Rhizostoma pulmo - Univerza v Novi Gorici
Rhizostoma pulmo - Univerza v Novi Gorici
Rhizostoma pulmo - Univerza v Novi Gorici
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
11<br />
98<br />
RH805<br />
RH811<br />
RH807<br />
RH808<br />
RH703<br />
RH810<br />
RH809<br />
RH801<br />
99<br />
Črno morje<br />
Nemopilema<br />
nomurai(AB243426).<br />
RH1403<br />
RH1404<br />
Koprski<br />
zaliv<br />
0.05 substitucij<br />
Slika 21: Filogenetsko drevo nukleotidnih zaporedij velikega klobučnjaka iz Črnega<br />
morja in Koprskega zaliva. Merilo predstavlja število substitucij v analiziranih<br />
nukleotidnih zaporedjih.<br />
Filogenetska analiza narejena na nukleotidnih zaporedjih COI je pokazala, da<br />
nukleotidna zaporedja velikih klobučnjakov iz Črnega morja tvorijo svojo<br />
filogenetsko skupino, ki je jasno ločena od velikih klobučnjakov nabranih v<br />
Tržaškem zalivu. Ločitev obeh skupin podpirajo tudi rezultati metode vezanja.<br />
Visoke vrednosti (98%) podpirajo združevanje vzorcev iz Črnega morja v enotno<br />
skupino. Enako visoke vrednosti (99%) podpirajo združevanje vzorcev iz Koprskega<br />
zaliva v enotno skupino. Med analiziranimi osebki velikih klobučnjakov iz Črnega<br />
morja smo našli pet različnih haplotipov med osmimi osebki. Trije osebki (RH807,<br />
RH703, RH805, RH810) imajo enak haplotip. Izračunane vrednosti genetske<br />
razdalje z Kimurino-2 paramersko metodo so enake 0 in pomenijo, da med<br />
nukleotidnimi zaporedji ni razlik. Kimurina-2-parameterska metoda pri izračunu<br />
upošteva obe možni vrsti substitucij (tranzicije in transverzije) in da v danem<br />
nukleotidnem zaporedju ni razlik v pogostosti substitucij. Majhno odstopanje smo<br />
opazili pri vzorcu RH811, ki pa ni statistično podprto z metodo vezanja (11%). Vse<br />
vrednosti metode vezanja, ki so pod mejo 50%, so statistično neznačilne.<br />
Izračunane genetske razdalje med vzorci nabranimi v Tržaškem zalivu in Črnem<br />
morju so večje in znašajo od 0,2279 do 0,2306.<br />
Ugotovitve pridobljene s filogenetsko analizo lahko verjetno navežemo na življenjski<br />
cikel in način razmnoževanja velikega klobučnjaka. Nespolno razmnoževanje<br />
velikega klobučnjaka poteka s strobilacijo polipa. Do sedaj je bila opazovana<br />
strobilacija samo pri vrsti R. octopus v laboratoriju (Holst in sod., 2007). Prav tako<br />
nimamo podatkov o sposobnosti razširjanja meduz velikega klobučnjaka. Glede na<br />
veliko geografsko oddaljenost med vzorčenima populacijama lahko sklepamo, da je<br />
genski pretok med njima omejen. Omejujejo ga pa tudi kratka življenjska doba<br />
meduze in geografske bariere, ki so med sevenim Jadranskim morjem in vzorčenim<br />
mestom v Črnem morju. Na osnovi nukleotidnih zaporedij iz COI je možno<br />
razlikovanje na nivoju vrst kakor tudi na nižjih nivojih zaradi zadostne variabilnosti v<br />
nukleotidnih zaporedjih COI (Hebert in Gregory, 2005). Uspešno uporabo takega<br />
pristopa pa predstavlja tudi podatkovna zbirka BOLD (Ratnasingham in Hebert,<br />
45
Change language