tukaj - Univerza v Novi Gorici

Kosovel je posledice, ki jih je prinesla nacija na zahodu, zgroţeno opazoval preko
manifestacij italijanskih liberal-nacionalistov in iredentistov, saj so se ''pogosto zaključevale z
razgrajanjem pred Narodnim domom. Po pričevanju Anice Kosovel literarna zgodovinarka
Tatjana Rojc oblikuje tezo, da je nestrpna nacija poskrbela tudi za eliminacijo slovenske
literature, saj so fašisti vdrli h Kosovelovim in uničili vse sumljive knjige iz očetove
knjiţnice, tudi tiste, ki so bile samo vezane v rdeče (Rojc, 2007).
2.2.3. RASNA NESTRPNOST
Največji problem nacije je bila rasna nestrpnost. Ta se je kazala na vzhodu preko bojev med
bengalskimi hindujci in pakistanskimi muslimani, na zahodu s t.i. večvrednostjo 'arijskih
narodov'. Slovenci so se v tem času soočali le z italijanskim fašizmom. Tagore meni, da
zgodovina Indije pripoveduje o socialnem ţivljenju in uresničevanju duhovnih idealov,
medtem ko je na zahodu nacionalna trţna politika zasuţnjila ljudi v t.i. lepe suţnje, ki so zelo
uporabni in imajo visoko trţno ceno (Tagore, 1991). Človek je čudno bitje, ki sebe vklepa v
''jeklene obroče, označuje z etiketami in sortira z znanstveno natančnostjo, temeljitostjo''
(Ibid). Tagore se zgleduje po Upanišadskih modrostih, ki nakaţejo rešitev le v izginotju
''razlike med ljudmi in prevlada zavest o bogu'':
''Bog je ustvaril človeka, da bi bil človek, ta sodobni produkt pa je tako čudovito pravilo obrezal in
spoliral, tako brezhibne tovarniške izdelave, da bo Stvarniku v njem le teţko prepoznati duhovno bitje,
ki je bilo ustvarjeno po njegovi podobi'' (Tagore, 1991, str. 36).
Kosovel je poznal tako zunanje kot notranje odnose med narodi. Evropske in neevropske
novice so mu prinašali prijatelji in sorodniki: pisatelj Curcio 39 , sestra Karmela, ki se je šolala
v Münchnu, slikar Černigoj in drugi kolegi 40 , a Kosovel se je na točki spoznanja, da je zahod
izčrpan v svoji nacionalni in kulturni obliki, obrnil na vzhod. Tagore v svojih pesmih in spisih
razlaga, da indijski nacionalizem ni imel ničesar z evropskim, skrajno nazadnjaškim
političnim nacionalizmom. Prvi je bil le kombinacija podedovane značilnosti sovraštva do
tujcev, drugi pa je sovraštvo razširjal in povzročal poboje med pripadniki nearijskih narodov.
39 Curcio je dobil veliko informacij med potovanji na Dunaj, v Zagreb in bil v pritoku aktualnih časopisnih novic. Kot napiše v pismu
Kosovelu: ''Zdaj sem obremenjen z neumnim in teţkim delom: ta časnik. Ţelim udušiti strasti v ropotu velikih strojev – v mnoţici drobnarij
vsakodnevnega ţivljenja (…)'' (Rojc, 2009).
40 ''Gspan, Janeţič, Leon, Nemec, Ravnikarjeva, Strletova Vlasta, Zorana Valenčičeva, Ferenčak Ana (…)'' (Kosovel, 1964, str. 125), Dušan
Šanda, Mrak, Saks, Šporn, Cvikl Bekat, Martelanc, Hebat, Fanica Obidova in drugi.
16