presvetli z novo lučjo''. Govori o spoznanju, ko uvidi mnogoterost lic enega obraza, ki so ''kot Picassovi obrazi knjiga novih lic, v nas pretajni so ukazi novih resnic'' (Kosovel, 1967, str. 251-254). 73
8. SKLEP Današnji čas od človeka terja njegovo globalizacijsko soţitje v odnosu do narave in do kapitalizma. Destrukcija se kaţe v recesiji, gospodarskih zlomih in medsebojni človeški odtujenosti, se dogaja zgolj in samo kot del kozmosa, del t.i. lile amrit ali boţanske igre. Destrukciji vedno sledi konstrukcija in po njej bo zopet prišlo do cikličnega prerajanja. Zgodovina se ne ponavlja, temveč vrši vedno znova iste koncepte, iste igre, dokler ni 'dejavnik' dovolj očiščen, da je individualno spojeno z univerzalnim, a kot del mozaika sestavlja sebe v popolnosti in izvršuje svoj mozaični del – Enosti. Navidezno in zgolj razumsko teţko opredeljive stvari, ki pa v praksi postanejo dokaj preproste. Ţivljenje je v svoji osnovi preprosto in Kosovel ter Tagore sta to doumela in skušala ţiveti s privzetimi principi. Soočati pa sta se morala z dejavniki, ki so jima preprečevali samospoznanje in vse odgovore na vprašanja tako o smotru bivanja kot pomen človeka v prostoru in času. Glavne dejavnike, ki so Kosovela pripeljali do točke t.i. 'obrata na vzhod', sem skušala zgoraj razloţiti s primerjavo poezije Srečka Kosovela in miselnih snutij Rabindranatha Tagoreja. Vzrok, ki ju je povezal je bil pravzaprav dejstvo, ki sta ga oba ostro zavračala in videla v njem glavni vzrok trpljenja v prvi polovici 20. stoletja; t.j. nacionalizem. Za razumevanje in razločevanje o tem, da je nacionalizem nevarna tvorba, ki jo povzroči nacija in ne narod, najbolj jasno pove dr. Dušan Pirjevec, v knjigi Vprašanje o poeziji, vprašanje naroda, ko eksplicitno razlaga: ''Vprašanje naroda ni isto kot narodno ali nacionalno vprašanje, kar pomeni, da ne gre za narode, ki so nacionalno zatirani in se borijo za svojo popolno uveljavitev in vsestransko dopolnjenje svoje nacionalitete. Vprašanje naroda pa tudi ni isto kot vprašanje o narodu in njegovem bistvu (…). Vprašanje, ki si ga narod sam zastavlja samemu sebi o samem sebi, je vprašanje (…), ki izvira iz vprašljivosti in problematičnosti, ki je očitna in razvidna narodu samemu. (…) [Gre] za problematičnost odeje ali načela naroda (…). Vprašljivost naroda in narodnega principa ni nikakršna čisto sodobna izmišljotina, saj lahko v zvezi s tem opozorimo npr. na drobno knjiţico, ki jo je pod naslovom nacionalizem izdal leta 1918 znani in Slovencem prav posebej dragi indijski pesnik in filozof Rabindranath Tagore. V tej knjiţici je med drugim zapisano: ''Ideja naroda je eno najbolj učinkovitih sredstev za omamljanje, kar jih je človek izumil. Pod učinkom njegovih hlapov lahko neko ljudstvo izvaja sistematični program najbolj grobe sebičnosti, ne da bi se vsaj malo zavedelo svoje moralne pokvarjenosti in postane celo nevarno razdraţeno, če ga na to opozorimo'' (Pirjevec, 1978, str. 88). Pirjevec nadalje razlaga o ''negativnih, uničevalskih in nečloveških'' pojavih, ''teţenj in energij, kot so agresivni nacionalizem, šovinizem, imperializem, hegemonizem, pa tudi zapiranje vase, avtarizem, separatizem, stagnacija itd....'' (Ibid). Nacionalizem temelji na samo-oblasti, za kar Pirjevec meni, da je tvorba ''biti oblast in imeti oblast'' (Ibid, str. 108). Kasneje govori o subjektiviteti subjekta in pokaţe problem, ki se pojavi pri narodu, ki sam po sebi ni 74
- Page 1:
UNIVERZA V NOVI GORICI FAKULTETA ZA
- Page 5:
POVZETEK Na poezijo, ki jo je ustva
- Page 8 and 9:
4.2.3. BIVANJSKA VPRAŠANJA .......
- Page 10 and 11:
1. UVOD Srečka Kosovela lahko opi
- Page 12 and 13:
poiskal svoje odgovore na vprašanj
- Page 14 and 15:
drugovi kraške samote'' (Ibid, str
- Page 16 and 17:
2.1.3. TOTALITARISTIČNA (PO)VOJNA
- Page 18 and 19:
primorski narod, saj je takrat ugot
- Page 20 and 21:
Kosovel navaja v pesmi Sodobna mrtv
- Page 22 and 23:
miru pa uspavala. Brezizhodnost in
- Page 24 and 25:
2.2.2. NACIJA Nacionalizem je prine
- Page 26 and 27:
2.3. PRELIVI V UMETNIŠKIH SMEREH K
- Page 28 and 29:
3. ZGODOVINSKO OZDAJE NACIONALIZMA
- Page 30 and 31:
4. KOSOVEL IN ''OBDOBJA'' Kosovela
- Page 32 and 33: ''[Kosovel] ni bil pokrajinski impr
- Page 34 and 35: soj, po mesečini se duša sprehaja
- Page 36 and 37: 4.2.2. TOČKA PREOBATA Zadravec v s
- Page 38 and 39: Mnogo simbolike je zaslediti tudi p
- Page 40 and 41: Pri Kosovelu je motiv smrti 72 pove
- Page 42 and 43: ''Bivanjske groze pa [Kosovel] ni u
- Page 44 and 45: vizionarju, ki menda pozablja, da m
- Page 46 and 47: Vse povedano potrjuje tezo, da je T
- Page 48 and 49: Ko omenjamo Kosovela v navezovanju
- Page 50 and 51: 4.4.1. AVANTGARDA V INDIJI Indija j
- Page 52 and 53: deviške revolucionarnosti'' (Rojc,
- Page 54 and 55: 5.2. PO DESTRUKCIJI KONSTRUKCIJA Na
- Page 56 and 57: Pismo isti naslovljenki, 1. septemb
- Page 58 and 59: prozo. Poleg tega Karmela omenja, d
- Page 60 and 61: 6. POEZIJA SREČKA KOSOVELA IN SADH
- Page 62 and 63: naravo, je imel z razvojem kulture
- Page 64 and 65: je spoznanje enotnosti ''sveta z za
- Page 66 and 67: Tagore nakaţe v pesmi Čestokrat s
- Page 68 and 69: kot junak zavestno podrl sem iluzij
- Page 70 and 71: V Kosovelovi pesmi V polnočni uri
- Page 72 and 73: V Sadhani in Darovanjkah so še dru
- Page 74 and 75: in odpravil svojo slepoto. Človek
- Page 76 and 77: Tagore se je postavljal v bran člo
- Page 78 and 79: 7. KOSOVEL, TAGORE IN NJUN IZVORNI
- Page 80 and 81: tečejo tako dolgo, da se navezujej
- Page 84 and 85: problematičen, pač pa je nacija,
- Page 86 and 87: ki jih je posredoval Tagore. To je
- Page 88: Sengupta, M. (2003). Prevod, koloni