tukaj - Univerza v Novi Gorici

2.1.2. OKUPACIJA DOMOVINE ROJEVA PREOBRAT NA VZHOD
Pesnik je ţivel večinoma pod totalitarističnim fašističnim reţimom 21 , obenem pa je občutil
tudi nelagodnost in nemoč zaradi poloţaja Slovencev kot terciarnega naroda v SHS. Mladost,
vedno polna strahu in borbe za ţivljenje, je v Kosovelu zbujala nemir in melanholijo. Njegov
oče je bil velik domoljub in narodni buditelj, ki si je ţelel, da bi njegov narod postal
svobodnejši. Kot kulturnemu agitatorju so oblasti, z represivnimi ukrepi in prisilno
upokojitvijo, onemogočile kulturno in politično delovanje, obenem pa je uborna pokojninska
renta pahnila druţino v socialno stisko 22 . Ţelja po svobodnem duhu je spremljala tudi sina
Srečka, ki je bil v prvem letu vojne še v domačem kraju, mimo katerega je mnoţično prihajala
in odhajala mnoţica vojakov, pesnik pa je svoje tesnobno občutje ob tem opisal v impresiji
ţivljenjske stvarnosti: ''(…) jeseni tiha, ovita v meglo (…) za črnim ognjiščem, po mrzlih
poljih'' 23 . Doţivljal je odpor tako do nestrpno fašistične Italije kot tudi vladajoče dunajske
monarhije, medtem ko je njegov narod bil boj za ''nikogaršnjo zemljo'' 24 . Vojna fronta je
postala morišče in grobišče mnogih slovenskih fantov, narod pa se je razcepil po liniji,
določeni z Rapallsko pogodbo 25 . Ta je Italiji, kot pridruţeni članici zmagovalnega pakta
Atlantskih sil, podarila Zadar, Cres, Reko, Lošinj. Po letu 1918 so Italiji pripadala sledeča
ozemlja: Zadar, Cres, Reka, Lošinj. Meja pa je potekala po koridorju: Peč, Jalovec, Triglav,
Hotedršica, Planina, Sneţnik, Kastav, Trsat. Zgodovinsko okolje povojnih dejavnikov je
pustilo pomemben pečat na tematiki, ki jo je Kosovel opeval tako v sentimentalni ali
''barţunasti liriki'', kakor tudi v konstruktivističnem izpovedovanju povojnih razmer in
obenem iskal rešitve, da bi človeka ozavestil, da se krvavi vojni dogodki ne bi nikdar
ponovili.
21 Totalitarízem je politična ureditev, v kateri se celotno ţivljenje drţavljanov podredi in nasilno poenoti za cilje drţavnega vodstva.
22 Iz pisma očetu, 6.3.1926, iz Ljubljane, je razvidno pesnikovo zavedanje druţinske socialne stiske, saj mu izrazi opravičilo, da je na
njegovih bremenih vsa skrb sedemčlanske druţine (Kosovel, 1977).
23 Kosovel, 1964, str. 13.
24 Slovensko ozemlje ni imelo ne pod italijansko ne pod AO oblastjo enakopravnih pravic. Poskusi AO političnih kampanij, da bi borbeno
tleče Slovence pridobili na svojo stran, se je kazala predvsem v kulturni enakopravnosti tiska in medijev, saj je slovenski tisk 'doţivel' objavo
esejističnih snutij in pesmi v javnosti, ki so bile v preteklosti na t.i. 'črni listi' - nedovoljene in zatirane.
25 T.j. dogovor meje med Italijo in SHS, ki naj bi jo določili na mirovni konferenci v Londonu, na podlagi t.i. 14. Wilsonovih točk. Problem
je bila točka neskladnosti o zahodni meji, zato naj bi se zgoraj omenjeni instituciji dogovorili sami. Po vojni Italijanska vojska prikorakala do
Vrhnike, tam pa jo je zaustavila Švabićeva srbska vojska. Italijanska vojska je osvojila obljubljeno ozemlje, ţelela je priti do središča
slovenskega ozemlja, Ljubljane, kar pa se jim ni posrečilo.
6