Rhizostoma pulmo - Univerza v Novi Gorici
Rhizostoma pulmo - Univerza v Novi Gorici
Rhizostoma pulmo - Univerza v Novi Gorici
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
5. ZAKLJUČKI<br />
Od leta 2003 so v Tržaškem zalivu zabeležili masovno pojavljanje nekaterih<br />
klobučnjaških meduz, kot so veliki klobučnjak (<strong>Rhizostoma</strong> <strong>pulmo</strong>), uhati klobučnjak<br />
(Aurelia aurita), medtem ko je masovno pojavljanje mesečinke (Pelagia noctiluca) že<br />
znan pojav. Razlogi za množično pojavljanje različnih vrst klobučnjaških meduz, ki<br />
so običajno prisotne v majhnem številu, še niso znani. Raziskovalci navajajo<br />
različne vzroke povezane z antropogenimi vplivi (evtrofikacija, hipoksija povezana z<br />
evtrofikacijo, klimatske spremembe, porušeno prehranjevalno verigo v morjih zaradi<br />
prelova nekaterih vrst rib), ki naj bi povzročili masovna pojavljanja.<br />
V teku diplomske naloge smo opravili vzorčenje s plovilom Sagita. Pri vzorčenju<br />
smo morali biti pozorni predvsem na to, da vzorca nismo kontaminirali ter da smo<br />
vzorce pravilno označili in shranili. Vzorce smo shranili v epicah s konzervansom, da<br />
smo tkivo zavarovali pred razgradnjo.<br />
Iz 36 osebkov smo izolirali DNA s kitom DNeasy Blood & Tissue Kit ( QIAGEN), ki<br />
se je izkazala kot zelo učinkovita in preprosta metoda. DNA nam je uspelo izolirati iz<br />
večine vzorcev. Količina in kvaliteta izolirane DNA je bila odvisna od časa<br />
shranjevanja vzorcev v konzervansu. Daljši čas shranjevanja je pomenil večjo<br />
razgradnjo DNA v shranjenem tkivu. Tkivo je potrebno shranjevati na zelo nizkih<br />
temperaturah čim krajši čas. Količina izolirane DNA v vzorcih je v razponu od<br />
4100ng/µl do 3,07 ng/µl.<br />
Cilj diplomskega dela je bil proučiti genetsko diverziteto velikega klobučnjaka. Za<br />
raziskovanje diverzitete smo uporabili genetski marker citokrom oksidazo C<br />
podenoto I (COI). Najprej smo optimizirali pomnoževanje genetskih markerjev s<br />
PCR in nato pridobili njihova nukleotidna zaporedja.<br />
Z reakcijo PCR smo pomnoževali zapis za encim COI s parom začetnih<br />
oligonukleotidov LCO 1490 in HCO 2198 (Folmer in sod., 1994 ). Izkazalo se je, da<br />
univerzalni oligonukleotidi omogočajo pomnoževanje tudi na velikem klobučnjaku<br />
(<strong>Rhizostoma</strong> <strong>pulmo</strong>), saj nam je uspelo pomnožiti specifičen PCR produkt v zadostni<br />
količini za nadaljne postopke. PCR reakcija je bila uspešna v 27 odstotkih (16<br />
osebkov).<br />
Nukleotidna zaporedja smo določili 8 osebkom iz Črnega morja, ki so si med seboj<br />
zelo podobna in 2 osebkoma iz Koprskega zaliva. Vzorci iz Črnega morja tvorijo<br />
svojo, ločeno filogenetsko skupino od vzorcev iz Tržaškega zaliva. Izračunane<br />
filogenetske razdalje med posameznimi nukleotidnimi zaporedji v vzorcih iz Črnega<br />
morja kažejo, da so si ti vzorci zelo podobni (izračunane vrednosti z Kimura -2<br />
paramersko metodo so enake 0). Mnogo večje so izračunane genetske razdalje<br />
med nukleotidnimi zaporedji iz vzorcev iz Tržaškega zaliva v primerjavi z vzorci iz<br />
Črnega morja(od 0,2279 do 0,2306).<br />
47