tukaj - Univerza v Novi Gorici

parodije po Tagoreju predstavljajo dialog med slugo in kraljico, ki spominjajo na
tradicionalno srednjeveško trubadursko opevanje, ki poteka med dvorno gospodično in
trubadurjem. Ta pesnik ji dvori z opevanjem njene lepote in dobrih lastnosti, ter okriljem, ki
ga trubadurju nudi grajska gospodična, saj je bilo tedaj njuno druţbeno razmerje
neenakovredno. Grajska gospodična trubadurju nudi zaščito 100 . Tagore in Kosovel spoznata in
v delih (Vrtnar in Parodija po Vrtnarju) govorita o isti temeljni tezi, saj spoznata, da gre za
motiv pripadnosti 'nečemu' 101
7.2. BHAGAVADGITA ALI ODGOVOR NA VSA VPRAŠANJA
Zahodnjak lahko le pribliţno razume tistega, ki je odraščal na vzhodu, tako kot je Tagore
odraščal v duhu hinduizma, pod okriljem Bhagavadgite, a vendarle knjiga daje splošno
razgledanost in prikazuje ''resnobo in zavzetostjo s preprostim jezikom in ne nazadnje z
zgoščenostjo in majhnim obsegom'' (Ibid). Obenem pa je edina sveta knjiga, ki je privlačna
tudi zaradi svoje ''strpnosti, ki jo varuje pred enostranskim fanatizmom'' (Ibid). V
Bhagavadgiti je navedeno, da je kljub temu, da prikazuje ''čisto konkretne situacije''
pravzaprav ''usmerjena v splošno človeška vprašanja. Seveda pa je med vsemi merili za
vrednost Bhagavadgite najvaţnejša pomembnost njenih idej'' (Ibid). To prikazuje, da se
človeku ni potrebno ''odpovedovati drugim obveznostim, ki mu jih nalaga ţivljenje, če se hoče
posvetiti duhovnosti'', saj moramo delovati skupaj z sedanjostjo in bivanjem v trenutku tukaj
in zdaj.
Med vso zgodbo, ki je pravzaprav navidezno prikazana kot vojska oziroma spopad, je
pogovor med glavnima junakoma, med Ardţuno in Krišno), ko se Ardţuna z ''grozo zave, da
bo moral sodelovati v bratomornem poboju, ki ga hinduistični moralni zakoni obsojajo''
(Ibid). Ta neodločenost oziroma dilema, bi se lahko simbolično prenesla tako na obče
človeštvo in bratomorstvo med narodi, kakor tudi na posameznika do druţbe oziroma
posameznika samega do sebe, do biti v sebi. V dilemi, ki nima rešitve ali izhoda, ki ne bi bil
tragičen, sramotilen za druţino, se Ardţuna zateče na posvet k zavezniku Krišni. Gre namreč
za nasprotje med ''splošno moralo in razredno ali kastno moralo'' (Ibid, str. 109). Razprave
100 Poezija v Indiji ne razločuje med ljubezenskimi pesnitvami, opevane samo z moške strani ţenski ali obratno, temveč vsebuje tudi njun
navidezni ljubezenski pogovor religiozno tematiko ter vsebinski pogovor med bogom in boga iščočim subjektom. To isto opevanje o dobroti,
milosti in lepoti grajske gospodične, je pesnil tudi trubadur, ki se ji ni pribliţeval z namenom telesnega stika lepe gospodične, temveč je v
njej videl poosebljene prvine, ki jih nosi tudi bog. Tudi trubadurstvo je opevalo celovitost ljubezni in privzemalo religiozne prvine.
101 Ne glede na to kdo je in način govora. se je, tako kot vsak hindujec, srečal in spoznal z najbolj znano filozofsko-religiozno pesnitvijo stare
Indije, Bhagavadgito. Za nekatere bralce je Bhagavadgita najhitrejša pot do spoznanja duha hinduizma, čeprav je v resnici le prvi stik z
nauki, ki jih Bhagavadgita ponuja, medtem ko vsa ostala spoznanja duha hinduizma sledijo mnogo kasneje. Avtorica slovenskega prevoda in
spremne besede, Vlasta Pachiner Klander, omenja, da ''stvari, o katerih govori Gita ali Pesem, kakor ji na kratko pravijo v Indiji, (…) niso
predmet razumskega, ampak bolj intuitivnega dojemanja in čuta za vţivljanje v čustva in predstave, ki so nastale v drugačnem svetu, kot je
naš'' (Bhagavadgita, 1970, str. 107).
70