tukaj - Univerza v Novi Gorici

prozo. Poleg tega Karmela omenja, da ga bereta tudi 'naša dva slikarja', ki sta na Bauhausu
študirala skupaj z njo. Sklepamo lahko, da je bil eden izmed njiju skoraj zagotovo Černigoj. Iz
Martelančevega pisma je razvidno, da je omenjeni dodobra poznal Tagoreja, če je o njem
pisal javne članke. Prav Martelanc naj bi bil prvi človek, prijatelj, ki je Tagorejeva dela
predstavil Kosovelu. Iz Kosovelovih pisem Fanici Obidovi uvidimo, da ji je pesnik toplo
priporočal naj bere Tagorejeva dela in ji skušal na vse načine omogočiti dostop do njih.
Obidova mu v pismu odgovarja na njegova zastavljena vprašanja in razlaga o ţe prebrani
literaturi. Opaziti je, da ceni Kosovelovo mnenje, kar potrdi s stavkom: ''(…) Če mi pošljete
kaj, kar smatrate, da bi bilo primerno za moj razvoj, Vam bom hvaleţna'' (Rojc, 2007, str.
224). V Kosovelovem pismu Dragu Šandi je opaziti, kakšno mnenje je imel Kosovel o
Tagorejevih delih, saj je videl v njegovi literaturi predvsem neko 'novo indijsko klasiko',
Tagoreja pa postavi na t.i. piedestal, saj meni, da je le on zmoţen 'vdahniti ono polno ţivljenje
duše' v ljudi. Nadi Obereignerjevi toplo priporoča branje Tagorejevih del, obenem ji omenja
ţeljo po izdaji pesniške zbirke Zlati čoln, katero ime je, kot sem ţe omenila zgoraj, povzel po
isto imenovanem Tagorejevem delu. V pismu Karmeli Kosovel (1. januar 1924) jasno navaja
pomene, ki jih uvidi v Tagorejevih delih, razlaga ji globlje pomenske zaznave, ki jih doţivlja
o človekovi notranjosti in svetu. V drugem zgoraj navedenem pismu, ki ji ga pošlje konec leta
1924, pa Kosovel eksplicitno navaja, da hoče 'razumeti (…) Tagoreja'. Iz pisma lahko
razberemo, da je zavrgel dotedanje načine, po katerih je iskal odgovore na eksistencialna
vprašanja, hkrati pa se je 'obrnil na vzhod' in odgovore iskal v Tagorejevih naukih. V pismu
Ribičiču Kosovel pove, od kod je dobil idejo za svoj referat. Eksplicitno navede Tagoreja in
Rollanda. Tudi v pismu Debevcu je razbrati, da so vsi ti literati dobro poznali Tagorejeva
dela, saj prav slednjemu omenja, da bo predstavil referat, ki bo med drugim vključeval tudi
tematiko o gledališču ''v luči slovenstva s stališča sodobnega modernega pojmovanja
narodnosti'' in v oklepaju navede Tagoreja. Kosovel tako kot Obidovi tudi Samsovi priporoča
v branje mnoge evropske klasike, med njimi omenja tudi Tagoreja, za katerega pravi, da se v
njegovih delih prepozna 'mogočno preprostost [svete] besede', enotnost človekove duše in
narave (podoben kontekst kakor v smislu 'atme' in 'paramatme') in omenja pomembno
razlikovanje med človekovim ţivljenjem in človekovim ţivotarjenjem. Za vsakdanjost pravi,
to, kar je temeljni koncept hinduizma in vzhodnega mišljenja, da je treba vsakdanjost 'le
preţiveti, spoznati'. S tem pa ţe navede, da je zaznal samorealizacijo ali samospoznanje.
Eksplicitno navede tudi njegovo verovanje oziroma videnje in zaznavanje ţivljenjskih
dogodkov, ko pravi, da zanj 'ni na svetu čudeţev, ker je vse, kar je: čudeţ in čudovito'. Maksi
49