tukaj - Univerza v Novi Gorici

2.2.2. NACIJA
Nacionalizem je prinesel nevarno umetno in ideološko tvorbo – nacijo kot pripadnost rasi in
teritoriju – t.i. ''Blut und Boden Theorie''. Ta je delovala v okvirih in za dobrobit
totalitarističnega političnega namena. Njena naloga je bila podpirati samoohranitev nasilnih
totalitarnih reţimov in ideologij, ki jih je prinašal totalitaristični reţim. Nacija deluje v okviru
politične volje, t.j. 'sluţiti lastni samoohranitvi', in okviru ekonomskega sodelovanja z drugimi
nacijami. To je bil sistem anarhije, kateri je gospodaril mehanizem, ki naj bi ustvarjal
bogastvo in ''(…) vse, kar je človek bil, se [je spremenilo] v stroj, ki ga poganja velikansko
kolo politike, ki ne pozna trohlice usmiljenja in moralne odgovornosti''. Tagore jo vidi kot
''abstraktno bitje [ki] vlada Indiji'' (Tagore, 1991, str. 41), obenem pa poudari, da je temeljni
problem v sami naciji in ne britanski nadvladi, ki je njena izvršiteljica 38 . Nacija je
'človečanski problem'. Tagore opozarja nevarnost t.i. 'znanstvenega produkta' zahoda, ki je
preko nacionalističnih idej, razprostrl naci-fašistična gibanja, podpora katerih pa se je kazala
za časa vojne tudi v literaturi (npr. futurizem):
''Si vi zahodnjaki, ki ste ustvarili to pošast, lahko predstavljate brezupno trpljenje tistih, ki so postali
ţrtve abstraktne prikazni organizatorskega človeka; se lahko postavite v vlogo ljudstev, ki so, kakor se
zdi, ne le za vselej oropana lastne človečnosti, marveč celo primorano pot hvalnice v čast mehaničnemu
aparatu, ki igra vlogo njihove prednosti? (Ibid, str. 46).
Kosovel je lahko posledice, ki jih je prinesla nacija na zahodu, zgroţeno opazoval preko
manifestacij italijanskih liberal-nacionalistov in iredentistov, saj so se pogosto zaključevale z
razgrajanjem pred Narodnim domom, kar dokazuje tudi slednji citat:
''Po sarajeveskem atentatu je Narodni dom postal za te kroge še izrazitejši znak slovanske nevarnosti v
Trstu. (…) pred domom [so fašisti izvedli] protislovansko demonstracijo, ţe prej pa so se po mestu
pričele širiti laţne vesti, da so oblasti našle v Narodnem domu skrito oroţje in da so zato zaprli ter
aretirali nekatere narodnjaške voditelje. (…) Po letu 1909 so se manifestacije italijanskih liberalnacionalistov
in iredentistov pogosto zaključevale z 'razgrajanjem' pred Narodnim domom, sami odnosi
med italijansko in slovensko stranko pa so se vse bolj zaostrovali in veliko pogosteje je prihajalo do
fizičnih obračunavanj. Tik pred izbruhom vojne je bilo ţe skoraj normalno, da so bili aktivisti obeh
taborov 'opremljeni' s pištolami'' (Narodni dom v Trstu 1904-1920, 1995, str. 102).
Fašistično gibanje, ki je poskušalo na vse načine onemogočiti delovanje Narodnega doma, je
doseglo svoj vrhunec izvajanja agresije zoper Slovane in slovanskim kulturnim gibanjem, leta
1920.
''(…) Končno jim je uspelo 13. julija 1920, ko so ob podpori vojaških oblasti, ''slovensko trdnjavo'', kot
je Dom imenoval Il Piccolo, z ognjem uničili. Italijanski nacionalisti so po poţigu pošiljali znancem
''goreče pozdrave'' (ardenti saluti) iz Trsta na razglednicah, na katerih je bila slika Narodnega doma v
plamenih'' (Ibid, str. 102-103).
38 ''Ne gre za britansko nadvlado, temveč vladavino Nacije - Nacije, ki je organizirala sebičnost vsega ljudstva in s tem uteleša vse tisto, kar
je najmanj človeško ter najmanj duhovno (…) in kar zadeva vladavino Nacije, je morda [britanska Nacija] ena najboljših'' (Ibid, str. 42)''.
15