tukaj - Univerza v Novi Gorici

Kosovel navaja v pesmi Sodobna mrtvila več konotacij na zgoraj omenjeno: ''Edino, kar je še
lepega na svetu, je sonce. Edino, kar je še velikega: Sonce – človek'' (Kosovel, 1974, str. 148).
S tem jasno nakaţe, da je človek kot vrednota pravzaprav dar, saj je njegov namen dajati iste
občutke (svetlobe, toplote), kakor to počne sonce, saj le tako lahko postane 'veliki' Človek.
Zanimivo je tudi, zakaj je bil Tagore, s popolnoma drugačno percepcijo gledanja na svet in
pripadnostjo drugačni kulturi, bolj pomemben za Kosovela kot vsa evropska struja tedanjega
konstruktivizma oziroma avantgarda. Kosovel ni iskal pri Tagoreju povezave v stilistični
formaciji pesmi, saj je bila pri prevodih stilistika podrejena vsebinski tematiki 33 . Včasih je v
svoje pesmi vnesel matematične forme, simbole, drugič grafične poudarke. Tagore je ţe pri
prevodih preuredil primarno lirične pesmi v poezijo v prozi in snovno prilagodil velik del
svojih pesmi, da bi jih kar čim bolje razumeli zahodnjaki. Tematsko ni govoril o
(anti)nacionalizmu, temveč je ţelel preko transformacije dobrega prikazati nacionalizem v
luči zla. Iz Tagorejevih naukov v literarnih delih ni zaznati agresije do okupatorjev ali do sobitja
34 , temveč je bil vzhodnjaški pogled na katerokoli okupacijo v skladu s sprejemanjem t.i.
boţje volje oziroma dela procesa, ki se mora dovršiti v kozmosu:
''Ljubili in sovraţili smo jih, za kar so nam dali povod, borili smo se zanje in zoper nje, se pogovarjali z
njimi v jeziku, ki je bil tako naš kakor njihov, in tako delno pomagali preoblikovati usodo deţele.
Tokrat pa nismo imeli opraviti s kralji ali človeškimi rasami, temveč nacijo. Mi, ki sami nismo nikaka
nacija'' (Tagore, 1991, str. 38).
Indija je doţivela veliko naravnih katastrof, a njeni ljudje so vedeli, da se bodo po določenem
času zopet vzpostavile v harmonijo, saj so bile tudi katastrofe produkt narave. V primeru
britanske okupacije pa je bilo drugače, saj niso imeli opravka z versko skupnostjo, pripadniki,
kulturno usmeritvijo, ampak z agresivno nacijo. Ne gre za to, da bi ta zahodnoevropska nacija
prinesla sovraţnika, ampak je šlo za 'mašinerijo', za sistem brezobzirnih in razčlovečenih
vrednost, ki jo je prinesla na indijska tla. Indijci so ţiveli v duhu nauka: ''Spoznati svet kot svet
duha, ţiveti sleherni trenutek tukajšnjega bivanja v poniţnem občudovanju, v radostnem
zavedanju večne in osebne povezanosti z njima'' (Ibid, str. 39). Kosovel je omenjal represijo
nacionalizma direktno, med drugim jasno izraţal mnenje, da ''politika ubija [in] religija ubija''
(Kosovel, 1964, str. 265), obenem pa je represija molka in strahu prikazana tudi v pesmi Solze
mask, kjer je izraţeno resnično stanje okupiranih narodov: ''Govorimo zaviti, skriti. Trpeči.
Vijejo se besede kakor kače laţi, padajo v brezupne noči (…). Trpeče maske. Nikoli nismo
odkriti'' (Ibid, str. 264). Prepoved uporabe materinščine slovenskemu narodu je označevala
33 O tem piše natančneje Sengupta v svojem članku Prevod, kolonializem in poetika: Rabindranath Tagore v dveh svetovih.
34 V nadaljevanju pod oznako 'so-bitja' sintetiziram vsa ţiva bitja.
11