Rhizostoma pulmo - Univerza v Novi Gorici

sod., 2005). Na osnovi primerjalne analize nukleotidnih zaporedij v genu za COI so
lahko ugotovili geografski izvor populacije uhatega klobučnjaka v Kaliforniji. Že prej
so z analizo zapisa v genu za COI na mtDNA uhatega klobučnjaka ugotovili, da je
vrsta uhati klobučnjak sestavljena iz več kriptičnih vrst (Dawson in Jacobs, 2001). Z
najdenimi razlikami na nivoju mitohondrijske DNA sovpadajo tudi makro-morfološke
razlike, ki so jih našli med analiziranimi populacijami kriptičnih vrst (Dawson, 2003)
Primer tujerodne vrste vnesene v nov ekosistem je tudi vrsta Rhopilema nomadica v
Sredozemskem morju. R. nomadica (premer klobuka do 80 cm) je klobučnjaška
meduza, ki je v zadnjih dveh desetletjih vse bolj številčna v vzhodnem
Sredozemskem morju. Njena prisotnost povzroča tveganje tako za ribiče, kot za
kopalce, saj ima neprijeten ožig in je lahko prisotna v velikem številu. Prvič je bila
zabeležena leta 1976 v Sredozemskem morju ter je od leta 1986 vsako poletje
množično prisotna ob obali Izraela (Lotan in sod., 1993). R. nomadica naj bi prišla
skozi Sueški kanal in je zelo redka v Rdečem morju. Še dve drugi klobučnjaški
meduzi Phyllorhiza punctata, ki izvira iz zahodnega Pacifika, ter Indo- Pacifiška
vrsta Cassiopea andromeda sta se v zadnjem času naselili v Sredozemskem morju.
Populacijska dinamika teh dveh meduz še ni znana.
Meduze klobučnjakov negativno vplivajo na turizem, saj povzročijo zelo neprijetne
ožige (toksini nekaterih vrst, ki žive v toplejših morjih so lahko smrtno nevarni)
kopalcem. Kadar je število meduz veliko, lahko povzročijo pravo epidemijo ožigov.
Občasno se v Sredozemskem morju množično pojavlja mesečinka (Pelagia
noctiluca) (Goy in sod., 1989, Molinero in sod., 2005), ki povzroča neprijetne ožige
pri kopalcih. V nekaterih obmorskih krajih, kjer je veliko turistov in je število ožigov
zelo veliko, so vpeljali redno spremljanje številčnosti meduz ter opozorilne sisteme
za kopalce, ki vključujejo tudi napotke za prvo pomoč. Ožigi meduz predstavljajo
prav tako nevarnost za ribiče (Purcell, 2005).
2.4. Klasična taksonomska uvrstitev velikega klobučnjaka (Rhizostoma
pulmo)
Rod korenoustih klobučnjakov (Rhizostoma) spada v red Rhizostomea in v družino
Rhizostomatidae. V rodu korenoustih klobučnjakov so do sedaj opisali tri vrste: veliki
klobučnjak (R. pulmo Macri, 1778), R. octopus (Linnaeus, 1788) in R. luteum (Quoy
in Gaimard, 1827). Poudariti moramo, da nekateri avtorji dvomijo v obstoj vrste R.
luteum (Mayer, 1910). Veliki klobučnjak naseljuje Sredozemsko in Črno morje, R.
octopus je razširjena v Atlantskem oceanu, ob severozahodni obali Evrope, ob
obalah Skandinavije, v Irskem morju, ob južnih in zahodnih obalah britanskih otokov
in v južnem delu Severnega morja. R. luteum naseljuje morje ob obalah Portugalske
v ožini Gibraltar in zahodni obali Afrike (Russell, 1970). Mayer (1910) in Kramp
(1961) smatrata vrsto R. octopus za varieteto vrste R. pulmo. Če privzamemo, da je
R. luteum legitimna vrsta, potemtakem nastane vrzel v distribuciji med vrstama R.
octopus in R. pulmo, ki jo zapolnjuje R. luteum.
Mayer (1910) v svojem delu obravnava druge opisane vrste iz rodu korenoustih
klobučnjakov kot varietete tipske vrste velikega klobučnjaka, ki je bila opisana na
osnovi osebkov iz Sredozemskega morja. Tipsko vrsto R. pulmo je opisal Luis
Agassiz leta 1862. Vrsta veliki klobučnjak je bila najprej opisana kot Potta marina, ki
jo je opisal Aldrovandi leta 1642 (povzeto po Mayer, 1910).
7