tukaj - Univerza v Novi Gorici

Mnogo simbolike je zaslediti tudi pri Tagorejevih spevih, kjer je vzpostavljen ljubezenski
dialog bodisi med ljubljenim in ljubljeno bodisi med bogom in človekom. V pesmih, 68
kakršna je Pridi kakršna si, zasledimo motiv 'padanja mask' oziroma človekove golote, ki
razkrije subjektov pravi 'obraz'. Pesem nagovarja ţenski subjekt, naj se ne meni za lepoto, ki
bi jo ločevala od svojega bistva ali ji kratila čas, ki bi ga lahko posvetila iskanju sebe, poti do
boga. Pesnik nagovarja ţenski subjekt: ''Pridi, kakršna si; ne mudi se z oblačenjem. Če so tudi
tvoje kite razpuščene, če tudi preča tvojih las ni ravna, če so tudi traki tvoje halje razvozlani,
nič ne maraj. Pridi, kakršna si (...)'' (Tagore, 2009, str. 21). Iz pesmi lahko prenesemo
sporočilo, da ob prehodu ob koncu ţivljenja v smrt, ne nosimo ničesar drugega s seboj, kakor
svoja dejanja. Ta dejanja so v hinduizmu poimenovana kot vzrok in posledica oziroma
dharma in karma 69 . Vse kar si za časa ţivljenja lastimo, ob smrti predamo, saj slednja ne
potrebuje maske oziroma to čemur ljudje rečemo vidna lepota človeka. Pravo lepoto, ki je v
spoznanju boga, 'slepi človek' v t.i. ''steklenem času'', teţko prepozna'. Kosovel boga
nagovarja naj ''stopi v ta stekleni čas'' in jim razodene resnično od laţnega 70 , saj tega prazni in
slepi ljudje ne zaznajo. V mnogih pesmih pesnik prikaţe slepe in nevedne ter razlaga, da
druţbeni funkcionarji ne vedo veliko o ţivljenju in bistvu bivanja. Zato v pesmi O vi, ki ste
vse nagovarja prej omenjene:
''(…) Doktrinarji in sociologi, vi analitiki, druţbeni kritiki, vi, ki ste vse, le pesniki ne. - Odprite dušo
človeku in zvezdi, ki v plašč njegov skrita roma skoz noč, odprite to zvezdo, čez cesto gredoč, človeku,
ki v plašču od blata oškropljenem, nosi bodočnost in boţje poslanstvo'' (Ibid, str. 288).
Zopet se pojavlja simbolika plašča, vendar je tokrat ne omenja v kontekstu boga, temveč
delavca, proletarca, ki sta metafori za 'bodočnost'. Iz omenjene Kosovelove pesmi lahko
razberemo, da govori o podobi maske, tudi v drugem (socialnem) pomenu, saj v pesmi Solze
mask pravi, da si ljudje morajo nadevati maske (''Govorimo zaviti, skriti (…) Maske. Trpeče
maske. Nikoli nismo odkriti'' 71 ), če ţelijo preţiveti v času in prostoru, ko je pesem nastala –
torej, povojnem času, času okupacije. Simbol 'plašča' pa omenja tudi v pesmi Moj plašč, v
kateri pripoveduje o zaščitništvu, ki ga on nudi drugim, ko pride ''truden popotnik'' na njegov
prag doma. Pesnik pove, da mu ponudi ‘‘črnega kruha [in] majolko terana’‘ (Kosovel, 2009,
str. 169).
68 Npr.: Ko je svetilka, Ko grem sama, Pusti svoje delo idr.
69 Naloga in delovanje, dejanje (Mahamandaleshvar, 2006, str. 261).
70 ''O, stopi v ta stekleni čas in kar je pozorno, naj potemni, in kar je blizu, naj se izgubi, naj nam kot iz višnjevih dalj spregovori kot v gosti
modrini beli glas! O, Bog, usmisli se nas, usmili se nas!'' (Kosovel, 1967, str. 197).
71 Kosovel, 1974, str. 147.
29