Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
4.2.2. TOČKA PREOBATA<br />
Zadravec v sledečem sestavku nakaţe notranje spraševanje lirskega subjekta, o pomenu<br />
človeškega bivanja, kakšna je njegova pot in poslanstvo, hkrati pa začnejo vsa vprašanja<br />
nakazovati prehod k religiozni tematiki.<br />
''Ekspresionisti so se ukvarjali s človekovim etičnim in nravno razdrtim bitjem, so se prav radikalno<br />
spraševali tudi o lastni biti, o katastrofični osamljenosti, razdvojenosti, odtujenosti, načeli so svojo<br />
bogo-osmišljenostjo, nič manj ostro pa so vrezali tudi dekadenco meščanske druţbe, oznanjali ali<br />
socialni upor ali pacifistično kraljestvo boţje na zemlji, vsi pa orfejsko napovedovali nravni in duhovni<br />
prerod človeka in druţbe. Skratka, ostri izrazi obupne osamljenosti in odtujenosti, spopadi z bogom in<br />
boga, kriki zoper materializiranega in himne o duhovnem človeku, abstraktno preroške, vizionarne ali<br />
pa revolucionarno prevratniške napovedi njegovega prihoda, kriki ob vesoljni smrti in radostni vriski ob<br />
preobrazbi 'sveta v Svet'' (Zadravec, 1986, str. 81).<br />
Pesnik je ekspresionizem poznal zagotovo dodobra pred letom 1921, ko je marca istega leta,<br />
to vedenje izrazil v zapisu:<br />
''Razglednica izgleda futuristično: ekspresionizem kombinatorike'' (Kosovel, 1977, str. 301):<br />
''Ekspresionistični umetnik je gledal vse s strani smisla ţivljenja. Deformacija je zahtevala deformacijo<br />
forma v umetnosti, deformacijo forme religiozne sinteze (…) Ekspresionist 'je slep za mnogoličnost<br />
sveta', zanima ga le namen predmeta, njegov 'smisel', ne pa njegov 'vtis', zanima ga vprašanje: kaj je<br />
smisel ţivljenja, razvoja, revolucije, zanimajo ga verski problemi, z eno besedo: vprašanja o poglavitnih<br />
zadnjih in najglobljih vprašanjih o lepoti, dobroti, resnici in smislu ţivljenja. Ekspresionist ni vklenjen v<br />
vplivanje zunanjih pojavov narave. On samo vidi logičen razvoj ţivljenja, zato tudi samo vprašanje, ki<br />
sledi iz tega: kaj je ţivljenje, kaj je smisel ţivljenja. Zato ekspresionizem ne riše, ne opisuje pojavov<br />
realistično, kot so, ampak pretirava. Ni mu za 'obliko', marveč za 'vsebino' pojavov. 'Dočim nam podaja<br />
impresionist čustvene analize svojega doţivljanja, nam podaja ekspresionist duhovne sinteze svojega<br />
spoznanja (…) Na bazi ekspresionizma [se je rodil] religiozni misticizem'' (Zadravec, 1986, str. 140).<br />
4.2.3. BIVANJSKA VPRAŠANJA<br />
Bistveno vprašanje, ki se pojavi v okvirih trpljenja, melanholije, resignacije, je vprašanje: kaj<br />
je ţivljenje, kaj je smisel ţivljenja, kar je enotno z vprašanjem: 'kaj je jaz, kdo je jaz'.<br />
Svojevrsten Kosovelov zorni kot se je izoblikoval na osnovi del, ki jih je Kosovel prebiral v<br />
domači in tuji literaturi, svoja spoznanja pa je preteţno transformiral preko religioznega<br />
ekspresionizma. Zadravec omenja, da so se tuji predstavniki religioznega ekspresionizma<br />
''zavzemali za mistično bratstvo, nekatere je pretresla nekakšna vesoljska katastrofičnost,<br />
pomešana s schopenhauerjanskim pesimizmom'' (Ibid, str. 140). Slednji se pri Kosovelu ni<br />
udejanjil, saj je v njem videl občutje obupanosti in človekove nedejavnosti. Pesnik pa si je<br />
prizadeval ravno obratno - za prebuditev Človeka. Kosovel je poznal Schopenhauerjeve<br />
nazore, kar je razvidno iz priporočanja branja njegovih del v pismu Karmeli Kosovel, 18. 9.<br />
1923:<br />
27
Change language