prozo. Poleg tega Karmela omenja, da ga bereta tudi 'naša dva slikarja', ki sta na Bauhausu študirala skupaj z njo. Sklepamo lahko, da je bil eden izmed njiju skoraj zagotovo Černigoj. Iz Martelančevega pisma je razvidno, da je omenjeni dodobra poznal Tagoreja, če je o njem pisal javne članke. Prav Martelanc naj bi bil prvi človek, prijatelj, ki je Tagorejeva dela predstavil Kosovelu. Iz Kosovelovih pisem Fanici Obidovi uvidimo, da ji je pesnik toplo priporočal naj bere Tagorejeva dela in ji skušal na vse načine omogočiti dostop do njih. Obidova mu v pismu odgovarja na njegova zastavljena vprašanja in razlaga o ţe prebrani literaturi. Opaziti je, da ceni Kosovelovo mnenje, kar potrdi s stavkom: ''(…) Če mi pošljete kaj, kar smatrate, da bi bilo primerno za moj razvoj, Vam bom hvaleţna'' (Rojc, 2007, str. 224). V Kosovelovem pismu Dragu Šandi je opaziti, kakšno mnenje je imel Kosovel o Tagorejevih delih, saj je videl v njegovi literaturi predvsem neko 'novo indijsko klasiko', Tagoreja pa postavi na t.i. piedestal, saj meni, da je le on zmoţen 'vdahniti ono polno ţivljenje duše' v ljudi. Nadi Obereignerjevi toplo priporoča branje Tagorejevih del, obenem ji omenja ţeljo po izdaji pesniške zbirke Zlati čoln, katero ime je, kot sem ţe omenila zgoraj, povzel po isto imenovanem Tagorejevem delu. V pismu Karmeli Kosovel (1. januar 1924) jasno navaja pomene, ki jih uvidi v Tagorejevih delih, razlaga ji globlje pomenske zaznave, ki jih doţivlja o človekovi notranjosti in svetu. V drugem zgoraj navedenem pismu, ki ji ga pošlje konec leta 1924, pa Kosovel eksplicitno navaja, da hoče 'razumeti (…) Tagoreja'. Iz pisma lahko razberemo, da je zavrgel dotedanje načine, po katerih je iskal odgovore na eksistencialna vprašanja, hkrati pa se je 'obrnil na vzhod' in odgovore iskal v Tagorejevih naukih. V pismu Ribičiču Kosovel pove, od kod je dobil idejo za svoj referat. Eksplicitno navede Tagoreja in Rollanda. Tudi v pismu Debevcu je razbrati, da so vsi ti literati dobro poznali Tagorejeva dela, saj prav slednjemu omenja, da bo predstavil referat, ki bo med drugim vključeval tudi tematiko o gledališču ''v luči slovenstva s stališča sodobnega modernega pojmovanja narodnosti'' in v oklepaju navede Tagoreja. Kosovel tako kot Obidovi tudi Samsovi priporoča v branje mnoge evropske klasike, med njimi omenja tudi Tagoreja, za katerega pravi, da se v njegovih delih prepozna 'mogočno preprostost [svete] besede', enotnost človekove duše in narave (podoben kontekst kakor v smislu 'atme' in 'paramatme') in omenja pomembno razlikovanje med človekovim ţivljenjem in človekovim ţivotarjenjem. Za vsakdanjost pravi, to, kar je temeljni koncept hinduizma in vzhodnega mišljenja, da je treba vsakdanjost 'le preţiveti, spoznati'. S tem pa ţe navede, da je zaznal samorealizacijo ali samospoznanje. Eksplicitno navede tudi njegovo verovanje oziroma videnje in zaznavanje ţivljenjskih dogodkov, ko pravi, da zanj 'ni na svetu čudeţev, ker je vse, kar je: čudeţ in čudovito'. Maksi 49
Samsa še svetuje, da prebere Vrtnarja, saj naj bi bila v ''(…) tako preprostih verzih [skrita] vsa ţivljenjska veličina'', ki je zanj eno najboljših Tagorejevih del. 50
- Page 1:
UNIVERZA V NOVI GORICI FAKULTETA ZA
- Page 5:
POVZETEK Na poezijo, ki jo je ustva
- Page 8 and 9: 4.2.3. BIVANJSKA VPRAŠANJA .......
- Page 10 and 11: 1. UVOD Srečka Kosovela lahko opi
- Page 12 and 13: poiskal svoje odgovore na vprašanj
- Page 14 and 15: drugovi kraške samote'' (Ibid, str
- Page 16 and 17: 2.1.3. TOTALITARISTIČNA (PO)VOJNA
- Page 18 and 19: primorski narod, saj je takrat ugot
- Page 20 and 21: Kosovel navaja v pesmi Sodobna mrtv
- Page 22 and 23: miru pa uspavala. Brezizhodnost in
- Page 24 and 25: 2.2.2. NACIJA Nacionalizem je prine
- Page 26 and 27: 2.3. PRELIVI V UMETNIŠKIH SMEREH K
- Page 28 and 29: 3. ZGODOVINSKO OZDAJE NACIONALIZMA
- Page 30 and 31: 4. KOSOVEL IN ''OBDOBJA'' Kosovela
- Page 32 and 33: ''[Kosovel] ni bil pokrajinski impr
- Page 34 and 35: soj, po mesečini se duša sprehaja
- Page 36 and 37: 4.2.2. TOČKA PREOBATA Zadravec v s
- Page 38 and 39: Mnogo simbolike je zaslediti tudi p
- Page 40 and 41: Pri Kosovelu je motiv smrti 72 pove
- Page 42 and 43: ''Bivanjske groze pa [Kosovel] ni u
- Page 44 and 45: vizionarju, ki menda pozablja, da m
- Page 46 and 47: Vse povedano potrjuje tezo, da je T
- Page 48 and 49: Ko omenjamo Kosovela v navezovanju
- Page 50 and 51: 4.4.1. AVANTGARDA V INDIJI Indija j
- Page 52 and 53: deviške revolucionarnosti'' (Rojc,
- Page 54 and 55: 5.2. PO DESTRUKCIJI KONSTRUKCIJA Na
- Page 56 and 57: Pismo isti naslovljenki, 1. septemb
- Page 60 and 61: 6. POEZIJA SREČKA KOSOVELA IN SADH
- Page 62 and 63: naravo, je imel z razvojem kulture
- Page 64 and 65: je spoznanje enotnosti ''sveta z za
- Page 66 and 67: Tagore nakaţe v pesmi Čestokrat s
- Page 68 and 69: kot junak zavestno podrl sem iluzij
- Page 70 and 71: V Kosovelovi pesmi V polnočni uri
- Page 72 and 73: V Sadhani in Darovanjkah so še dru
- Page 74 and 75: in odpravil svojo slepoto. Človek
- Page 76 and 77: Tagore se je postavljal v bran člo
- Page 78 and 79: 7. KOSOVEL, TAGORE IN NJUN IZVORNI
- Page 80 and 81: tečejo tako dolgo, da se navezujej
- Page 82 and 83: presvetli z novo lučjo''. Govori o
- Page 84 and 85: problematičen, pač pa je nacija,
- Page 86 and 87: ki jih je posredoval Tagore. To je
- Page 88: Sengupta, M. (2003). Prevod, koloni