20.10.2014 Views

Rhizostoma pulmo - Univerza v Novi Gorici

Rhizostoma pulmo - Univerza v Novi Gorici

Rhizostoma pulmo - Univerza v Novi Gorici

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

5. ZAKLJUČKI<br />

Od leta 2003 so v Tržaškem zalivu zabeležili masovno pojavljanje nekaterih<br />

klobučnjaških meduz, kot so veliki klobučnjak (<strong>Rhizostoma</strong> <strong>pulmo</strong>), uhati klobučnjak<br />

(Aurelia aurita), medtem ko je masovno pojavljanje mesečinke (Pelagia noctiluca) že<br />

znan pojav. Razlogi za množično pojavljanje različnih vrst klobučnjaških meduz, ki<br />

so običajno prisotne v majhnem številu, še niso znani. Raziskovalci navajajo<br />

različne vzroke povezane z antropogenimi vplivi (evtrofikacija, hipoksija povezana z<br />

evtrofikacijo, klimatske spremembe, porušeno prehranjevalno verigo v morjih zaradi<br />

prelova nekaterih vrst rib), ki naj bi povzročili masovna pojavljanja.<br />

V teku diplomske naloge smo opravili vzorčenje s plovilom Sagita. Pri vzorčenju<br />

smo morali biti pozorni predvsem na to, da vzorca nismo kontaminirali ter da smo<br />

vzorce pravilno označili in shranili. Vzorce smo shranili v epicah s konzervansom, da<br />

smo tkivo zavarovali pred razgradnjo.<br />

Iz 36 osebkov smo izolirali DNA s kitom DNeasy Blood & Tissue Kit ( QIAGEN), ki<br />

se je izkazala kot zelo učinkovita in preprosta metoda. DNA nam je uspelo izolirati iz<br />

večine vzorcev. Količina in kvaliteta izolirane DNA je bila odvisna od časa<br />

shranjevanja vzorcev v konzervansu. Daljši čas shranjevanja je pomenil večjo<br />

razgradnjo DNA v shranjenem tkivu. Tkivo je potrebno shranjevati na zelo nizkih<br />

temperaturah čim krajši čas. Količina izolirane DNA v vzorcih je v razponu od<br />

4100ng/µl do 3,07 ng/µl.<br />

Cilj diplomskega dela je bil proučiti genetsko diverziteto velikega klobučnjaka. Za<br />

raziskovanje diverzitete smo uporabili genetski marker citokrom oksidazo C<br />

podenoto I (COI). Najprej smo optimizirali pomnoževanje genetskih markerjev s<br />

PCR in nato pridobili njihova nukleotidna zaporedja.<br />

Z reakcijo PCR smo pomnoževali zapis za encim COI s parom začetnih<br />

oligonukleotidov LCO 1490 in HCO 2198 (Folmer in sod., 1994 ). Izkazalo se je, da<br />

univerzalni oligonukleotidi omogočajo pomnoževanje tudi na velikem klobučnjaku<br />

(<strong>Rhizostoma</strong> <strong>pulmo</strong>), saj nam je uspelo pomnožiti specifičen PCR produkt v zadostni<br />

količini za nadaljne postopke. PCR reakcija je bila uspešna v 27 odstotkih (16<br />

osebkov).<br />

Nukleotidna zaporedja smo določili 8 osebkom iz Črnega morja, ki so si med seboj<br />

zelo podobna in 2 osebkoma iz Koprskega zaliva. Vzorci iz Črnega morja tvorijo<br />

svojo, ločeno filogenetsko skupino od vzorcev iz Tržaškega zaliva. Izračunane<br />

filogenetske razdalje med posameznimi nukleotidnimi zaporedji v vzorcih iz Črnega<br />

morja kažejo, da so si ti vzorci zelo podobni (izračunane vrednosti z Kimura -2<br />

paramersko metodo so enake 0). Mnogo večje so izračunane genetske razdalje<br />

med nukleotidnimi zaporedji iz vzorcev iz Tržaškega zaliva v primerjavi z vzorci iz<br />

Črnega morja(od 0,2279 do 0,2306).<br />

47

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!