Tagore se je postavljal v bran človekovemu pogledu, ker je ţelel civilizirati civilizacijo, kajti zahod v 20. stol. ni bil v etičnem smislu več 'civilizacija' 97 . Barbarsko pustošenje, genocidi in vsa miselna ter fizična sovraţnost, je človeka in posledično druţbo pahnila v propad in opustošeno tišino, kar Kosovel nakaţe tudi v pesmi Smrtni opoj in Mrtvi človek 98 . Vzhod se tega ni popolnoma ubranil, saj so se nevzdrţne razmere, kot so genocidi, vojne v Indiji, kastna delite, surov odnos do ţensk in otrok ipd., pojavljale tudi v vzhodnem svetu, a kljub temu, se je zaradi svoje 'neciviliziranosti' (in zaupanja duhu, verovanju v višjo silo, boţanskostjo, ki ureja sistem na pravilen način …) v njem vedno ostajala prisotno ideje boga. Zahodni človek pa je postavil mejo med seboj in bogom, s tem pa je zavrgel svoj bivanjski namen. ''Ko duša išče boga, išče svoj končni izhod iz tega nenehnega zbiranja in kopičenja, ki mu ni konca. To, kar išče, ni kak dodaten predmet, ampak 'nitojnitjanam', trajno v vsem, kar je netrajno, 'rasanam rasatamah', najvišja radost, ki ostane po poenotenju vseh radosti'' (Tagore, 1984, str. 175). ''Spoznaj vse, kar je v vesolju kakor zavito od Boga. Raduj se vsega, kar ti je po njem dano, in ne goji v svoji pameti pohlepa po bogastvu, ki ni tvoja last (…) Ko spoznaš, da je vse, kar je, napolnjeno z Njim – in je vse, kar imaš, njegov dar, takrat spoznaš neskončno v končnem in darovalca v darovih'' (Ibid). O SMISLU ŽIVLJENJA V pesmi Od tega ţivljenja, se tako kakor ţe razlagam zgoraj, lirski subjekt sprašuje o smislu bivanja. Tagore nam poda primerjavo, kje uvidimo in spoznamo boga, ko pravi, da nam za ''jutranjo luč'' ni treba ''teči k trgovcu, samo odpremo oči in je tu'' (Ibid, str. 176). V luči je simbolika boga. Kako Kosovel razbira nauke iz Tagorejevih pesmi, vidimo tudi iz pisem Maksi Samsa (9. avgust in 7. september 1925) 99 . Pravi, da njegove pesmi dajejo mnogo preprostih razlag in globoka spoznanja tudi za tista vprašanja, ki razgrinjajo mnoga neznana področja o kozmosu, a še pomembnejša so spoznanja o polnem ţivljenju, ne le ţivotarjenju. Kar kaţe na Kosovelovo zelo budno zavest, je citat, ko pravi, da ''ni nujno, da človek izbegava vsakdanjosti; treba jo je le preţiveti, spoznati. Samo eno treba doumeti: da je tudi tu navidezno osamljena vasica del kozmosa, da sem tudi jaz duhovni center svojega ţivega kozmosa, ki vibrira v duši in ga spoznamo v doţivljajih'' (Ibid, str. 558-559). O Vrtnarju pravi, da je ''v tistih navidezno tako preprostih verzih (…) vsa ţivljenjska veličina''. Da spoznaš globočino v preprostih verzih pa je potrebno ''biti preprosto velik. To se pravi poglobiti se v globino bistva: v resnico''. 97 Kot opiše v pesmi Mrtvi človek je bil (evropski) človek mrtev in brez vizij, lepote (''brez vrtnic''). Civilizacija, v kateri je ţivel, pa je tonila v pogubo, saj ''revolucionarni redi ugašajo'', ostaja samo ''sivo kamenje'', mesečina se skriva, kaţe se ''mrtva pokrajina'' (Kosovel, 1974, str. 178). 98 ''Tiho je, mrtvo je, sivo. Ljudje frfotajo kakor netopirji od kamna do kamna. Trudni od frfotanja. Trudni, ubiti. Njihova srca so kamen (…) so suha. Ljudje prodajajo pohištvo, zastavijo srce (…). Razum in se obesijo ob oknu. Samomorilci, obešenci, nihajo ob oknih ţivljenja'' (ibid, 168). ''(…) Mrtvi človek [je] suţenj mehanike (…) Transmisije'' (Ibid, str. 178). Transmisijo lahko razumemo kot čas/dejanje prehoda. Namen, ki se mora zgoditi z vzrokom. 99 Natančnejši podatki so navedeni v pismih zgoraj. 67
Samsovi svetuje naj bere Tagorejeve pesmi, ker bo v njih spoznala tisti pomen, ki ga daje moč preprostega ţivljenja, se dotakne človekove notranjosti in duše. Spoznala naj bi smoter in namen človeškega bivanja. Kosovelu je bilo jasno, da je v tem ţivljenju potrebno preţiveti in je namen časa, ki ga ţivi iskanje odgovorov na vprašanja: kdo sem, od kod prihajam, kam sem namenjen, zakaj sem <strong>tukaj</strong>, ali počnem to, zaradi česar sem prišel? Ko si človek zna odgovoriti na zgornja vprašanja, takrat spozna sebe oziroma je ''prebujeni''. Iz zadnjega pisma lahko razberemo ţivljenjski nazor, ki je Kosovelu predstavljal način (pre)bivanja: ''Berite (…) delajte in ţivite!'' Obenem pa je pomembno to ''kar doţivljate z ljudmi, ţivalmi, drevjem, napišite, kar snujete, po čemer stremite, kar spoznate …'' (Kosovel, 1977, str. 564). 68
- Page 1:
UNIVERZA V NOVI GORICI FAKULTETA ZA
- Page 5:
POVZETEK Na poezijo, ki jo je ustva
- Page 8 and 9:
4.2.3. BIVANJSKA VPRAŠANJA .......
- Page 10 and 11:
1. UVOD Srečka Kosovela lahko opi
- Page 12 and 13:
poiskal svoje odgovore na vprašanj
- Page 14 and 15:
drugovi kraške samote'' (Ibid, str
- Page 16 and 17:
2.1.3. TOTALITARISTIČNA (PO)VOJNA
- Page 18 and 19:
primorski narod, saj je takrat ugot
- Page 20 and 21:
Kosovel navaja v pesmi Sodobna mrtv
- Page 22 and 23:
miru pa uspavala. Brezizhodnost in
- Page 24 and 25:
2.2.2. NACIJA Nacionalizem je prine
- Page 26 and 27: 2.3. PRELIVI V UMETNIŠKIH SMEREH K
- Page 28 and 29: 3. ZGODOVINSKO OZDAJE NACIONALIZMA
- Page 30 and 31: 4. KOSOVEL IN ''OBDOBJA'' Kosovela
- Page 32 and 33: ''[Kosovel] ni bil pokrajinski impr
- Page 34 and 35: soj, po mesečini se duša sprehaja
- Page 36 and 37: 4.2.2. TOČKA PREOBATA Zadravec v s
- Page 38 and 39: Mnogo simbolike je zaslediti tudi p
- Page 40 and 41: Pri Kosovelu je motiv smrti 72 pove
- Page 42 and 43: ''Bivanjske groze pa [Kosovel] ni u
- Page 44 and 45: vizionarju, ki menda pozablja, da m
- Page 46 and 47: Vse povedano potrjuje tezo, da je T
- Page 48 and 49: Ko omenjamo Kosovela v navezovanju
- Page 50 and 51: 4.4.1. AVANTGARDA V INDIJI Indija j
- Page 52 and 53: deviške revolucionarnosti'' (Rojc,
- Page 54 and 55: 5.2. PO DESTRUKCIJI KONSTRUKCIJA Na
- Page 56 and 57: Pismo isti naslovljenki, 1. septemb
- Page 58 and 59: prozo. Poleg tega Karmela omenja, d
- Page 60 and 61: 6. POEZIJA SREČKA KOSOVELA IN SADH
- Page 62 and 63: naravo, je imel z razvojem kulture
- Page 64 and 65: je spoznanje enotnosti ''sveta z za
- Page 66 and 67: Tagore nakaţe v pesmi Čestokrat s
- Page 68 and 69: kot junak zavestno podrl sem iluzij
- Page 70 and 71: V Kosovelovi pesmi V polnočni uri
- Page 72 and 73: V Sadhani in Darovanjkah so še dru
- Page 74 and 75: in odpravil svojo slepoto. Človek
- Page 78 and 79: 7. KOSOVEL, TAGORE IN NJUN IZVORNI
- Page 80 and 81: tečejo tako dolgo, da se navezujej
- Page 82 and 83: presvetli z novo lučjo''. Govori o
- Page 84 and 85: problematičen, pač pa je nacija,
- Page 86 and 87: ki jih je posredoval Tagore. To je
- Page 88: Sengupta, M. (2003). Prevod, koloni
Change language