tukaj - Univerza v Novi Gorici

3.1.1. OKUPACIJA DOMOVINE ROJEVA POT NA ZAHOD
Indija, kot zakladnica in začetnica mitoloških in religioznih starodavnih prepričanj, je bila v
20. stol. okupirana pod britansko oblastjo. V obdobju pod britansko vlado pa Indija ni
doţivela propadanja, saj ji je zahodna velesila, kljub represivnemu vodenju ozemlja, vendarle
prinesla tehnološki napredek. Zgodovina Indije resda obsega čas vse od kamene dobe, vendar
je vse do 16. stol. ostala tehnološko zaostala. Tedaj, od renesanse naprej, se je namreč začel
njen tehnološki razvoj, zaradi novosti, ki jih je prinašalo preseljevanje trgovcev iz evropskih
drţav. Ti so z zunanjo politiko in kapitalizmom ter njegovo manipulacijo pospešili notranja
trenja in medetične spore, obenem pa kolonizirali območje. Tagore je spremljal ''britanizacijo''
od rojstva naprej, saj si je britanska oblast davkoplačevalsko oziroma ekonomsko podredila
celotno Indijo do leta 1856.
Na represivne razmere, ki so vladale v Indiji in destruktivno delovale pravzaprav povsod po
svetu, je v začetku 20. stol. opozarjal tudi največji indijski mirovni posrednik in bengalski
voditelj Mahatma Gandhi. V dvajsetih in tridesetih letih dvajsetega stoletja je Mahatma
Gandhi skušal zgladiti spore, ki so se vnemali med ljudmi. To je počel na nenasilen način in
na storjeno nasilje ni deloval z isto 'formulo' oziroma ponovnim nasiljem. Mnogo Indijcev je
verjelo in upalo, da se bo z indijsko neodvisnostjo, nasilje zmanjšalo, razmere umirile, vendar
so se razmere med prebivalci Indije po letu 1947, ko je bila neodvisnost potrjena, le še
zaostrile. Tako zunanja kot notranje druţbena ureditev ni prinesla miru, saj jo je dnevno
pretresalo tako versko in kastno nasilje, po vsej Vzhodni Bengaliji, predvsem spopadi
hindujcev in muslimanov v Kalkuti. Leta 1910 se začne britanski navidezni imperij lomiti tudi
znotraj samega sebe 51 . Mnogi indijski mirovni posredniki so iskali rešitev in dogovore, vendar
so bili preslišani in večkrat zaprti, med njimi tudi Gandhi. Tagore ga je zelo častil in ga prav
on oklical za Mahatmo 52 . Njegova nenasilna politika je bila bliţnja tudi Kosovelu 53 : ''Gandhi
je bil zaprt celih šest let'' (Kosovel, 1967, str. 146). Sklepamo lahko, da je Kosovel v Tagoreju
in Gandhiju iskal rešitev narodnostnega vprašanja, kakor je zapisal tudi v razpravi: Manifest
svobodnim duhovom 54 .
51 Pride do mnoţičnih sprememb: v tem času se pojavijo sufraţetke, uprejo se rudarji in ladjedelničarji, povečala se je revščina, menjavale so
se oblasti in dogajali vedno večji nemiri in vojne (v Bombayu, v Perzijskem zalivu).
52 Kdo je Mahatma? ''[Ti, ki] ţivijo ţivljenje duše, ne pa samega sebe – in to nam prikazuje zadnjo resnico človečnosti'' (Tagore, 1984, str.
98).
53 Navedeni so pesnikovi zapiski: Tagore in Gandhi: dvoje rešitev narodnostnega vprašanja (Kosovel, 1977, str. 764).
54 Preko omenjenega manifesta izvemo, da je ''Kosovel bral R.Rollanda, francoskega romanopisca, in se obenem zgledoval po njegovih
naukih. Omenjeni je izdal manifest z naslovom 'Declaration d'independance de l'espirit' (1919), katerega so podpisali mnogi ''vodilni
intelektualci vsega sveta, med njimi (…) Croce, Rabindranath Tagore (…)'' (Kosovel, 1977, str. 1002), sam pa je ''občudoval tudi Gandhija
in (…) Tagoreja'' (ibid). Po Rollandovem in Tagorejevem zgledu ter naukih M. Gandhija, Kosovel svoj manifest namenja
20