tukaj - Univerza v Novi Gorici

delovanja za človečanstvo. Ta tematika se izraziteje kaţe na prehodu iz ekspresionizma v
konstruktivizem, do katere pa pripelje impresija ali t. i. 'barţunasta lirika'. Ta iskalna pot je
zaznana v pismu Fanici Obidovi:
''(…) kar sem delal doslej je bilo samo iskanje, sedaj mislim, da sem se bolj pribliţal svojim razvojnim
moţnostim. Stopil sem na kitajsko obzidje naših kulturnih razmer in se razgledal širše po svetu in
kozmosu. Marsikaj mi je postalo jasno, kar mi ni bilo. Z novim spoznanjem pa pride nova naloga, novo
ţrtvovanje. Če bo trpljenje: pozdravljeno! Tudi trpeti se splača za ideje'' (Kosovel, 1977, str. 396).
Pesnik jasno prikaţe elemente, ki jih zasledimo tudi pri Tagorejevi liriki: trpljenje, ţrtvovanje,
omejeni svet, nelimitirani kozmos. Trpljenje je po njegovih naukih smiselno, zaradi
očiščevanja, ţrtvovanje zaradi razumevanja očiščevanja in hrepenenje po onem onkraj tega,
po t.i. kozmosu. Pri Tagoreju je zaslediti pomen boga, odnosa med bogom in človekom in
človekovo ţeljo po samospoznanju. Kosovel vzame v okviru zgolj poosebitev boţanskega v
človeški podobi, v Kristusu. V Sadhani je Tagore govoril o odpovedovanju, ki ima smoter le,
če deluje z viveko 37 ali modrostjo.
Modrost pa je Kosovel uvidel v pribliţevanju ţivljenju in doumevanju njegovih notranjih
razkolov. Temu se je poskušal kar najbolj pribliţati preko ekspresije, ko je opisoval
‘‘raznarodovalnih strasti v Primorju [in] takrat (…) napisal med drugim tudi Ekstazo smrti,
pretresljivo vizijo o propadu s krvjo omadeţevane, od krivic izmaličene Evrope’‘ (Kosovel,
1974, str. 118). Prišel je do točke, ko je usmeril svoj pogled k iskanju ţivljenjskega smotra,
katerega je iskal v naukih vzhodne poezije, katero je na zahod prinašal Tagore.
2.2.1. KOLONIJALNE IDEOLOGIJE – POT V ZATON VZHODA
Po vojni je bilo teţko uskladiti moč drţave s svobodo in notranjo sloţnostjo med narodi, saj
je ideologija nacionalizma bila v nasprotju s sloţnim delovanjem v dobrobit vseh narodov.
Začela se je delitev na t.i. višje in niţje rase (v sklopu nacizma je bilo podobno razlikovanje na
arijske in nearijske rase), kar je povzročilo vedno teţje bivanjske razmere za podjarmljene
narode oziroma t.i. narode 'niţje' rase. Isti princip je uporabila britanska kolonialna sila v
indijski kulturi. Ti narodi so imeli mišljenje zasnovano na osnovi nacije ki naj bi opravičevala
nasilna sredstva za dosego cilja, da bi se militarizacija zgodovine obdrţala.
37 Viveka je moč razločevanja, modrost (Maheshvarananda, 2006, str. 263).
14