tukaj - Univerza v Novi Gorici

konstrukt. Vzhod ni bil nikoli ločen od narave, od boga (od Brahmana 5 ), Zahod pa je naravo
in njenega duha tretiral kot nekaj, kar mora ukrotiti, podrediti, kar se posledično kazalo tudi
na medsebojnih človeških odnosih. Kosovel je iskal pot do človeka, Tagore, kot podnaslovi
svojo Sadhano, Pot k popolnosti. Oba pesnika sta iskala pot do človekove popolnosti. Ta
popolnost pa je moţna zgolj in samo preko samorealizacije ali samospoznanja. V delih
Rabindranatha Tagoreja, ki so bila po letu 1913, ko je Tagore prejel Nobelovo nagrado za
literaturo kot prvi neevropski knjiţevnik 6 , prevedena v evropske jezike (od leta 1917 naprej
tudi v slovenščino), je Kosovel iskal pot, ki bi mu razjasnila vprašanja o bivanjskem smotru.
Tagore ni eksplicitno vplival na Kosovela kot človeka, niti na njegovo poezijo v celoti, vendar
kar je Tagore 'ponudil' Kosovelu, je bila pot do sebe, saj ima v sebi to bit, za katero je
spoznal, da mu lahko edina odgovori na vsa nedoumljiva vprašanja in odpravi neznanje. V
tem pogledu je bil Tagore Kosovelu najbliţji literat, ki mu je preko duhovnih spevov ali
religiozne tematike uspelo prikazati vzhodni način razmišljanja o ţivljenju, shaja s
hinduizmom (religijo, ki jo prevzema iz indijske kulture), h kateri se Kosovel obrača (o.p.
religiji) šele ob/po branju Tagorejih naukov. O tem najeksplicitneje piše v pismih Fanici
Obidovi in Maksi Samsa. Cilj mojega diplomskega dela ni enoznačen ali kompleksen, saj
dobi vsak človek ob prebiranju Kosovelovih in Tagorejevih pesmi ter njunih ostalih literarnih
del, svojo podobo o pesmi. Tagore je vedno zaokroţena celota, saj so tematike izključno
vezane na zorni kot bralca in njegovega zaznavanja pesmi. Kar ţelim prikazati je, da se
Kosovel ni zgledoval le po vplivih, ki jih je dobival od ruskih in madţarskih konstruktivistov
(Lissitzy, Kandinski, Nagy idr.) in ostalih evropskih filozofov (Nietzsche, Kant idr.), saj na
točki, ko govorimo o Kosovelovi transcendentalni tematiki ali obratu v religioznih pesmih,
nanj v zelo veliki meri vpliva Tagore. Gre za točko preobrata, ki jo je Kosovel zapisal v pismu
sestri Karmeli: ''Jaz iščem čisto novih poti, mogoče jih najdem 7 ''. Kaj in kako priti do biti,
kako razloţiti njeno okvirno prirodo, pa Kosovelu prepreči prezgodnja smrt, 27. maja 1926.
Problem, ki ga predstavljam v diplomski nalogi, je nekoliko manj raziskan kot drugi vplivi na
Kosovela, saj je bilo dokaj teţavno pridobiti tudi ustrezno literaturo. Zato sem pri raziskavi
uporabljala veliko študij, ki so bile zapisane ali zgolj o Tagoreju ali zgolj o Kosovelu, sama pa
sem vplive raziskala preko primerjalne metode. Le-ta se v točki, ko Kosovel jasno pokaţe, kaj
je njegovo bivanjsko vprašanje, sintetizirata v enost. Ta sinteza je zdruţenje Kosovelovega
spraševanja o bivanjskem smislu in Tagorejevega indirektnega podajanja rešitve na ta
vprašanja. Odgovori niso bili direktni, ker Tagore ni pisal zgolj Kosovelu, pač pa je Kosovel
5 Pomeni v sanskrt 'v bistvu', 'istost' (Zalokar, 1976, str. 134).
6 Tagore, 1973.
7 Kosovel, 1977, str. 509.
2