tukaj - Univerza v Novi Gorici

4.2.5. RELIGIOZNA TEMATIKA (TRANSCENDENCA IN IMANCENCA)
Religiozna tematika, ki se izraţa preko pesmi, je vedno vpeta v vezavo bitja z bogom, bodisi
gre za imanenco, ki hoče k transcendenci ali transcendenca, ki kliče imanenco k sebi.
Pravzaprav govorimo o dvosmernem toku šele, ko je Kosovel začel brati in razumevati,
prevzemati Tagorejeve nauke. Kosovel je iskal odgovore v transcendenci, a jih je vedno
poosebil v imanenci (to zaznamo, ko omenja poosebitev Boga v človeku kot Krista). Vendar
jih tudi v imanenci, ki se je razgledovala po vidnem in zaznavnem polju, ni našel. Zato se je z
spoznanjem in vedenjem, česar prej ni vedel temveč zgolj srepo iskal, obrnil spet iz imanence
po odgovore k transcendenci. To transcendenco pa je iskal v Kozmosu, ki ga je dojemal kot
prostor, ki ga lahko zazna in onega čez (mistični in neznani prostor).
Tesnobna občutja skuša Kosovel odpraviti preko spoznanja resnice, za katero je mislil, da mu
jo ponuja smrt. Ta iluzija mu je propadla in uvidel je, da smrt ne omogoča izhoda iz
brezizhodnega bivanjskega smotra, saj je le del cikličnost oziroma je vpeta v tokokrog
ponovnega rojstva in smrti (t.i. reinkarnacije). Tesnobna občutja brez poti do spoznanja
resnice pahnejo človek v stanje t.i. nihilomelanholije.
4.2.6. NIHILOMELANHOLIJE
Pesnik tematiki o nihilomelanholiji in o smrti ni pustil odprtih, temveč ju vodi k iskanju
rešitve. Prav v verzih, ki kaţejo na kontrast rešitve oziroma izhoda, se v slutnji, da ni izhoda,
pojavi rešitev kot taka. Kosovel se v svojih pesmih tematsko ne omejuje, saj se njegova
poezija razprostira čez 'ves svet', kar je razvidno iz pesmi To ni pesem, brat, ki je budnica
'spečim narodom'. Tako pesem kot razlago nihilomelanholije sem ţe predstavila zgoraj.
''Druţbena in vesoljska bivanjska tesnoba [je] terjala najti svojo odrešilno smer'' (Zadravec,
1986, str. 57).
''Motiv smrti je najbolj razprostranjen motiv v Kosovelovi liriki'' (Ibid, str. 92), ta pa temeljni
na motivu jaza in boga. Motiv smrti zaobjema motiv o koncu sveta in motiv o niču, kaosu in
nesmislu, a pri ekspresionizmu je najizraziteje predstavljen prav motiv smrti. Kosovel ga
predstavi v mnogih pesmih, a zelo dovršeno v pesmi Tragedija na oceanu. Opaziti je, da
Kosovel smrti ne dojema enoplastno, ampak večplastno (tri-plastno). Zadravec meni, da je ta
tri-plastnost: vizualizacija, subjekt kot nosilec smrti, in zaton zahoda oziroma propad Evrope.
30