tukaj - Univerza v Novi Gorici

[in] šele skupaj z realistično in ekspresionistično daje zaokroţeno podobo Krasa in zgodovinskega
trenutka na njem'' (Zadravec, 1986, str. 41-42).
Kosovel je izraz ''impresionizem'' prvič zapisal v pismu januarja 1924, vendar se je z izrazom
srečal ţe zelo zgodaj, saj je prehod od začetnih impresionističnih pesmi, preko
ekspresionizma in konstuktivizma prenesel na metafizično raven.
''Impresionizem izraţa 'lepoto empirično, nekakšno s poizkusi doţiveti lepoto 'na svoji koţi',
ekspresionizem je metafizičen, on hoče dojeti lepoto direktno (…)'' (Ibid, str. 43).
4.2. EKSPRESIONIZEM
4.2.1. REFLEKSIJE
''S povojno ekspresionistično literaturo [Kosovel] ni bil zadovoljen, kot tudi ne z ekspresionistično. Sredi
leta 1922 je namreč načrtoval 'eseje in članke' (…), v katerih bi namreč natančneje popisal impresionizem in
sicer zato, da bi ga 'temeljito pobil, oziroma vsaj naše površinske izrastke, ko je v njem sicer toliko dobrega,
na Slovenskem pa delajo vse prepovršno, premalo resno in temeljito'' (Ibid).
Do omenjenih člankov in esejev ni prišlo, literarni zgodovinarji, ki so Kosovelova dela
natančno predelali, trdijo, da obstajajo nekateri pesnikovi zapiski.
''Po razvezani obliki, impresionistično razpoloţenjski in duhovno analitični vsebini ter vtisni in
ekspresivni metaforiki so pesmi v prozi zvezni člen predvsem med dvema velikima krogoma
Kosovelove lirike, med impresionističnimi in ekspresionističnim, le mestoma je opaziti tudi snovne
motive tretjega, konstruktivističnega kroga'' (Ibid, str. 54).
Zadravec meni, da so Kosovelove pesmi v prozi refleksije o ţivljenju, ljubezni in smrti ter
vprašanjih umetništva in kulture, preko katerih spoznava, da je ţivljenje begoten trenutek; 'si
in te ni več'. Človek pa je podoben torpedovki, kot 'potnik brez cilja', saj je vse samo iskanje
odgovorov na bivanjska vprašanja (Zadravec, 1986).
Problematiko iskanja sebe je pesnik eksplicitno izrazil v pesmi Jesenski vodopad, kjer navaja
podobe v katerih se išče:
''Tisočkrat sem se vprašal, komu sem podoben. In odgovarjal sem si: podoben si ozki torpedovki, ki
preletava kot puščica zrak široke oceane. Skozi dan leti, noči ne pozna, pozna bela mesta brez temnih
strupenih predmestij, pozna sonce brez sence, pozna luč brez bolesti. Toda odgovor je bil laţ. Zato sem
si odgovarjal: Na nočni poti sem, popotnik brez cilja, popotnik brez ljubezni. Jadro temnih nagonov
sem, jadrnica, ki prevaţa Smrt po svetu'' (Kosovel,1974, str. 83).
26