tukaj - Univerza v Novi Gorici

hrepenenje (''Srce mi hrepeni, da bi se spojilo s tvojim spevom, ali zastonj se bori z glasom'').
Gre za ţe omenjeno razliko v vpogledu, ki pa ne razdruţuje pesnika, temveč ob paralelnem
branju uvidimo, da nakazujeta iste tematike, z istimi problematikami, iz dveh različnih zornih
kotov, do točke, ko Kosovel naredi 'obrat na vzhod'. Tagore v svoji pesmih velikokrat
uporablja številne simbolike tudi iz narave, v kateri je manifestacija boga. Zakaj omenjamo
boga - ker gre za citat: ''Tam ob ribniku so vrata Šivovega 94 templja bila odprta (…)'' (Tagore,
2008, str. 25). Vrč, ki je omenjen v pesmi, je imel pesnik prazen in se ''ji'' 95 ni pribliţal.
Tagore ţeli s tem tudi razloţiti, da ima vsak človek svoj 'vrč', ki je vir znanja, katerega pridobi
oziroma spozna nauke od učitelja ali boga. Kar je še dodatna konotacija, da gre za boţansko
opevanje oziroma versko tematiko, je simbolika krave, ki je v Indiji sveta ţival. V Kosovelovi
pesmi pa subjekt nagovarja naj pride ''dobri Oče, Odrešenik'' med njih, ki so ujeti v tragično
brezizhodnost lakote, zaničevanja in neljubljeni. Prosi ga za moč (''Daj nam moči, poniţanim,
ki od ljubezni mremo pred vrati''), obenem pa mu veleva, da ga ves svet časti, zato ga prosi,
naj jim prizanaša (''Ves svet te hvali, ves svet te ljubi in ves svet sme nas zaničevati''). Poziva
ga, naj pride mednje (''samomorilce''), ki so v prenesenem pomenu ţivi mrliči in slepci, ki
bodo umrli v trpljenju brez spoznanja smisla ţivljenja (Kosovel, 1964, str. 245). V pesmi Po
srebrni mesečini (Ibid, str. 278) subjekt prikaţe 'spanje' budnega človeka tekom ţivljenja, saj
''vse noči presanja na srebrnem oceanu [kot] mlad čolnar'', a se zaveda, da cilja, t.j.
'samospoznanje', ne bo nikoli dosegel. Cilj je simboliziran kot 'pristan', v katerega ''ne bo
nikdar'' prispel. Podobno vsebinsko tematiko opisuje tudi Tagorejeva pesem ''Dirjam, kakor
dirja piţamar'', saj prikaţe spečega človeka 96 , ki ţivi v temi in je ''omamljen od svojega
lastnega vonja''. Pesnik simbolično opisuje noč sredi maja in juţni veter, bistveno pa je
spoznanje na koncu poti: ''Zgrešil sem pot in hodim in hodim; iščem, česar ne morem doseči
in doseţem, česar ne iščem. Iz mojega srca vstaja in pleše podoba mojega lastnega
hrepenenja''. To isto se tudi Kosovel sprašuje v pesmi Vse, o, vse: ''Cesta – bodeš mi dala
mir? Mi daš pozabljenja, opojni večer? Ona je mimo duše šla, ona odnesla je mir srca. Vse,
o, vse je bilo zaman, zaprt je tvoj hram, ugasnil je dan, ves svet pred mano je zaprt, zdaj bi šel
s tabo, tiha Smrt'' (Ibid, str. 158).
94 Šiva je v hinduizmu predstavljen kot ''osvoboditelj, uničevalec slabega, eden od boţjega trojstva'' (Mahamandaleshvar, 2006, str. 263).
95 ''Nisem se ti pribliţal'' je nevtralen stavek, ki ni opredeljen, četudi zgleda, da je navezovanje na ţensko ob opravilu molţe krave, a je
pomembno, da razumemo, da so hindujske pesmi z ljubezensko tematiko enako sprejete in razumljene kot religiozno opevanje Onega,
tistega, boga, utelešenja ipd. Ne gre za razločevanje, temveč le za dvojni princip enosti, k ljubezni, ki v hinduizmu teţi k popolnosti in teţi k
boţji ljubezni, večni in neminljivi, ki hrani in celi vse rane.
96 Npr.: Pesem Zakaj sediš tu prikazuje brezdelje in 'ţvenketanje' z ''zapestnicami samo za prazno zabavo''. To je vzrok, ki povzroča samo
lenobo, osredotočenje na materialne stvari (zapestnice) in vodi v slabo druţbo oziroma ''prazno zabavo''. Nagovorjeni subjekt naj bi ''napolnil
svoj vrč'' in zdaj ''čas je, da se vrneš domov''. Pot domov pa je simbolični pomen za ljubezen, pot k sebi, pot do boga.
66