tukaj - Univerza v Novi Gorici

8. SKLEP
Današnji čas od človeka terja njegovo globalizacijsko soţitje v odnosu do narave in do
kapitalizma. Destrukcija se kaţe v recesiji, gospodarskih zlomih in medsebojni človeški
odtujenosti, se dogaja zgolj in samo kot del kozmosa, del t.i. lile amrit ali boţanske igre.
Destrukciji vedno sledi konstrukcija in po njej bo zopet prišlo do cikličnega prerajanja.
Zgodovina se ne ponavlja, temveč vrši vedno znova iste koncepte, iste igre, dokler ni
'dejavnik' dovolj očiščen, da je individualno spojeno z univerzalnim, a kot del mozaika
sestavlja sebe v popolnosti in izvršuje svoj mozaični del – Enosti. Navidezno in zgolj
razumsko teţko opredeljive stvari, ki pa v praksi postanejo dokaj preproste.
Ţivljenje je v svoji osnovi preprosto in Kosovel ter Tagore sta to doumela in skušala ţiveti s
privzetimi principi. Soočati pa sta se morala z dejavniki, ki so jima preprečevali
samospoznanje in vse odgovore na vprašanja tako o smotru bivanja kot pomen človeka v
prostoru in času. Glavne dejavnike, ki so Kosovela pripeljali do točke t.i. 'obrata na vzhod',
sem skušala zgoraj razloţiti s primerjavo poezije Srečka Kosovela in miselnih snutij
Rabindranatha Tagoreja. Vzrok, ki ju je povezal je bil pravzaprav dejstvo, ki sta ga oba ostro
zavračala in videla v njem glavni vzrok trpljenja v prvi polovici 20. stoletja; t.j. nacionalizem.
Za razumevanje in razločevanje o tem, da je nacionalizem nevarna tvorba, ki jo povzroči
nacija in ne narod, najbolj jasno pove dr. Dušan Pirjevec, v knjigi Vprašanje o poeziji,
vprašanje naroda, ko eksplicitno razlaga:
''Vprašanje naroda ni isto kot narodno ali nacionalno vprašanje, kar pomeni, da ne gre za narode, ki so
nacionalno zatirani in se borijo za svojo popolno uveljavitev in vsestransko dopolnjenje svoje
nacionalitete. Vprašanje naroda pa tudi ni isto kot vprašanje o narodu in njegovem bistvu (…).
Vprašanje, ki si ga narod sam zastavlja samemu sebi o samem sebi, je vprašanje (…), ki izvira iz
vprašljivosti in problematičnosti, ki je očitna in razvidna narodu samemu. (…) [Gre] za problematičnost
odeje ali načela naroda (…). Vprašljivost naroda in narodnega principa ni nikakršna čisto sodobna
izmišljotina, saj lahko v zvezi s tem opozorimo npr. na drobno knjiţico, ki jo je pod naslovom
nacionalizem izdal leta 1918 znani in Slovencem prav posebej dragi indijski pesnik in filozof
Rabindranath Tagore. V tej knjiţici je med drugim zapisano: ''Ideja naroda je eno najbolj učinkovitih
sredstev za omamljanje, kar jih je človek izumil. Pod učinkom njegovih hlapov lahko neko ljudstvo
izvaja sistematični program najbolj grobe sebičnosti, ne da bi se vsaj malo zavedelo svoje moralne
pokvarjenosti in postane celo nevarno razdraţeno, če ga na to opozorimo'' (Pirjevec, 1978, str. 88).
Pirjevec nadalje razlaga o ''negativnih, uničevalskih in nečloveških'' pojavih, ''teţenj in energij,
kot so agresivni nacionalizem, šovinizem, imperializem, hegemonizem, pa tudi zapiranje vase,
avtarizem, separatizem, stagnacija itd....'' (Ibid). Nacionalizem temelji na samo-oblasti, za kar
Pirjevec meni, da je tvorba ''biti oblast in imeti oblast'' (Ibid, str. 108). Kasneje govori o
subjektiviteti subjekta in pokaţe problem, ki se pojavi pri narodu, ki sam po sebi ni
74