tukaj - Univerza v Novi Gorici

2.3. PRELIVI V UMETNIŠKIH SMEREH
Kosovelov trud optimističnega opisovanja ''krajine, okolja, človeškega bistva na rodni
zemlji 41 '', da bi po vojni vrnil ljudem radost in lepe zaznave, ki jih lahko opazijo v naravi, v
ţivljenju, je bilo manj uspešno. Njegove impresije so se prelevile v ekspresije, ob notranjemu
razvoju pa je doţivel preobrat, ki bi ga lahko imenovali tudi navidezno sesutje, saj je pripravil
zgolj prostor za novo gradnjo.
Ţal mu je smrt presekala novi pogled na človeka, ki ga je poskušal izraţati preko
konstruktivizma. Njegove pesmi so vedno preplet videne zaznave, ki se refleksira iz
zunanjosti v pesnikovo notranjost. Hkrati pa je zmoţen videno zaznati zgolj kot impresijo, a
se do nje distancirati, jo vzeti v okviru subjektivnih zaznav, vendar še vedno ohraniti njen
primarni namen – samozadostnost samega pojava, ki nima nobenega namena, da bi deloval z
namenom, da subjektu povzroči doţivljanje. Ta imaginarni lik ţivi v podobi, ki si jo ustvarja
človek sam. Je prikaz vsega in 'niča', kar pesnik predstavi s pesmijo Srce v alkoholu 42 .
Posebnost likovnih elementov se kaţe tudi v pesmi Na postaji, kjer pesnik vpelje kvadrat z
ostrimi robovi, kar simbolizira ujetost v omejen prostor brez izhoda. Napis znotraj prostora ''v
kvadratu vrat človek'' nakazuje več izhodov iz limitiranega prostora. Človek ne zazna vrat, kar
pa ne pomeni, da vrata ne obstajajo. Pesem je obenem polna simbolnih elementov: vagon,
ograja, rdeča kapa, zastava, vlak, zelena ravnina, človek, dom 43 .
2.3.1. KOSOVELOVA POEZIJA: POT IZ KAOSA
Kosovelova poezija skriva v sebi več kot le vizijo, ki jo zaznamo na prvi pogled, in razkriva
tisto, kar je očem nevidno. Vizija se kaţe kot splošno dojemanje ''univerzalnega aspekta
hermenevtike'' 44 , za katero Komel 45 omenja, da ''(…) nobena izjava ne izreče vsega tistega, o
čemer je izjava, ker tudi noben pojem ne pojmi povsem tistega, o čemer je pojem, je potrebna
pozornost do celote govorice'' (Komel, 2002, str. 15).
41 Pahor, 2008, str. 26.
42 ''Prostor ⃝ ∞ ⃝'' (Kosovel, 1967, str. 29) prikazuje prostorsko neskončnost in nedovršenost. Neskončen krog prerajanja se neskončno
pretaka v neskončen krog prerajanja. Vse kar je v prostoru se menja in nikoli ne zaustavi, je v stalnem gibanju, v neskončnosti in
neprestanem tokokrogu. Gre za enačbo, ki je pravzaprav edina moţna opredelitev neskončnega, saj se preraja neskončno iz neskončnega
naprej in nazaj v neskončno. Kasneje je dodana besedica ''etroplan'', ki prikazuje da je ''eter'' kot uspavalo del prostora, ki ga zavzema
človek. Nadaljuje se s človekovo pozicijo bivanja ''pod sivo Triglavsko steno'', kar pomeni, da je locirana pod goro, ki simbolizira pregrado,
medtem ko so ''naše misli: onstran''. Slednje prikazuje miselno premostitev navidezne ujetosti (lociranja na prostor pod goro) človeka v
določen zaznavni in vizualno omejen prostor.
43 Dom je veliko abstraktnejši simbol, kakor ostali, saj je Kosovelu dom obenem konkretna domačija in nedoumljivi kozmos.
44 ''Bit, ki jo je mogoče razumeti, je jezik/govorica'' (Komel, 2002: 16). Komel definira bit kot nekaj, kar je mogoče razumeti (''bit, ki jo je
mogoče razumeti''), nikakor pa ne razlaga ali je bit sploh mogoče razumeti, saj logos oziroma razum dojame stvari, če lahko naredi
primerjavo.
45 Komel se sklicuje na Gadamerjevo teorijo in preučuje, kako le-ta formulira bit v knjigi O resnici in metodi zgolj teoretično, ne pa
izkustveno.
17