tukaj - Univerza v Novi Gorici

V Sadhani in Darovanjkah so še druge tematike, ki prikazujejo človekovo minljivost, slepoto,
vse poti, ki človeka oddaljujejo od spoznanja o bistvu bivanja, vse človekove negativne
lastnosti, ki naj bi jih preobrazil itd..
''Danes zarana mi je šepnilo nekaj , naj stopiva v čoln, samo ti in jaz, da bi ţiva duša na svetu
ne vedela za to najino romanje v nobeno deţelo in do nobenega cilja'' (Kosovel, 2008, str.
53). V pesmi se pojavlja ''brezbreţni ocean'', ki simbolizira, da ''še ni prišel čas'' in ''delo, ki
ga je treba končati,'' še ni opravljeno. ''Glej, večer je padel na obreţje in v medlečem svitu
preletavajo morski ptiči v svoja gnezda. Kdo ve, kdaj se odveţejo verige in izgine čoln, kakor
poslednji lesk zahajajočega solnca v noč?'' Opazimo simboliko (zlatega) čolna, ki ga imamo
pred seboj vse ţivljenje in v katerega naj bi vstopili takrat, ko smo ţeleni duhovnega
spoznanja in spoznanja o smotru bivanja, vendar pesnik pove, da ta čoln ni večno 'tam', kar
lahko simbolizira tudi čas smrti, v katero bi stopili brez spoznanja, brez samorealizacije, ob
tem pa ne bi dovršili smisla, poslanstva, ki ga nosi vsak človek v svojem ţivljenje. Pesnik
nakaţe, da je s padcem večera na obreţje, kar simbolizira prihajajočo smrt, te moţnosti
konec.
Tagore pokaţe obe smeri, kako je treba biti v vsem zmeren – v delovanju in v čaščenju.
Obenem pokaţe, kam naj človek pogleda in kje naj išče boga. Bog je povsod, le 'slepec zre
samo pred oltar, kaj pa okoli sebe? Pesnik privzema vlogo boga in nagovarja človeka - slepca:
''(…) pusti petje in čaščenje in ţebranje! Koga motiš v tem samotnem, tesnem kotu templja, kjer so duri
zaprte? Odpri oči in glej, tvoj Bog ni pred teboj! Tam je, kjer orje orač trdo grudo in kjer tolče kamenar
kamenje. Z njimi je v solncu in deţju in njegovo oblačilo je pokrito s prahom. Odloţi svoj sveti plašč in
stopi kakor on doli na prašno pot!'' (Tagore, 2009, str. 21).
DELO, KI GA MORAMO OPRAVITI – ŽIVLJENJE
Tukaj je nakazana pot dharme in karme 87 ali dela, ki ga moramo opraviti. S tem pesnik
pokaţe, da religioznost ni vezana na obrede, pač pa je to smiselno početi, če je dopolnilo
pravega namena religioznosti. ''Stopi ven iz svojih premišljevanj 88 in pusti roţe in kadila! Kaj
za to, če se tvoja oblačila strgajo in zamaţejo? Pojdi mu naproti in ostani pri njem v delu in
potu svojega čela'' (Tagore, 1984, str. 21). Slednja se kaţe v delovanju za človeka in obenem
ne proti sebi. Kosovel v pesmi Kako lepo (Kosovel, 1964, str. 255) to ponazori z bistveno
človekovo kvaliteto: ''Biti človek z dobrim srcem'' .
87 To je princip zakona vzroka-posledice, akcije-reakcije.
88 Premišljevanje ali meditacija.
63