tukaj - Univerza v Novi Gorici

primorski narod, saj je takrat ugotovil ţe sluteno dejstvo, da pod italijansko oblastjo ne more
miroljubno (pre)ţiveti.
2.1.4. NARODNO VPRAŠANJE NA SLOVENSKIH TLEH
Po koncu vojne je postalo vse bolj aktualno nacionalno jugoslovansko vprašanje. Slovenci so
se srečali z nacionalizmom, ki je med vodilnimi problemi človečanstva in se z njim izključuje.
Nacionalizen človeka in človeštvo kot celoto razdruţuje, deli na narode, ki ţivijo v neslogi,
Na Dunaju je bilo leta 1917 pomembno oblikovanje deklaracij 30 , katerih vsebina je odločala
tudi o usodi slovenskega naroda v okviru Majniške ali Krfske deklaracije. Kosovel je pozorno
spremljal vse politične pretrese svojega časa. Politične mahinacije velikih narodov so
Slovenci opazovali z ''rano na srcih'', obenem pa pesnik pove, da vsa razočaranja ''skrivajo z
dlanjo (…) kot da je rana rana vsega srca – Skriti bi jo hotel pa jo vsakdo spozna'' (Kosovel,
1967, str. 352). Rana je bila simbolični prikaz bolečine, ki jo je doţivljal vsakdo pod
okupacijo ali kolonizacijo. To rano so na svoji koţi občutili Slovenci, saj je bilo slovensko
etnično in matično ozemlje razdeljeno med Italijo, Avstrijo, Madţarsko in SHS.
2.1.5. NACIONALNI NEMIRI ZNOTRAJ OZEMELJ IN PESNIKOVO
DOŽIVLJANJE NEMIRNE OKOLICE
Diplomatska pot pa nikakor ni zagotovila sporazumnih odnosov med narodi, kar je močno
vplivalo predvsem na zavest primorskih Slovencev. Trinajstega julija 1920 so doţiveli poţig
Narodnega doma v Trstu, nad katerim je bil ogorčen tudi Kosovel, ki je takrat počitnikoval v
domačem okolju 31 . Po poţigu Narodnega doma je zaprosil prijatelja Jegliča, naj mu shrani
časopisne novice o tem dogodku:
''(…) Prosim Te, shrani mi vse liste, ki pišejo o dogodkih v Trstu (to je zame veleinteresantno). Polomili
so jo (…) '' (Ibid, str. 280).
Akcija fašistov je Narodni dom spremenila v ''gromozansko ognjeno gmoto, obkroţeno z
vpijajočimi fašističnimi skvadristi'' (Pahor, 2008, str. 23), postal je petnadstropni goreči
simbol nestrpnosti in sovraštva. A pečat, ki ga je dogodek pustil na mladi in rahločutni, a
neumorni in trdni pesnikovi duši, je zapisan v eni najodmevnejših njegovih pesmi, Ekstazi
smrti: ''Poletno nebo odeto v krvavo barvo, razbeljena noč pa je bila ţiva zaradi vpitja
mnoţice'', kar nakazuje ekspresijo groze. O Narodnem domu pa v pesmi domnevno govori
30 Dunajska vlada je predlog Jugoslovanskega kluba zavrnila (sinteza Slovencev, Hrvatov in Srbov v AO, pod Habsburško monarhijo), saj ni
bila pripravljena sprejeti Slovencev, kar jasno nakazuje razdruţevalne interese AO in nikakor delovanje v interesu humanizma, obenem pa
postavlja narode v konfliktni poloţaj in posledično potencialne vojne načrte.
31 ''Jutri grem najbrţe v Trst za par dni (…) sedaj bom imel tu eno predavanje, če se mi bo dovolilo (kom. za Jul. Ben.). V Seţano bom šel v
torek, ko se bom peljal v Škocjan (…) Ţe 5 dni sem tukaj in obiskujem vse lepe kraje'' (Kosovel, 1977, str. 278).
9