Rhizostoma pulmo - Univerza v Novi Gorici

More documents

Recommendations

Info

KAZALO TABEL Tabela 1. Razlike med vrstama veliki klobučnjak (R. pulmo) in R. octopus (prirejeno po Mayer, 1910)............................................................. 8 Tabela 2: Seznam uporabljenih vzorcev za filogeografsko analizo velikega klobučnjaka. ................................................................................... 22 Tabela 3: Izračun količine DNA v vzorcu. ................................................. 30 Tabela 4: Količina dodane matrične DNA v posamezni PCR reakciji ter uspešnost pomnoževanja COI. .................................................................. 31 Tabela 5: Seznam vzorcev z določenim nukleotidnim zaporedjem ..... 43 X
1. UVOD Klobučnjaki (Scyphozoa) sodijo v evolucijsko zelo staro deblo ožigalkarjev (Cnidaria). Pri večini predstavnikov življenjski krog klobučnjakov zajema meduzo, ki se razmnožuje s spolno in nespolno generacijo, ki jo predstavlja pritrjen polip. Obe generaciji se lahko v določenih razmerah namnožita izjemno hitro in v velikem številu. Meduze klobučnjakov se pojavljajo sezonsko. Ko se pojavijo v izredno velikem številu, povzročajo gospodarsko škodo v ribištvu, na hladilnih sistemih jedrskih elektrarn, obratih za razsoljevanje, v turizmu (Purcell in sod., 2007). Opisanih je več dejavnikov, ki naj bi vplivali na njihovo množično pojavljanje, med katerimi prednjačijo posledice človekovih dejavnosti, kot so onesnaževanje, evtrofikacija, spremenjen prehranjevalni splet, v katerem na vrhu prehranjevalne verige prevladujejo klobučnjaške meduze namesto velikih plenilcev (Mills, 1995). Spremembe v populacijski gostoti meduznih populacij med leti so povezane z oscilacijami v Zalivskem toku v severnem Atlantiku in z intenzivnostjo pojava El Niňo (Purcell, 2005). Nekatera nihanja v številčnosti klobučnjaških meduz so naravna nihanja, kot na primer množična pojavljanja mesečinke v Sredozemskem morju (Goy in sod., 1989). V zadnjih nekaj letih se v Jadranskem morju vse številčneje pojavlja veliki klobučnjak (Rhizostoma pulmo) in uhati klobučnjak (Aurelia aurita). Meduza velikega klobučnjaka je razmeroma velika in čvrsta in, kadar se namnoži v velikem številu, povzroča gospodarsko škodo predvsem v ribištvu. Zelo resne težave pa veliki klobučnjak povzroča že desetletje v španski laguni Mar Menor, ki je zaradi intenzivnega kmetijstva v zaledju in industrializacije postala evtrofična in kemijsko onesnažena. Občasno velike agregacije meduz velikega klobučnjaka opazijo tudi v Črnem morju. Veliki klobučnjak ni neobičajna vrsta v Sredozemskem in v Črnem morju, zaskrbljujoče je njeno množično pojavljanje in možna povezava z negativnimi učinki človekove dejavnosti na morsko okolje. V zadnjem desetletju vse pogosteje poročajo z različnih koncev sveta o množičnih pojavljanjih različnih vrst klobučnjaških meduz. Poleg množičnega pojavljanja običajnih vrst za dano okolje, pa so raziskovalci našli tudi dokaze za prenos tujerodnih vrst klobučnjakov v nova okolja. Eden takih primerov je množično pojavljanje meduz uhatega klobučnjaka (Aurelia aurita) v Kaliforniji. Na osnovi sodobnih molekularno taksonomskih metod so ugotovili, da gre za neavtohtono populacijo (Dawson in sod., 2005), ki je bila najverjetneje prinešena z balastnimi vodami iz Japonske v Kalifornijo. Zaradi neobičajnega množičnega pojavljanja meduz velikega klobučnjaka v Sredozemskem in njemu sosednjih morjih (Črno morje in Atlantski ocean) ter gospodarske škode v ribištvu je naraslo zanimanje raziskovalcev in širše javnosti za omenjeno vrsto. Eden od osnovnih podatkov v biologiji je čimbolj natančen opis vrste in njena zanesljiva taksonomska uvrstitev. Opise vrst smo povzeli iz naslednjih monografij Medusae of the World (Mayer, 1910) in Synopsis of the medusae of the World (Kramp 1961). Velikemu klobučnjaku je morfološko zelo podobna vrsta Rhizostoma octopus, ki živi v Atlantiku, pri čemer se zastavlja vprašanje, kolikšna je sorodnost med opisanima vrstama in ali ju smemo zares smatrati kot dve vrsti (Mayer, 1910). Pri klasični determinaciji na osnovi morfoloških znakov naletimo pri klobučnjakih na velike težave pri razlikovanju zaradi razmeroma skromne makromorfološke diferenciacije meduz in plastičnosti oziroma variabilnosti teh znakov pri isti vrsti. Razlikovanje med vrstama veliki klobučnjak in R. octopus temelji na obliki in številu robnih krp, na dolžini zgornjega dela ustnih ramen in na dolžini in obliki terminalnih priveskov. Zaradi tega je na voljo malo diagnostičnih znakov za nedvoumno taksonomsko uvrstitev. V takih primerih so nam v pomoč novi pristopi v taksonomiji, kot so uporaba genetskih markerjev na genomski in izven kromosomalni DNA (Hillis in sod., 1996). 1
Page 1: UNIVERZA V NOVI GORICI FAKULTETA ZA
Page 5 and 6: POVZETEK Meduze velikega klobučnja
Page 7 and 8: OKRAJŠAVE IN SIMBOLI A............
Page 9 and 10: KAZALO VSEBINE ZAHVALA.............
Page 11: KAZALO SLIK Slika 1: Osnovna zgradb
Page 15 and 16: 2. TEORETIČNE OSNOVE 2.1. Ožigalk
Page 17 and 18: spremembe v daljšem časovnem obdo
Page 19 and 20: sod., 2005). Na osnovi primerjalne
Page 21 and 22: 2.5. Uporaba mitohondrijske DNA v f
Page 23 and 24: starejšimi morfološkimi študijam
Page 25 and 26: nanesemo na gel, ki je pripravljen
Page 27 and 28: 10-krat koncentrirani PCR-pufer (Fe
Page 29 and 30: Black Sea Adriatic Sea Mediterranea
Page 31 and 32: smo si gel ogledali na transilumina
Page 33 and 34: GenBank. Za iskanje podobnih nukleo
Page 35 and 36: DATUM VZORČENJA MESTO VZORČENJA O
Page 37 and 38: Slika 7: DNA izolacija iz velikega
Page 39 and 40: Slika 9: DNA izolacija iz velikega
Page 41 and 42: Priporočena količina tkiva za izo
Page 43 and 44: Najprej smo pripravili ustrezne red
Page 45 and 46: Slika 11: Pomnoževanje COI s PCR v
Page 49 and 50: COI smo uspešno pomnožili (glej s
Page 53 and 54: 4.2.1. Reamplifikacija PCR Pri vzor
Page 55 and 56: COI smo uspešno pomnožili (glej s
Page 57 and 58: 11 98 RH805 RH811 RH807 RH808 RH703
Page 59 and 60: 5. ZAKLJUČKI Od leta 2003 so v Tr
Page 61 and 62: Dawson M.N., 2003. Macro-morphologi
Page 63 and 64:
Lynam C.P., Gibbons M.J., Axelsen B
Page 65:
PRILOGE 53
Page 68 and 69:
tttaaacttncagggtgaccaaaaaatcaaaataa
Page 71:
Priloga B: Poravnava nukleotidnih z
Page 75 and 76:
Priloga D: Podobnost med nukleotidn
show all

Rhizostoma pulmo - Univerza v Novi Gorici

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?