04-07 NGM PRILOGA 1.indd - National Geographic

BREZPLAČNO
PRILOGA ZA UČITELJE
osnovna šola
april 2007
Svetovna kriza ribištva
je osrednja tema aprilske številke National Geographica. Posvečenih
ji je kar pet besedil, zato smo tudi mi za Vas in Vaše učence pripravili
nekaj predlogov, kako obravnavati to temo, ki je aktualna na več
predmetnih področjih. Upam, da Vam bodo naše ideje koristile
in boste tudi prek omenjenega članka pomagali razvijati ekološko
osveščenost, ki je vse pomembnejša lastnost sodobnega človeka.
Pripravili smo delovni list o hiphopu, modernem plesu, ki je
osvojil srca in telesa številnih mladih po vsem svetu; tudi slovenska
mladina zanj ni neobčutljiva. V delovnem listu smo iskali možnosti
za združitev pouka geografije, etike, zgodovine, glasbene in športne
vzgoje.
V ravno pravem trenutku smo za geografe pod drobnogled vzeli
tudi prerije in življenje v njih. Prepričani smo, da bo članek obogatil
našo razlago naravnogeografskih značilnosti Angloamerike.
Biološki kotiček je tokrat namenjen čudoviti mački, leopardu, ki
nam s svojo lepoto, drznostjo in pogumom vzbuja veliko spoštovanja
in občudovanja.
Zima, ki je še malo zamahnila z repom, se dokončno poslavlja, za
mesec dni se poslavljamo tudi mi in Vam sporočamo, da bomo v
mesecu ljubezni ponovno z veseljem v Vaši družbi.
Revija National Geographic Slovenija
www.nationalgeographic.si
e-pošta: ngm@nationalgeographic.si
Revijo izdaja Založba Rokus Klett, d.o.o.,
po licenci ameriške revije
National Geographic.
Za Založbo Rokus Klett:
Rok Kvaternik, glavni direktor
e-pošta: rokus@rokus.com
Odgovorni urednik revije:
dr. Miha KovaË
Urednik priloge:
Damjan Snoj,
e-poπta: damjan.snoj@nationalgeographic.si
Direktor produkcije:
Klemen Fedran,
e-poπta: klemen@rokus.com
Oblikovanje:
Boštjan Brecelj,
e-pošta: bostjanb@rokus.com
Jezikovni pregled: Petra Jager
NG Priloga za uËitelje
Sestavljalci in sodelavci:
dr. Marina Dermastia
Mitja Kobale
Simona Novoselec
Damjan Snoj
Damjan Snoj
Urednik priloge za učitelje
revije National Geographic
Založba Rokus Klett, d.o.o.
Stegne 9b, 1000 Ljubljana
Telefon: 01/513 46 00
BrezplaËni telefon: 080 1922
Telefaks: 01/513 46 99
www.rokus.com
Copyright 2007 National Geographic Society,
za Slovenijo Založba Rokus Klett.
Vse pravice pridržane.
NATIONAL GEOGRAPHIC in rumeni okvir sta
varovani blagovni znamki .
Založba Rokus Klett dovoljuje fotokopiranje Priloge.
Kazalo
Svetovna kriza ribištva
Planet hiphopa
Razkošje trave
Učne ure lova
2−5
6−8
9−12
13−15

Svetovna kriza ribištva (str. 32−109)
Serijo člankov sestavljajo prispevki:
• Mirne vode (str. 32–69)
• Modra oaza (str. 70–89)
• Zadnji ulov (str. 90–99) in
• Morsko ribištvo v Sloveniji (str. 100–109)
UPORABNOST
Geografija:
• 7. razred (Severna Evropa – Norveška,
Islandija, gospodarstvo)
• 8. razred (Latinska Amerika, Problemi
sodobnega sveta)
• 9. razred (Primorski svet, Gospodarstvo
Slovenije)
• geografski krožek
Zgodovina:
• 9. razred (Dekolonizacija in neokolonializem)
• zgodovinski krožek
Biologija:
• 8. razred (Sistematika z evolucijo)
Izbirni predmeti:
• Organizmi v naravnem in umetnem okolju
• Življenje človeka na Zemlji
• Raziskovanje domačega kraja in varstvo
njegovega okolja
• Okoljska vzgoja
• Multimedija
CILJI
Učenec:
• umesti področja, o katerih govori članek, na
karto sveta,
• našteje evropske in svetovne države, v katerih
predstavlja ribolov pomemben delež v bruto
nacionalnem dohodku,
• poimenuje ribje vrste, ki so največkrat tarča
ribičev, in pojasni vzroke za to,
• razloži pojem prelov, na karti sveta omeji
območja, na katerih se pojavlja, in predlaga
rešitve za omilitev nastale škode,
• primerja količino ujetih rib v slovenskem
morskem prostoru s sosedami,
• razvršča učinke ribolova za človeka in naravo
na pozitivne in negativne,
• krepi ekološko zavest,
• razvija različne oblike sporočanja,
• razvija vzročno-posledično mišljenje.
spis, v katerem argumentirano predstavijo
problematiko in predlagajo rešitve.
• SODELOVALNO UČENJE
Učence razdelimo v 5 skupin, vsaka skupina
obdela en prispevek (rok: 14 dni), nato svoje
ugotovitve v PowerPointu predstavi sošolcem.
O ugotovitvah se pogovorimo in nato poiščemo
skupni zaključek.
• PROJEKTNO DELO
Učenci pripravijo projekt, v katerem predstavijo
ribolov kot pomembno gospodarsko panogo v
Koprskem primorju, v nekaterih predelih Evrope
in sveta. Opišejo značilnosti najbolj ogroženih
ribjih vrst in omejijo območja, ki so najbolj
prizadeta zaradi prelova. Poiščejo rešitve za
ohranitev ribjega zaroda na ogroženih območjih.
V okviru projekta obiščejo ribarnico ter z
anketiranjem kupcev in prodajalcev ugotovijo,
katere ribe so najbolj priljubljene in od kod
prihajajo. V okviru ekskurzije, naravoslovnega
dne obiščejo akvarij v Piranu (Mariboru) in
morsko biološko postajo. V Izoli se lahko
dogovorijo za srečanje z ribičem, ki ga
intervjuvajo, in se tako seznanijo z morskim
ribolovom v Sloveniji.
O svojih ugotovitvah lahko poročajo v obliki
multimedijske predstavitve, lahko pa projekt
prek eTwinninga ali Comeniusovih projektov
nadgradijo v mednarodnega.
SPLETNE STRANI
http://www.stat.si/doc/statinf/15-SI-049-0408.pdf
www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/
pageuploads/saSSo/Nacionalni_strateski_
nacrt_osnutek.doc
http://www.britannica.com/ebi/article-200433
http://www.panda.org/about_wwf/what_we_do/
marine/problems/problems_fishing/subsidies/
index.cfm
POVZETEK ČLANKA
V člankih so predstavljeni ribolov in posledice
čezmernega ribolova v Sredozemlju, na Novi
Zelandiji, v Novi Fundlandiji in v Sloveniji.
MOŽNE AKTIVNOSTI
• INDIVIDUALNO DELO
Učencem razdelimo različne teme, povezane
z vsebinami, opisanimi v člankih. Učenci s
pomočjo člankov napišejo geografski prosti
2

Delovni list 1 Svetovna kriza ribištva
˚ Na nemem zemljevidu sveta označi območja, kjer ribolov predstavlja
pomembno gospodarsko dejavnost. Z rdečo barvo obkroži območja, kjer
pretiran ribolov povzroča probleme.
Pojasni, zakaj je ribolov razvit ravno na označenih območjih.
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
˚ Preberi besedilo na strani 37.
Kako je človek vplival na oceane in življenje v
njih? _____________________________________
___________________________________________
___________________________________________
___________________________________________
Kako se države skušajo boriti proti temu? __________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Zakaj so pri tem neuspešne? ______________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
3

˚ Preberi trditve o modroplavutem tunu (stran 42). Obkroži črke pred tremi
napačnimi.
A
B
C
Č
D
E
Modroplavuti tun lahko dočaka 50 let.
Modroplavuti tun meri tri metre in pol.
Modroplavuti tun živi na širokem območju med tropskimi in polarnimi morji.
Modroplavuti tun se v vodi premika s hitrostjo, večjo od 70 kilometrov na uro.
Modroplavuti tun lahko tehta do 900 kilogramov.
Modroplavuti tun ima izjemno hidrodinamično obliko.
˚ Oglej si grafa na straneh 43 in 47.
Za kolikokrat se je med letoma 1950 in 2004 povečal svetovni ulov rib? ______________________
Za kolikokrat se je med letoma 1950 in 2004 povečal svetovni ulov tunov? ___________________
Zakaj so nalovili toliko več tunov? _________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Koliko kilogramov tunov bi moral pojesti vsak prebivalec Slovenije v enem letu, če bi celoten
svetovni ulov tunov porabili v Sloveniji? ___________________________________________________
V katerem morju nalovijo štirikrat več tunov, kot bi jih smeli?
A − Rdečem B − Baltskem C − Sredozemskem
˚ Opiši način ribolova, ki je prikazan na sliki.
___________________________________________
___________________________________________
___________________________________________
___________________________________________
Kako ta način ribolova vpliva na številčnost
ribje populacije v primerjavi z bolj
tradicionalnimi načini? _____________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Ob pomoči besedila in slike na straneh 56 in 57 opiši način ribolova, ki ga uporabljajo v
Mehiki. __________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
4

˚ Preberi besedilo ob sliki na strani 58.
Kako skušajo zmanjšati škodo za ribji živelj v Kaliforniji? ____________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Ali bi bili tovrstni ukrepi zadostni tudi v svetovnem merilu? Odgovor utemelji. _______________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
˚ Oglej si slike in preberi besedilo na straneh 70–75.
Kako so se Novozelandci lotili reševanja izčrpanih morij? ___________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Zakaj je delo Novozelandcev pomembno? _________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Razmisli, kako novozelandski ribiči ocenjujejo prizadevanja svoje vlade. _____________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Primerjaj ukrepe novozelandske in kanadske vlade (na straneh 92 in 96); kateri so ribičem bolj
prijazni? _________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
˚ Dopolni miselni vzorec; pomagaj si z besedilom na straneh 100–109.
MORSKO
RIBIŠTVO
V SLOVENIJI
5

Planet hiphopa (str. 110–129)
Članek je dopolnjen s sestavkom Hiphop pod
Slovenci (str. 130–133).
UPORABNOST
Geografija:
• 8. razred (Zahodna Afrika, Angloamerika)
• geografski krožek
Glasba:
• 9. razred (Popularna in zabavna glasba)
Državljanska vzgoja in etika:
• 8. razred (Generacija kot kulturni pojav)
Izbirni predmeti:
• Ansambelska igra (Oblikovanje pesmi)
• Multimedija
CILJI
Učenec:
• opredeli čas in kraj nastanka hiphopa,
glasbene zvrsti, ki je spremenila sodobno
glasbo in kulturo v zadnjih dvajsetih letih
moderne družbe,
• analizira odkritja etnomuzikologov o afriškem
izvoru glasbe iz obdobja suženjstva,
• našteje različne glasbene zvrsti in
najpomembnejše predstavnike posameznih
glasbenih smeri 20. stoletja,
• ugotovi, katere družbene, socialne in politične
teme glasbeniki predstavljajo v svojih pesmih,
• ugotovi, kdaj se je hiphop scena pojavila
na Slovenskem, ter predstavi najvidnejše
slovenske hiphop glasbenike,
• razvija različne oblike sporočanja,
• razvija vzročno-posledično mišljenje.
MOŽNE AKTIVNOSTI
• INDIVIDUALNO DELO
Učenci rešujejo delovne liste, ki jih potem
skupaj pregledamo ter se pogovorimo ob
nerazumljivih oz. težje razumljivih stvareh. Na
koncu napišejo kratko besedilo in se poskusijo
v rapanju.
• SODELOVALNO UČENJE
Učence razdelimo v 4 skupine, vsaka skupina
obdela del besedila in na plakatu ali tabli
oblikuje miselni vzorec o vsebini članka. Na
koncu delo pregledamo ter se pogovorimo o
težje razumljivih stvareh. Predlagana delitev:
1. Zgodovinski in geografski dejavniki, ki so
vplivali na prebivalstvo Severne Amerike, še
posebej Afroameričane.
2. Predstavitev značilnosti rapanja, vloga
DJ-ev pri nastopu, modni dodatki in socialna
usmerjenost besedil.
3. Analiza demografskih značilnosti Senegala −
domovine hiphopa v Afriki.
4. Predstavitev pevca Alija Ena – začetnika rapa
in hiphopa v Sloveniji.
• RAZŠIRITEV IN POGLOBITEV VSEBINE
Z učenci se napotimo v računalniško učilnico,
kjer ob brskanju po spletnih straneh poiščemo
nove informacije, povezane z glasbo svinga,
bluesa, jazza, soula, rocka, rock & rolla in
hiphopa. Učenci naštejejo najpomembnejše
predstavnike, poiščejo in predvajajo glasbene
posnetke ter predstavijo tudi njihovo modo
oblačenja, značilno za družbo 20. stoletja.
• PROJEKTNO DELO
Učenci v okviru pouka glasbe ali izbirnega
predmeta Ansambelska igra pripravijo
projekt, v katerem bodo predstavili začetke in
značilnosti hiphopa v Sloveniji. Predstavijo
domače slovenske glasbenike, njihova besedila,
analizirajo družbeno in socialno tematiko ter se
sami preizkusijo v rapanju. Besedila lahko tudi
sami napišejo in jih predstavijo.
SPLETNE STRANI
http://en.wikipedia.org/wiki/Hip_hop_music
http://www.snoopdogg.com/
http://en.wikipedia.org/wiki/Harlem
http://www.math.buffalo.edu/~sww/
LAST-POETS/last_poets0.html
http://lirama.net/artist/3510
POVZETEK ČLANKA
Avtor opisuje rap, glasbeno smer, ki se je
pojavila v začetku 70. let v ZDA. Ta glasba,
čeprav po avtorjevem prepričanju sploh ne
spominja na glasbo, je kljub temu preplavila
svet. V članku je nakazan razvoj tudi drugih
glasbenih smeri v 20. stoletju, ki so nastale na
območju ZDA in se razširile po svetu. Korenine
teh glasbenih smeri pa segajo daleč nazaj
na območje Afrike, od koder se je z afriškimi
sužnji sredi 19. stoletja prenesla v Ameriko.
Predstavljene so najpomembnejše glasbene
skupine ter socialna in družbena struktura ljudi
v kulturi hiphopa.
6

Delovni list 1 Planet hiphopa
˚ Preberi besedilo na straneh 114–116.
Kdaj je začel nastajati hiphop? ____________________________________________________________
Kako se imenuje predel New Yorka v ZDA, ki je večinsko poseljen s črnskim prebivalstvom?
__________________________________________________________________________________________
Zakaj je rap oziroma hiphop najprej nastal med črnskim prebivalstvom ZDA? ________________
__________________________________________________________________________________________
Zakaj je ta zvrst glasbe danes praktično preplavila vse dele sveta? ___________________________
__________________________________________________________________________________________
˚ Kako bi pojasnil stavek:
“Glasba, znana kot hiphop, je do temeljev pretresla popularno glasbo prav v vsaki družbi,
v katero je prodrla.” ______________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
˚ Pojasni.
Kdo je DJ in kakšno nalogo opravlja pri predvajanju glasbe? ________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Zakaj DJ-ji med nastopom “rapajo”? ______________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Pojasni pojem “grioti”? Kakšna je njihova vloga pri razvoju afriške glasbe? __________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Kako imenujemo vedo in kako strokovnjake, ki se ukvarjajo z raziskovanjem vokalne in
instrumentalne glasbe? ___________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
˚ Preberi besedilo na strani 116.
Kako se je imenovala prva rapovska skupina na svetu, ki je nastala konec 60. let na območju
ZDA? Katero besedo je skupina prvič uporabila v besedilih svojih pesmi? ___________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
7

˚ Na karti sveta označi in pobarvaj.
• Države Zahodne Afrike.
• Vriši pot ladij, ki so vozile afriške sužnje
v novo domovino Ameriko.
• Oceana, ki oblivata Afriko.
• Označi mesto New York v ZDA.
˚ Oglej si preglednico na straneh 118–120 ter glasbenikom pripiši črko glasbene
smeri, v kateri so delovali.
_______ B. B. King
_______ Ray Charles
_______ Aretha Franklin
_______ James Brown
_______ Billie Holliday
_______ Chuck Berry
_______ Jimi Hendrix
_______ Gloria Gaynor
_______ Prince
_______ Michael Jackson
_______ Tina Turner
_______ Bob Marley
A rock & roll
B disco
C rock
D reggae
E urbani blues
F jazz
G soul
H rhythm & blues
Kaj imajo skupnega vsi omenjeni glasbeniki? ______________________________________________
__________________________________________________________________________________________
˚ Preberi besedilo od straneh 130–133.
Kdo je začetnik slovenske rap in hiphop scene? ____________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Kateri znani slovenski športnik se je prav tako preizkusil na slovenski rap in hiphop sceni? ____
__________________________________________________________________________________________
8

Razkošje trave (str. 136–157)
UPORABNOST
Geografija:
• 7. razred (Toplotni pasovi)
• 8. razred (Angloamerika)
• geografski krožek
Zgodovina:
• 8. razred (Geografska odkritja)
• zgodovinski krožek
Biologija:
• 7. razred (Travnik)
• 8. razred (Sistematika z evolucijo)
Izbirni predmeti:
• Okoljska vzgoja
• Življenje človeka na Zemlji
• Multimedija
CILJI
Učenec:
• spozna vlogo in pomen travnatega rastja
v prerijskem ekosistemu, ki s svojim
koreninskim sistemom ščiti prst pred vetrno
in vodno erozijo,
• spozna veliko naravno pestrost, prepletenost
naravnih dejavnikov in delovanja človeka v
ekosistemu prerije,
• spozna način kmetijske obdelave, ki ohranja
naravne ritme in s tem omogoča ohranjanje
naravne raznolikosti in naravnega ravnovesja,
• razume, zakaj velikopotezno industrijsko
poljedelstvo povzroča neravnovesje v
pokrajini,
• razume, zakaj je tako malo naravnih
rezervatov na območju prerij,
• utrdi in ponovi, kateri človekovi posegi v
naravno okolje sprožajo erozijo prsti,
• razvija različne oblike sporočanja,
• razvija vzročno-posledično mišljenje.
skupina pojasni pojem naravni ekosistem in
kmetovanje, ki ohranja naravno ravnovesje
(besedilo od trinajstega do petnajstega
poglavja). Peta skupina na spletu poišče naslov
narodnega rezervata in pojasni delovanje parka.
Šesta skupina v učbeniku poišče neustrezno
kmetijsko obdelovanje, ki povzroča erozijo prsti
in s kemizacijo ruši naravno ravnovesje. Vsaka
skupina lahko izdela plakat ali predstavitev
v PowerPointu, lahko pa vsak predstavnik
skupine snov obnovi z miselnim vzorcem, ki ga
predstavi na tabli.
• INDIVIDUALNO DELO
Učenci rešujejo delovne liste, ki jih potem
skupaj pregledamo ter se pogovorimo ob
nerazumljivih oz. težje razumljivih stvareh. Na
koncu rešijo križanko, lahko pa jo sestavijo tudi
sami.
POVZETEK ČLANKA
Naravni rezervat Flint Hills v Kansasu je
eno redkih zavarovanih območij prerijskega
ekosistema. V njem so ohranili kmetijstvo v
sozvočju z naravnim ekosistemom. Zaradi
slabega poznavanja zgradbe ekosistema prerij
v preteklosti niso čutili potrebe po zavarovanju
teh območij. Prerije so danes območja, kjer je
zaradi sodobnega kmetijstva najbolj prisotna
erozija prsti. V tem rezervatu spoznamo metode
kmetovanja, s katerimi prebivalci ohranjajo
naravno ravnovesje ter raznolikost rastlinskih in
živalskih vrst. Posebno pozornost avtor namenja
funkciji koreninskega sistema travnate ruše, ki
ščiti prst pred erozijo.
MOŽNE AKTIVNOSTI
• SODELOVALNO UČENJE – IZDELAVA
MISELNEGA VZORCA/predstavitev v PP
Učenci se razdelijo v šest skupin. Prva skupina
predela prvi del članka, tj. ves tretji odstavek.
Ponovijo pojme prerija, podnebni tip in tip prsti
v prerijah ter locirajo naravni rezervat Flint Hills.
Navedejo, katere naravne vire prerija ponuja
človeku. Druga skupina predela pojem prvobitna
prerija (besedilo od četrtega do osmega
odstavka) ter vrednoti pomen razvejenega
travnega koreninskega sistema. Tretja skupina
našteje pomene požiganja trave za ohranjanje
naravnega ekosistema prerij (besedilo od
devetega do dvanajstega odstavka). Četrta
9

Delovni list 1 Razkošje trave
˚ Obkroži črko pred pravilnim odgovorom.
1. Kako imenujemo travnato pokrajino v ZDA
in Kanadi?
a) stepa
b) savana
c) prerija
d) tajga
2. V kateri zvezni državi leži narodni rezervat
Tallgrass Prairie?
a) Kolorado
b) Kansas
5. Katere kulturne rastline gojijo ljudje v
rezervatu Flint Hills?
a) koruzo in sojo
b) hraste in platane
c) pšenico in koruzo
d) koruzo in sirek
6. Kako domačini imenujejo drevesa, ki so jih
posadili za zaščito pred vetrom?
a) živa meja
b) evkalipt
c
Arkansas
c) maklura
d) Missouri
3. Katere so najpogostejše reliefne oblike
prerije Flint Hills?
a) prostrana ravnina, gričevje in dolinsko dno
b) hribovje, ravnina in kotlina
c) gričevje, hribovje in gorovje
d) hribovje
d) platana
7. Kako imenujemo proces zaraščanja
travnatih površin z grmovjem in gozdom?
a) ozelenjevanje
b) pogozdovanje
c) ogozdovanje
d) zatravljanje
4. Katere kamnine gradijo narodni rezervat
Flint Hills?
a) granit
b) apnenec in roženec
c) apnenec in dolomit
d) prod in grušč
˚ Dopolni besedilo.
V višjih delih gričevja Flint Hills, ki sega iz Kansasa v Oklahomo, se je ohranila prvobitna
prerija. Prst v njej je v primerjavi z običajno prerijo ___________________ in preveč kamnita,
da bi bila primerna za obdelovanje. Iz trave povsod gledajo skale iz ___________________
(vrsta kamnine), ki spominjajo na nagrobnike. Apnenčasto pokrajino, ki jo je oblikovala voda
z raztopljenim CO 2
v sebi, imenujemo ___________________. Preperevanje, ki ga povzroča voda
10

z raztopljenim CO 2
, imenujemo kemično preperevanja ali ___________________. V primeru
slovenske pokrajine med Vipavsko dolino in Tržaškim zalivom besedo kras zapišemo
z ___________________ začetnico. Negostoljubnost višjih delov prerije Flint Hills se kaže v
veliki trdoživosti rastlinskih vrst, ki se lahko razmnožujejo s semeni in s ___________________.
Neskončno zeleno prostranstvo in valovanje trave v vetru avtor poimenuje travnato
___________________.
˚ Razmisli.
Katere drevesne vrste srečamo v narodnem rezervatu Flint Hills? ____________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Katera je bila primarna živalska vrsta prerij in s katero so jo evropski priseljenci nadomestili?
__________________________________________________________________________________________
Kakšno vrednost je imela prerija za belce? _________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Naštej dve posledici, ki jih ima vsakoletno požiganje trave v rezervatu Flint Hills? _____________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Zakaj požiganje in paša ne uničita travnate ruše? ___________________________________________
__________________________________________________________________________________________
˚ Reši izpolnjevanko.
kamnina, ki je najbolj razširjena
v narodnem rezervatu Flint Hills
trdoživa vrsta trave, ki
prevladuje na tem območju
vrsta krmne detelje
odnašanje prsti
prvotni živalski prebivalci prerij
slovenski prevod angleške
besede “plains”
najbolj razširjene rastlinske vrste
naravnega rastja v prerijah
Razloži izraz, ki si ga dobil na osenčenih poljih. _____________________________________________
__________________________________________________________________________________________
11

˚ Reši vaje ob nemem zemljevidu Severne Amerike.
V zemljevidu označi (pobarvaj
in poimenuj):
• Osrednje nižavje,
• glavni mesti ZDA in Kanade,
• Tihi ocean,
• Atlantski ocean,
• Mehiški zaliv,
• Apalače,
• severnoameriške Kordiljere,
• Kanadski ščit,
• polotok Labrador.
Z rdečo barvo obkroži naravne
enote, kjer se pojavlja prerija.
˚ Razmisli.
Poveži pare.
STEPA
SAVANA
PRERIJA
PAMPA
JUŽNA AMERIKA
JUŽNA AMERIKA
EVROPA, AZIJA
SEVERNA AMERIKA
˚ Dopolni miselni vzorec o prerijah.
PRST, RASTLINSTVO
LEGA
PODNEBJE
GOSPODARSTVO
12

Učne ure iz lova (str. 158–171)
UPORABNOST
Geografija:
• 8. razred (Tropska Afrika, Južna Amerika)
• geografski krožek
Biologija:
• Življenjska pestrost – sistematika in evolucija
Izbirni predmeti:
• Organizmi v naravnem okolju
• Retorika
CILJI
Učenec:
• spozna družino mačk,
• spozna različne načine njihovega življenja,
• spozna, da v Sloveniji v naravi živita dve vrsti
mačk, ris in divja mačka,
• umesti območje, ki ga poseljujejo različne
divje mačke, na karto sveta ter v ustrezen
podnebni tip,
• razvija različne oblike sporočanja,
• razvija vzročno-posledično mišljenje.
MOŽNE AKTIVNOSTI
• STROKOVNI IZLETI
Organizirajte izlet v ljubljanski živalski vrt. Če
so učenci izpolnili delovne liste iz novembrske
številke NG priloge za učitelje, naj jih pred
odhodom v živalski vrt ponovno pregledajo in
obnovijo takrat pridobljeno znanje o mačkah.
Naloge iz te številke lahko povežejo z nalogami
v novembrski številki.
• FORUM
Z obiskom živalskega vrta ali ustreznimi viri se
dobro seznanimo z življenjem risa v Sloveniji
in ugotovimo, da je bil pri nas včasih pogost,
nato povsem iztrebljen in leta 1973 ponovno
naseljen.
• DEBATA
Organiziramo retorični dvoboj dveh skupin, ki
sta za/proti uvajanju divjih vrst v naravo.
SPLETNE STRANI
http://www.lovstvo.net/D-Ris.php
http://www.natura2000.gov.si/projektivec/ris.pdf
http://www.natura2000.gov.si/zakonodaja/
direktiva_habitati.pdf
http://www.gea-on.net/clanek.asp?ID=103
http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_
Krofel_Miha.pdf
http://members.aol.com/cattrust/wildcats.htm
http://en.wikipedia.org/wiki/Wild_cat
http://www.judithstock.com/Speaking_of_
Animals/History_of_Cats/history_of_cats.html
POVZETEK ČLANKA
Leopardja samica preživi prvo leto življenja s
svojo mladičko. V tem času jo nauči vsega, kar
potrebuje za preživetje v Mombu v Bocvani.
• OBISK STROKOVNJAKA
Na obisk povabimo strokovnjaka z Oddelka
za biologijo Biotehniške fakultete, kjer se
intenzivno ukvarjajo s problematiko risa in divje
mačke v Sloveniji.
• PROJEKTNO DELO
Učence razdelimo v dve skupini, ki si razdelita
delo. Ena skupina naj obdeluje divjo mačko,
druga risa. S pomočjo učitelja, knjižnice,
svetovnega spleta učenci poiščejo čim več
informacij o obeh vrstah mačk, njihovih
telesnih značilnostih, načinu razmnoževanja,
življenjskem prostoru, načinu lova ipd. Izsledke
pregledajo skupaj z učiteljem in jih predstavijo
v obliki plakatov in ustnega poročanja nasprotni
skupini.
• INDIVIDUALNO DELO
S pomočjo ustreznih virov naj učenci raziščejo
zgodovino udomačevanja divjih mačk in
napišejo esej s to temo.
13

Delovni list 1 Učne ure iz lova
˚ Odgovori na vprašanja.
Ali leopardi živijo v tropih? ________________________________________________________________
Ali se leopardji mladič skrivanja pred okolico nauči? Svoj odgovor utemelji! __________________
__________________________________________________________________________________________
Kaj je glavna hrana leopardov? ____________________________________________________________
Ali si odrasli leopardi delijo svoje ozemlje z drugimi leopardi? _______________________________
˚ Ugotovi.
S pomočjo ustreznih virov ugotovi, kakšen je naravovarstveni status slovenskega risa in divje
mačke. Svoj odgovor zapiši in navedi tudi vir podatkov. _____________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Pošta Slovenije je izdala poštno znamko s podobo divje mačke: ugotovi, kdo je avtor podobe
in katerega leta je znamka izšla. ____________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Latinsko ime divje mačke je Felis silvestris. Ugotovi, kaj v latinščini pomeni vrstno ime
“silvestris”. ______________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Ugotovi, koliko časa približno mačka že živi s človekom kot domača žival. ____________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Ugotovi, za katero zgodovinsko obdobje imamo najstarejše dokaze o življenju risa na območju
Slovenije in katerega leta je bil ponovno uveden v naravo. __________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
˚ Razlikovalni ključ.
S pomočjo ustreznih virov se seznani z značilnostmi divje mačke. Dopolni zelo preprost
razlikovalni ključ z eno lastnostjo, po katerem divjo mačko ločiš od domače.
Rep je košat s _______________________________________________________________ (divja mačka)
Rep nima značilnih ________________________________________________________ (domača mačka)
14

˚ Družina mačk
S pomočjo učitelja, knjižnice, svetovnega spleta, obiska v živalskem vrtu poišči čim več
informacij o mačkah in izpolni spodnjo tabelo.
Vrsta mačke Latinsko ime Celina, kjer živi
Način življenja
(samotarsko/v tropu)
15

POSTANITE POVERJENIK REVIJE
NATIONAL GEOGRAPHIC
SLOVENIJA
Če na šoli še nimate poverjenika za revijo National Geographic,
Vas vabimo, da to postanete.
Vsak mesec boste prejeli to izjemno revijo brezplačno,
deležni pa boste tudi drugih ugodnosti.
VSE INFORMACIJE V ZVEZI S POVERJENIŠTVOM
IN NAROČILI NA REVIJO SO VAM NA VOLJO
NA BREZPLAČNI TELEFONSKI ŠTEVILKI 080 19 22.
Prijave za poverjeništvo revij National Geographic
sprejema Matic Karlovšek po telefonu številka 01 513 46 43
ali e-pošti: matic@rokus.com.
¸
UGODNOSTI POVERJENIŠTVA
Če zberete do 5 naročnin, Vam bomo poslali darilo,
komplet razglednic National Geographica,
¸
za zbranih 6 do 10 naročil boste leto dni
brezplačno prejemali en izvod revije National Geographic,
¸
za vsakih dodatnih 10 zbranih naročil boste leto dni
brezplačno dobivali še dodaten izvod revije National Geographic;
lahko ga boste podarili prijateljem, sodelavcem ali sorodnikom.
KAKO DO REVIJE NATIONAL GEOGRAPHIC
ALI IZVODA BREZPLAČNE PRILOGE NG ZA UČITELJE?
• Pokličite brezplačno številko 080 19 22,
• izpolnite naročilnico na spletni strani
www.nationalgeographic.si.