tukaj - Univerza v Novi Gorici

V hinduizmu, ki je Tagoreju dal prve nauke o pomenu ţivljenja in smrti, je smrt čaščena.
Kosovelov upor je potrebno razumeti kot boj za ţivljenje, za prebuditev 'spečega' človeka. To
izpoveduje v ekspresiji vzklikov in velelnih nagovorov, ki so značilni za ekspresionizem, saj
je v človeku ţelel zbuditi tiste dele, ki bi ujetega in nemočnega človeka, človeka pod
okupatorji, človeka, ki ţivi v strahu in grozi, pripravili do vstajenja iz melanholije, depresije
in resignacije, ki pravzaprav ji peha človeka v smrt.
Motiv smrti je predhodni motiv tematike konca sveta, ki je izraţena eksplicitno v pesmi
Padati, pa tudi Proti človeku. Zadravec pravi, da bo ''svet vsak čas zgrmel s tečajev in da je
človeštvo ogroţeno z vesoljno smrtjo (…) avtor [pa je] sojunak brezizhodnega dogajanja, da
so torej lirske in zelo tragične (…) pramotiv je biblijski potop ali 'konec sveta', ki ga je
Kosovel srečeval'' (Ibid, str. 97) v pesmih nemških avtorjev in seveda v Bibliji, sicer pa je ''bil
ta motiv aktiven tudi kot posledica vojne'' (Ibid).
Zanimivo je vprašanje, ki kaţe k čem stremi' Kosovelov ekspresionizem: ''Kam merijo podobe
splošnega razdejanja, kje se dogaja kaos'' (Ibid, str. 98)? V podobah razdejanja in kaosa
zasledimo destrukcijo sveta, ki pa je bila refleksija iz zunanjega okolja, poln gneva in srda, ki
ga je s seboj prinašal nacionalizem. Na točki, ko Kosovel govori o ''podivjani, vzgnani snovi,
ki se giblje krčevito, niha sem in tja, se lomi,'' je razviden začetek propada zahodne
civilizacije, zaton Evrope, s tem pa tudi njenega človeka. Ko govorimo ''o popolni pogibeli
evropske kulture in civilizacije ter zmagoslavju smrti nad njo'' (Ibid) je najpogosteje
predstavljena tematika omenjena v pesmi Ekstaza smrti. Kosovelova ekspresionistična pesem
je protestniška in doţivlja ''tragiko v realnih zvezah slovenske in evropske druţbe, njene
nečlovečnosti ali kapitalističnih absurdov'' (Ibid, str. 116).
Ekspresionistični motiv je značilen tudi za ''Orfejski upor Niču'', ''Kaosu'', ''Nesmislu''. Po
Zadravčevem mnenju pa so vse tri konotacije trojstvo enega. Pesmi (npr. Opolnoči), ki
simbolično prikazujejo zgornje trojstvo enega, vsebujejo srhljive motive, tesnobna in
brezizhodna občutja.
''Kosovel je bil tem bolj vznemirjen, ker se mu je zdelo, da so Nič, nesmisel, trpljenje, grenkoba in smrt
dodeljeni prav ''človeku z zlatim srcem'', da je prav ta še ''trpeča oblika'', ki jo ugonablja
''nihilomelanholije'' ali občutje ničnosti, nesmisla. Verzi o splošni razboljenosti, ubitosti, ničnosti so se
mu kar sipali in se zakroţili'' v drugih pesmih (Ibid, str. 118).
Kosovel je mnogo zgledov, po katerih je poskušal priti do poti, ki bi vodila k človeku ter
pripeljala do odgovorov na vprašanja o smotru bivanja in prebujanju ljudstva, prevzel prav od
Tagoreja. Ta pa je prinašal vzhodno modrost na tla propadajočega zahoda:
32