Rhizostoma pulmo - Univerza v Novi Gorici
Rhizostoma pulmo - Univerza v Novi Gorici
Rhizostoma pulmo - Univerza v Novi Gorici
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Priporočena količina tkiva za izolacijo s kitom DNeasy Blood & Tissue Kit ( QIAGEN)<br />
je 25mg in se nanaša na vrsto tkiva. Vsa omenjena tkiva vsebujejo večje število<br />
celic in zaradi tega več DNA. Klobučnjaki imajo v telesu meduze v glavnem<br />
mezoglejo, ki pa vsebuje zelo majhno število celic. Prav tako imajo klobučnjaki<br />
veliko vsebnost vode v telesu. Pri izolaciji smo morali zagotoviti zadosti tkiva, da<br />
pridobimo zadovoljivo količino DNA za nadaljne manipulacije, kakor tudi paziti, da s<br />
preveliko količino tkiva ne onemogočimo adsorbcije DNA na silikatno kolono.<br />
4.1.3. Rezultati spektrofotometričnih meritev genomske DNA<br />
Koncentracijo DNA smo ovrednotili na podlagi meritve absorbcije pri 260 nm in 280<br />
nm. Vzorce smo redčili v razmerju 1 proti 100 v pufru 10 mM Tris (pH 8,0). Iz<br />
vrednosti absorbcije pri 260 nm smo po opisani formuli izračunali koncentracijo<br />
DNA. Koncentracijo DNA smo podali v ng v enem mikrolitru. Izmerjene<br />
koncentracije so nizke. To smo nekako tudi pričakovali, saj je celotna meduza<br />
zgrajena v glavnem iz mezogleje, ki ne vsebuje veliko celic. Količina DNA v vzorcih<br />
je v razponu od najvišje vrednosti 4100ng/µl do 3,07 ng/µl. Izplen DNA iz roba<br />
klobuka meduze je mnogo manjši v primerjavi z izplenom iz drugih tkiv bolj bogatih s<br />
celicami, kadar uporabimo kit DNeasy Blood & Tissue Kit ( QIAGEN). Z istim kitom<br />
lahko iz tkiv, ki so bogata s celicami, izoliramo do 40 µg DNA iz 25 mg repka<br />
podgane ali do 30 µg DNA iz možgan. Izplen DNA iz plavutke ribe (pribl. 20 mg) z<br />
istim kitom znaša 10 do 20 µg DNA. Majhna količina DNA pomeni tudi manj možnih<br />
manipulacij, zato priporočamo zaradi majhnega izplena DNA iz roba klobuka, da se<br />
pri vzorčenju odvzame več koščkov tkiva. Tako je kasneje možno izpeljati več<br />
izolacij iz DNA istega osebka in pridobiti zadosti DNA za nadaljne delo.<br />
Zgodi se, da se DNA ne raztopi, ampak ostane neraztopljena v topilu. Zato je tudi<br />
možno, da vzamemo alikvot, v katerem ni veliko raztopljene DNA. Razlog, da se<br />
DNA ne raztopi popolnoma v topilu je predvsem v nečistočah, ki so vezane na DNA<br />
in so povezane z vrsto tkiva, iz katerega jo izoliramo ali pa na okolje, v katerem je<br />
tkivo kot na primer izolacija DNA iz mikrobnih vzorcev sedimenta, vampa ali prsti<br />
(Roe in sod., 1996).<br />
29