tukaj - Univerza v Novi Gorici

2. ZGODOVINSKO OZDAJE NACIONALIZMA NA
ZAHODU IN KULTURNI RAZVOJ SREČKA KOSOVELA
''V rdečem kaosu prihaja novo človečanstvo! Ljubljana spi. Evropa umira v rdeči luči …'' 9
(SREČKO KOSOVEL, Ljubljana spi)
2.1. PESNIKOVO DOŽIVLJANJE VOJNIH IN POVOJNIH RAZMER
NA SLOVENSKEM - ZAVRAČANJE NACIONALIZMA
Srečko Kosovel je bil rojen 18. marca 1904, v Tomaju na Krasu. Kras, ki ga je pesnik
ljubljeno opeval 10 je bil le dobrih 20 km oddaljen od vojne morije na Primorskem, ob reki
Soči, neposredno v njegovi okolici pa je lahko spremljal, kako so italijanska letala
bombardirala tudi Seţano. Še ne dvanajstletnega dijaka sta ga starša poslala v Ljubljano 11 na
nadaljnjo šolanje, kjer je pesnik ostal vse do spomladi leta 1926 12 , ko se je vrnil v rojstni
Tomaj. Dvojnost, njegova navidezna spremljevalka skozi vse ţivljenje, ga je zaobjemala tudi
v zgodovinskem kontekstu, saj je ţivel med dvema oblastema, ki sta se še bolj jasno izrazili
po letu 1918, dvema kulturama, kar je nanj močno vplivalo 13 . Pesnikova senzibilna duša se je
v kriznih situacijah spremenila v trdno osebnost 14 , ki kljubuje vsaki represiji okupatorja.
Vztrajal je na tem, v kar je verjel in čemur se je čutil zavezanega 15 , obenem pa je v sebi nosil
odpor do nacionalističnega gibanja, kar je bila posledica otroških vojnih travm, ki so se mu
vsadile v spomin kot grozna medvojna dejanja, odmevi krikov, vzklikov in morije, kar
eksplicitno prikaţe tudi v pesmi Ob orjaškem kolesu 16 .
2.1.1. OGNJENI KRAS, MEGLENA LJUBLJANA, IZGUBLJENI TRST
Svojo rano mladost je preţivel v kraški pokrajini, ki jo refleksivno najbolj značilno opiše v
Pesmi s Krasa – ''(…) bori dehtijo (…) v tej pokrajini kamniti (…) dehteči, močni, tihi
9 Kosovel, 1974, str. 78.
10 Domovinsko čustvovanje (nostalgičnost, melanholijo in otoţnost) je mogoče prepoznati v večini pesmi, t.i. ''barţunasti liriki''. Npr.: Pesem
(Kosovel, 1967, str. 9), Premišljevanja (Ibid, str. 13), Kraška cesta (Ibid, str. 17), Z otoţnostjo strmim (Ibid, str. 18), Razpoloţenje (Ibid, str.
51), Vse kar sem sanjal (Ibid, str. 114), Pot ob Soči (Ibid, str. 215) idr. Pesnik preko drhtečih borov in velikega objema simbolično prepušča
impresiji Krasa, da vstopi v njegov notranji svet doţivljanja. Npr.: Vas za bori (Ibid, str. 136).
11 Ljubljana je bila pod Avstro-Ogrsko monarhijo (v nad. AO) do leta 1918, kasneje je za nekaj mesecev pripadala drţavi Slovencev, Hrvatov
in Srbov, od decembra dalje pa Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev (v nadaljevanju SHS).
12 Zadnji rojstni dan preţivi v slabem zdravstvenem stanju, kakor navaja v pismu sestri Karmeli, 22. 3. 1926, iz Ljubljane: ''Rojstni dan in
god sem praznoval povečini v postelji in sem bil ţalosten, ker smo vsi tako daleč, tako zelo daleč (…) Anica mi je ţe pisala z doma, da je
toliko boljša, da ţe hodi z oporo. (…) Pomisli, koliko smole ima naša familija. Zdaj pa verujem v usodo (…). Še enkrat: hvala za vse, več Ti
bom pa pisal z doma'' (Kosovel, 1977, str. 514). Kakor je razvidno iz korespondence, si je pesnik ţelel vrnitve na rodni Kras.
13 Kosovel je moral vedno prečkati mejni prehod med Italijo in SHS, Rakek, ko se je ob poletnih počitnicah ali koncu semestra ţelel vrniti
domov. Večkrat je bil temeljito pregledan, da ne bi prenašal slovenskih antifašistično usmerjenih knjig, t.i. 'nevarne literature'.
14 Kosovel upodobi svojo notranjo moč v pesmi Vse te besede: ''Jaz pa divji sem kot burja – proč, o, proč je moje spanje. Tiho stopam preko
poti kraških. Noč mi sije nanje'' (Kosovel, 1967, str. 64).
15 Pripadnosti slovenskemu narodu prikaţe preko pesmi Pa da bi znal, kjer vzhičeno pove, da ne more ubesediti vse lepot pokrajine: ''Pa da bi
znal, bi vam zapel o svetlo šumečih topolih, o kraškem soncu, v hladnem septembru, o belih ajdovih dolih (…).'' (Ibid, str. 79).
16 Navedek 'črni moţje' je metafora za t.i. 'črnosrajčnike' ali italijanske fašiste, saj je bila črna srajca simbolna oprema pripadnikov
Mussolinijevih vrst (Ibid, str. 258). Urednik celotne zbirke pesnikovih zbranih del, Anton Ocvirk, meni, da je navedena pesem simbolična
upodobitev teţkih delavskih razmer in klica k uporu (Ibid, str. 481).
4