tukaj - Univerza v Novi Gorici

2.1.3. TOTALITARISTIČNA (PO)VOJNA MORIJA
Ob koncu vojne je bila ''zemlja, posejana s trupli'', čutiti je bilo ''ozračje, ki se pripravlja na
preobrat''. Vse ''to je bilo za štirinajstletnega pesnika prvinsko ţivljenjsko izkustvo'' (Pahor,
2008, str. 21). Tragično predvsem zaradi nerazumevanja, kako je bog to dovolil in človek
udejanjil nekaj tako sovraţnega in bolno ideološkega. S temi vprašanji se pesnik prične
obračati proti vzhodu. Nacionalizem je od človeka terjal, da se je poenoumil z ideologijo, ki
jo je le-ta narekoval. Slednja pa je bila zelo nevarna, saj je človek pod njenimi 'napotki' izvajal
genocid nad drugimi ljudmi. To ideološko problematiko je pesnik opisoval tokom časa
svojega pesnjenja, tako preko impresionizma kot tudi ekspresionizma, medtem ko je v t.i.
'obdobju' konstruktivizma in avantgarde, iskal odgovore in rešitve, da bi našel pot za človeka
iz te ideološke vpetosti.
Vojna, ki je divjala, je terjala ogromno mrtvih in vedno teţje ţivljenjske razmere, kar je
močno vplivalo na kulturno gibanje in implicitno na pesništvo senzibilnega pesnika, v nemoči
opazujočega posledice, ki jih prinaša vojna morija. Razmere, ki jih je še zaostrila statičnost
meje, katero opisuje Nelida Silič Nemec, v zbirki člankov in razprav z naslovom Vojna v
Posočju 1915-1917, pokaţejo, da je bilo bivanje v tem okolju pravzaprav neznosno in je
marsikdo emigriral v tujino, zgolj za to, da bi (pre)ţivel:
''[Na] razdalji 90 km [je] potekala od Rombona do morja, v neposredni bliţini narodnostne meje med
Slovenci, Furlani in Italijani, (…) ena najbolj krvavih front v 1. svetovni vojni (…) Domačini,
prebivalci Soške doline, Vipavske doline in Krasa so bili prisiljeni zapuščati svoje domove in odhajati v
begunstvo. Izpraznjena deţela, ki je spreminjala kamnito puščavo, ki so se stoletja upirali uničevalnim
pritiskom, so se spreminjali v ruševine. Umirali so ljudje, umirala je krajina'' 26 .
Teţko mehaniko topniškega obstreljevanja, uporabo plinskih bomb in podobnega oroţja, je
mogoče zaznati tudi v Kosovelovih pesmih 27 . Civilno prebivalstvo je bilo proti koncu vojne
precej izmučeno in izstradano, vojake pa je poleg sestradanosti pestila tudi oslabelost in
nalezljive bolezni. Pesnik opisuje ţivljenjske razmere s pomočjo baladnega vzdušja 28 ,
26 Soška fronta je bila odprta kot t.i. 'plan B', ob ţe ustaljenem 'planu A', ki je predvideval odprtje zahodne in vzhodne fronte Atlantskih sil
proti Centralnim silam. Prve obljubijo Italiji v primeru sodelovanja ozemlja severne Tirolske, Trst, Gorico, Kanalsko dolino, del Kranjske
(Triglav-Sneţnik-Jadransko morje), Istro, Cres, Lošinj in okoliške otoke, severno Dalmacijo in dalmatinske otoke, del albanskega primorja,
obmorsko Malo Azijo in ustrezni bodoči pridobljeni deleţ pri morebitni zmagi. Italija je 6. aprila 1915 podpisala Londonski sporazum, nato
pa v dobrem mesecu odprla visokogorsko fronto. Kosovel, tedaj še bivajoč na Krasu, je opazoval posledice Švabićevega ukaza ''naj se 2.
gorski strelski polk 48. pehotne divizije s Krasa premesti na območje, ki mu je poveljeval general Schӧnburg, [ki se je poleg]
zgornještajerskega 14. pehotnega polka Hessen iz Linza premestil s tirolskega na soško bojišče, in sicer prav na Škabrijel'' (Klavora, 1997,
str. 137). Leta 1917 je Kosovel bival v Ljubljani, a nekateri člani njegove druţine na Krasu spremljajo potek 10. in 11. soške bitke, bitke za
Trst in Kras, ki ju, poleg Banjške planote, Škabrijela in Štivana, okupirajo Italijani.
27 Pesnik ni upodabljal futurističnih nagibov v podporo kakršnikoli ideologiji (kot je to v počel italijanski futurist Marinetti za fašizem),
temveč je s frazami ''Nacionalizem je laţ (…) cin, cin. Obesi se na klin'' (Kosovel, 1967, str. 142), ''Strup za podgane. Pif! Pif, Pif, Pif, Kh.
KH, KH, KH (...) Crk, crk, crk, crk crkni Človek (…)'' (Ibid, str. 144), ''Evropi prihaja ura smrti. Mazilite jo s H 2SO 4'' (Ibid, str. 150), ''(…)
Trrrrr – in.'' (Ibid, str. 162), ''(…) klap – klap – klap – klap (…)'' (Ibid, str. 184) itd., ki delujejo na bralca z neprijetno refleksijo, kar povzroči
v kontekstu z ostalim besedilom uvid, kako nevaren je nacionalizem za narode in njihova razmerja.
28 Vzdušje v pesmi Balada je strašljivo: ''(…) strel v tišino (…) droben curek krvi (…) brinjevka obleţi, obleţi'' (Kosovel, 1964, str. 11).
7