tukaj - Univerza v Novi Gorici

5. KOSOVELOVO EKSPLICITNO NAVAJANJE
TAGOREJA
''Vsak umor in vsako drugo nasilje, ne glede na to, iz kakšnih razlogov to kdo počne, je zločin
zoper človeštvo.'' 80
5.1. SKUPNI TEMELJI: ANTINACIONALIZEM
Nacionalizem je prepričanje o večvrednosti lastnega naroda in prizadevanje za uveljavitev
njegovih koristi ne glede na pravice drugih narodov, obenem pa je to tudi politična smer, ki
trdi, da so narodne koristi pomembnejše od razrednih. Sprejet je bil kot meščanska ideologija
in politika, ki poudarja narod kot celoto in zagovarja njegove interese. Z nacionalizmom pa
sta tesno povezani tudi nacija in narod. Neil Wenborn, v knjigi Kronika 20. stoletja, omenja,
da je njuno bistveno razlikovanje le v tem, da je nacija nekakšna skupnost ljudi, navadno na
točno določenem ozemlju, ki pa so tako zgodovinsko, kot tudi kulturno in gospodarsko
povezani ter imajo skupno zavest, medtem ko je narod pojem, ki vsebuje vse vrline, ki so
zgoraj definirane, a obenem trdi, da se je ljudstvo izoblikovalo v narod. Pri slednjem gre za
skupnost ljudi, ki jih druţi nekakšen skupen izvor ali preteklost, imajo podoben jezik in
običaje (Wenborn, 1992). Vendar v zgodovini se vse prevečkrat dogaja, da je v imenu naroda
ali narodnosti ideološko dovoljeno posegati po vseh sredstvih, ki bi upravičevala cilj. Tako
Kosovel kot Tagore sta takšne vrste konotacij, ki so stremele k nasilju in pohabljanju drugega
naroda, zavračala. Oba pesnika sta poznala nauke velikega mirovnega voditelja, Mahatme
Gandhija, ki je trdil, da je edino ''ahimsa (nenasilje) … najvišja moč, ki je na voljo ljudem. Je
mogočnejša od najhujšega uničevalnega oroţja, kar si jih je ali sij kdajkoli bo izmislila
človeška iznajdljivost'' (Privat, 1998, str. 155). Pojavlja se vprašanje, zakaj se je Kosovel
obračal k Vzhodu in naukom, ki sta jih predajala Tagore in Gandhi. Razlog se razkriva preko
t.i. svarjenja pred nacionalizmom, v katerem sta tako Kosovel kot Tagore videla faktor
destrukcije in nikakršne konstruktivne politike in ţelje po sloţnosti. Njuna skupna travma se
je izrazila v čutenju 'nacije', ki je delovala destruktivno za manjše oziroma okupirane narode
pod nekaterimi drţavami. Njuni rodni domovini sta bili pod okupacijo druge drţave, zatirani
in nesvobodni. Oba pesnika sta teţila k 'človečanstvu'.
80 Privat, 1998: 155.
44