Rhizostoma pulmo - Univerza v Novi Gorici

2. TEORETIČNE OSNOVE
2.1. Ožigalkarji in njihova telesna zgradba
Ožigalkarji so skoraj izključno morske živali in le nekateri trdoživnjaki naseljujejo tudi
celinske vode. Glavne značilnosti ožigalkarjev so preprosta telesna zgradba in
ožigalke ali nematociste, ki vsebujejo strupene snovi. Glede na zgradbo telesa in
življenjski krog (prisotnost polipne in meduzne generacije), razlike v gastrovaskularni
votlini delimo ožigalkarje na tri razrede: koralnjaki (Anthozoa), klobučnjaki
(Scyphozoa) in trdoživnjaki (Hydrozoa).
Telo ožigalkarjev je sestavljeno iz dveh zarodnih plasti endoderma in ektoderma.
Gastroderm (izvorna plast endoderm) je plast celic, ki obdajajo telesno votlino,
epiderm (zarodna plast ektoderm) je vrhnji sloj, ki vsebuje ožigalke. Med epidermom
in gastrodermom je mezoglea, ki je lahko zelo tanka ali zelo debela želatinasta
tvorba kot na primer pri klobučnjaških meduzah. V notranjosti telesa leži prebavna
votlina z eno samo odprtino, ki jo imenujemo usta. Ta so pri polipih na zgornji, pri
meduzah na spodnji strani telesa. Usta obkrožajo lovke ali tentakli, pri meduzah
ustna ramena, ki pomagajo pri lovu hrane. Polipna generacija je pritrjena na podlago
(sesilna) in je malo gibljiva. Meduzna generacija je prosto plavajoča. Polipi so
nespolna generacija, ki se razmnožuje z brstenjem, meduze so spolna generacija, ki
proizvaja spolne celice. Za klobučnjake je značilno, da ima večina predstavnikov
menjavo generacij: spolno generacijo (meduza) in nespolno generacijo (polip). Ena
od vrst brez polipne generacije je mesečinka (Pelagia noctiluca).
Danes je poznanih približno 9000 vrst ožigalkarjev. Približno 340 vrst je opisanih v
Sredozemskem morju, ocenjujejo pa, da v njem živi okrog 200 vrst ožigalkarjev.
Slika 1: Osnovna zgradba meduze in polipa.
(Vir:http://images.suite101.com/131037_cnidariamedusaandpolyp.jpg)
3