tukaj - Univerza v Novi Gorici

Ko omenjamo Kosovela v navezovanju na ruski konstruktivizem, imamo v mislih
navezovanja na ustvarjanje nekaterih umetnikov. El Lissitzky in pisatelj Ilja Ehrenburg sta ''v
letih 1921—1923 izdajala konstruktivistično revijo Vešč'' (Ibid). V komunistični Rusiji je
prevladal ruski futurizem in se kot tehnika kazal v duhu 'odrešitelja' obuboţane ruske
federacije oziroma rojevanje boljše, inovativnejše, mehanične sovjetske druţbe 76 . Poleg
konstruktivistov so delovali tudi imaţinisti, pri katerih ni bila pomembna ciljna zaokroţenost,
pač pa nametanost, ki vzbuja človeku občutja in daje vizualno refleksijo.
Če je ''imaţinizem dopuščal (…) dekadenco'' (Ibid), je konstruktivizem deloval kot čista in
''zdrava'' smer ter opisoval proletariat. Kosovel je izoblikoval svojevrsten konstruktivizem
oziroma njegove pesmi, nastale v tem obdobju, nikakor ni moč umestiti v ruski
konstruktivizem, o katerem je Kosovel vedel le podatke, ki mu jih je prinašala sestra Kamela
in prijatelj Černigoj (o Kandinskem in Lissitzkem). Kosovel se o ruskem konstruktivizmu ni
mogel drugače poučiti ali od njega prevzemati zglede, ki bi jih lahko prevzel če bi prebiral
revijo Vešč. A ta revija v Ljubljano ni prihajala. Konstruktivizem je ''zavračal vsakršno
pasivno, samozadovoljno in statično opazovanje in poustvarjanje predmetnosti in ţivljenja v
slikarstvu in drugih umetnostih'' (Ibid) in podpiral ''vitalno konstruktivnost'', kar je pomenilo
dinamiko, saj naj bi s tem oţivel tudi prostor in človek v njem. Temeljno tezo je ta pronicljiva
smer imela v spoznanju, da bi ''človeka notranje tolikanj napel in vsesal v gibanje, ki ga
umetnina nakazuje, da bi postal tudi sam dejavni člen v umetnini razvitih in razvijajočih se sil
in bi postal ţivljenjski konstruktivist'' (Ibid), obenem pa se poraja dvoje vprašanj: kako lahko
strojni aparat deluje konstruktivno oziroma vzbujajoče pozitivno na človeka, če je le brezčutni
aparat, ki ga zaganja neka sila; kdo zaganja to silo, da gledamo gibljivo mehaniko? Tukaj je
odprta točka, ki pa se eksplicitno ne dotika predloţene teme.
Na Kosovela pa je vplival tudi slikar Lissitzky, ki je menil, da
''(…) umetniki konstruktivisti gledajo svet skozi prizmo tehnike. Nočejo delati barvnih iluzij na platno,
temveč ustvarjajo neposredno v ţelezu, lesu in steklu. Kratkovidneţi pa hočejo videti v tej umetnosti
samo stroj. Konstruktivizem dokazuje, da ni mogoče ugotoviti meje med matematiko in umetnostjo ter
med umetnino in tehnično iznajdbo'' (Ibid).
Kar je Lissitzy pojasnil, je bilo veliko bolj sistematično kakor je to počel Nagy, saj je prvi
prikazal, da če so konstruktivisti zgolj ljudje črno/bele tehnike, potem je njihov odraz sveta in
dogodkov ravno takšen. Linijo matematika-umetnost-tehnična iznajdba pa je mogoče opaziti
tudi v Konsih (npr. Kons X). Refleksija lahko deluje precej bolj nasilno, kakor je sploh njen
76 Umetniki so ''mistificirali tehniko in se potegovali zlasti za konstrukcijo, načrtovali velike kompozicije za tovarne in mnoţične zgradbe,
likovno poudarjali mednarodne politične sestave (Tatlin)'', preporod pa je doţivelo tudi sovjetsko gledališče (Ibid).
39