Rhizostoma pulmo - Univerza v Novi Gorici

2.2. Klobučnjaki (Scyphozoa)
Klobučnjaki so razred morskih ožigalkarjev, pogosto z menjavo generacij med polipi
(skifopolipi), ki se razmnožujejo nespolno, in prosto plavajočimi meduzami, ki se
razmnožujejo spolno (skifomeduze). Meduze nekaterih vrst so lahko zelo velike s
premerom klobuka enega do dva metra. V osnovni zgradbi so podobne meduzam
trdoživnjakov (hidromeduze), razlikujejo se po odsotnosti krpastega naborka pod
klobukom.
Meduze in polipi imajo radialno simetrijo. Skifopolipi so zelo majhni (od 1 do 4 mm)
in imajo različno število lovk. Polip velikega klobučnjaka ima do 24 lovk (Holst in
Jarms, 2006). Klobuk meduz je poln želatinozne snovi (mezoglea), njegov rob je
navadno razdeljen na režnje. Ustna ramena izhajajo izpod klobuka in so pri
nekaterih vrstah precej velika.
Gastrovaskularni sistem pri meduzah leži na spodnji strani klobuka (subumbrela) z
manubrujem (ustni stožec), ki se nadaljuje v usta, posuta z ožigalkami.
Gastrovaskularna votlina je predeljena na štiri prekate s pregradami iz gastroderma.
Posamezni prekati so med seboj povezani z okroglimi odprtinami. Prosti robovi
pregrad imajo močne septalne filamente, posute z ožigalkami in žleznimi celicami.
Živčni sistem je slabo razvit in difuzen. Čutilne organe pri meduzah imenujemo
ropaliji. Ropaliji imajo več različnih vlog, na posameznih delih meduze služijo za vid
in kot čutilo za ravnotežje. Klobučnjaki so morske živali, do sedaj jih poznamo 200
vrst (Arai, 1997).
Spolno in nespolno razmnoževanje omogočata klobučnjakom izjemno hitro
namnoževanje. Klobučnjaki se razmnožujejo s posebnim načinom nespolne delitve,
ki mu pravimo strobilacija, pri čemer nastanejo majhne meduze ali efire iz polipa, ki
nato rastejo v spolno zrele meduze. Strobilacije ni pri skupini kubomeduze, ampak
se polip preobrazi v meduzo. Meduze so spolna generacija in imajo dobro razvite
spolne žleze ali gonade ter so večinoma enospolne (Mayer, 1910). Po oploditvi
nastane plavajoča omigetalčena ličinka planula, ki se nato pritrdi, ko najde primerno
podlago, in se iz nje razvije polip. V zmernih klimatih poteka strobilacija v toplejšem
delu leta, medtem ko se v tropih odvija celo leto (Lucas, 2001).
2.3. Množična pojavljanja klobučnjaških meduz
V novejšem času je vse več podatkov o množičnem pojavljanju meduz
klobučnjakov, trdoživnjakov ter drugih skupin, kot so rebrače in plaščarji, ki jih glede
na izgled imenujemo tudi želatinozni plankton. V našem opisovanju se bomo omejili
na meduze klobučnjakov, ki jih bomo imenovali krajše meduze. Vse pogostejša
dokumentirana opazovanja množičnih pojavljanj meduz klobučnjakov porajajo tudi
ugibanja o možnih vzrokih. Raziskovalci najpogosteje omenjajo evtrofikacijo,
prekomeren ribolov, invazije tujerodnih vrst in klimatske spremembe (Arai, 2001a).
Medtem ko je ugibanj veliko, je zelo malo znanih čvrstih dokazov, ki bi trdno
povezali množična pojavljanja z omenjenimi vzroki. Številne pojave, kot so
evtrofikacija, hipoksija, motnost vodnega stolpca, spremembe slanosti, so stanja, ki
jih meduze lažje prenašajo kakor ribe in druge morske živali. Spremembe v
hidrološkem režimu zaradi jezov, nasipov in ostalih konstrukcij lahko spremenijo
slanost in tako favorizirajo meduze. Porast številčnosti želationoznega planktona
povezujejo tudi s klimatskimi spremembami. Študije, v katerih so analizirali okoljske
4