Revija za zdrav življenjski slog - Naša lekarna
Revija za zdrav življenjski slog - Naša lekarna
Revija za zdrav življenjski slog - Naša lekarna
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
<strong>Revija</strong><br />
<strong>za</strong> <strong>zdrav</strong><br />
življenjski<br />
<strong>slog</strong><br />
številka 45, letnik 05, september 2010 | www.nasa-<strong>lekarna</strong>.si<br />
Osebno: Hrana ne sme biti sredstvo nagrajevanja, kaznovanja in nadzora / Aktualno:<br />
Prvi jesenski prehladi / Kako deluje: Kako nas varuje imunski sistem / Kako <strong>zdrav</strong>iti:<br />
Zaprtje in upočasnjen metabolizem / Starostniki: Ni toliko pomembno, koliko si<br />
star, temveč kako si star / Preudarno <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>je: Težke kovine na naših krožnikih / V<br />
gibanju: Lajšanje bolečin s hladnim ali toplim / Za mizo: »Bučkov zos« in bučke v olju
september 2010<br />
NAŠA LEKARNA<br />
3<br />
Da si lahko brezskrben otrok ...<br />
Ko pomislim na svojo babico, se mi pred očmi izrišejo njeni buhtlji. Pri<br />
njej je ob mojih obiskih vedno dišalo po buhtljih, še toplih in polnih marmelade.<br />
Seveda z razlogom: ker sem jih imela najrajši na svetu. Iz teh buhtljev<br />
se je cedila maščoba ... in obenem ljubezen. Z novimi, svežimi buhtlji<br />
sem odhajala tudi od nje. »Da ne boš lačna. Moraš jesti, da boš velika,« četudi<br />
sem že zdavnaj nehala rasti.<br />
Ne vem, če so <strong>za</strong> mojih dandanašnjih 182 cm »krivi« buhtlji ali ne, a<br />
vem, da je bila prav v teh buhtljih vtkana babičina neizmerna ljubezen. Da<br />
si lahko brezskrben otrok, potrebuješ tudi take babice in tudi (ne pa samo)<br />
tak način izkazovanja ljubezni. Na žalost pa je hrana pri nekaterih edini in<br />
napačen način izkazovanja ljubezni. Slovenska tradicionalna kultura tu ni<br />
izjema, prej pravilo. Francozi in Italijani, kot pripoveduje dr. Karin Sernec,<br />
dr. med., skorajda ne poznajo motenj hranjenja. Hrana <strong>za</strong> njih namreč nikoli<br />
ni odraz ljubezni, temveč pripadnosti, druženja in hedonizma.<br />
Hrana je lahko nekaj tako lepega, prijaznega in dobrega. Kaj hitro pa<br />
lahko postane tudi obsedenost, sredstvo nagrajevanja, kaznovanja in nadzora.<br />
Dandanes, v obdobju absurdnih telesnih idealov in standardov, podvrženih<br />
potrošništvu, vse prevečkrat osebnostno rast in uspeh soljudi ocenjujejo<br />
tudi z vitkim in lepim telesom. Tudi mene so ob mojem rastočem<br />
nosečniškem trebuhu premnogi spraševali le, koliko sem se zredila in ne,<br />
kako se počutim. Kot bi bila rastoča teža najpomembnejši in najbolj zoprn<br />
del identitete nosečnosti, ne pa čudež spreminjajočega se telesa in duha.<br />
Res smo smešni novodobniki: na eni strani poudarjamo posebnost, individualnost<br />
in originalnost osebnosti, telesa pa bi radi imeli vsi enaka. V 19.<br />
stoletju so raje poudarjali ujemanje z moralno integriteto, delavnost in čast.<br />
Mi po<strong>za</strong>bljamo, da te vrednote sploh obstajajo.<br />
Svoje telo želimo novodobniki nadzirati, kot bi bilo izklesano telo odraz<br />
naše (pre)moči nad drugimi, ki jim to ne uspeva. Medijske podobe so<br />
ne<strong>zdrav</strong>e in nestvarne in <strong>za</strong> njimi sploh ni vredno hrepeneti. Ne smejo nas<br />
spravljati v negotovost glede lastnega vide<strong>za</strong>. Verjamem, da je nekaj najlepšega<br />
uživati v svoji (nepopolni) koži, v svoji posebnosti in v čutnih užitkih,<br />
ki nam jih ponuja telo. Živimo v obdobju, ko ni več tako pomembno, kaj<br />
damo nase, ampak kaj damo vase. Zdrav način prehranjevanja, telesna aktivnost<br />
in možganski fitnes so ključni. Kdaj pa kdaj je vredno tudi grešiti s<br />
kakšnimi buhtlji, s čisto vestjo in brez 20-kilometrskega teka. Pomembno<br />
je, da s svojim telesom ravnamo zmerno, naklonjeno in spoštljivo. Enako<br />
velja <strong>za</strong> hrano in telesno aktivnost.<br />
S 45. številko revije Naša <strong>lekarna</strong> se <strong>za</strong> leto dni <strong>za</strong>radi porodniškega dopusta<br />
poslavljam od vas. Verjamem, da je drugi stavek moje družinske himne<br />
– pesmi Da si lahko brezskrben otrok ... izpod peresa Neže Maurer – moja/<br />
najina starševska odgovornost. Izjemno pomembna in neprecenljiva je,<br />
tako kot je bilo prinašati vam, dragi zvesti bralci, dobre uredniške vsebine.<br />
»Da si lahko brezskrben otrok, / moraš imeti skrbno mamo in ata. / Da si vesel otrok, /<br />
moraš imeti še sestro in brata. / Dobro je še, če imaš / mačka, psa, drevo in reko. /<br />
Ni pa tako pomembno, da imaš računalnik, motor in moderno obleko.«<br />
Uvodnik<br />
Katja Krasko,<br />
glavna urednica<br />
Naša <strong>lekarna</strong> je<br />
poljudno strokovni vodič<br />
<strong>za</strong> učinkovito in pravilno<br />
jemanje <strong>zdrav</strong>il.<br />
Naša <strong>lekarna</strong> je revija<br />
<strong>za</strong> izboljšanje kakovosti<br />
<strong>zdrav</strong>ja in življenja.<br />
Foto: Urban Štebljaj
Osebno<br />
14<br />
Aktualno<br />
34<br />
Kako deluje<br />
40<br />
Starostniki 68<br />
Za mizo 94<br />
Mesečni<br />
možnar 106<br />
Dr. Karin Sernec, dr.<br />
med., specialistka<br />
psihiatrije: Hrana ne<br />
sme biti sredstvo nagrajevanja,<br />
kaznovanja in<br />
nadzora<br />
»Če želimo razumeti motnje<br />
hranjenja tudi s sociološkega in<br />
antropološkega vidika in jih opisati<br />
kot etnične motnje današnje dobe,<br />
vidimo, da bistvo teh motenj ni<br />
posnemanje telesne bolezni. Gre <strong>za</strong><br />
manipuliranje s hrano, preokupacijo<br />
s svojim telesom in težo.«<br />
Prvi jesenski prehladi<br />
Poletja je konec in pred vrati so<br />
težave, ki nam vsako leto grenijo<br />
jesenske dni. Veste, kako se<br />
prehlad in gripa razlikujeta?<br />
Kakšni so znaki njuni znaki, kako<br />
ju čimlažje preboleti in kdaj k<br />
<strong>zdrav</strong>niku?<br />
Kako nas varuje<br />
imunski sistem<br />
Naše telo je neprestano<br />
izpostavljeno mnogim škodljivim<br />
vplivom in mikroorganizmom.<br />
Imunski sistem v telesu vzbuja<br />
obrambne mehanizme na več<br />
nivojih, ki vzdržujejo telesno<br />
ravnotežje. Z izpostavljanjem<br />
novim, neznanim »škodljivcem«<br />
se imunski sistem »uči« in<br />
»pomni«, kako se jih ubraniti ob<br />
ponovnem stiku.<br />
Psiholog in pisatelj dr.<br />
Vid Pečjak: Ni toliko<br />
pomembno koliko si star,<br />
temveč kako si star<br />
»Kapacitete v starosti seveda niso<br />
več take, kot so bile v mladosti,<br />
ampak tisti, ki ima <strong>za</strong>gon že v<br />
mladosti, bo imel <strong>za</strong>gon tudi v<br />
starosti. Prav <strong>za</strong>to moramo že v<br />
mladosti sanjati, da bomo tudi na<br />
stara leta imeli sanje, ki jih še lahko<br />
odsanjamo.«<br />
Hrana <strong>za</strong> razvoj in<br />
povečano sposobnost<br />
možganov<br />
V otroštvu so nam starši in<br />
učitelji nenehno ponavljali, naj<br />
jemo veliko orehov, lešnikov,<br />
bučnih semen in fižola. Zdravnik<br />
pa nas je po dvorišču »lovil« z<br />
žlico ribjega olja. Rekli so, da je<br />
vse to <strong>za</strong> naše mlade možgane<br />
in da bomo <strong>za</strong>radi tega bolj<br />
pametni. Danes vemo veliko več<br />
o možganih kot pred desetletji,<br />
toda znanost je samo potrdila,<br />
kako prav so imeli že takratni<br />
<strong>zdrav</strong>niki, učitelji in starši.<br />
Jaz sem le navadna<br />
molekula, rada pa bi bila<br />
<strong>zdrav</strong>ilna učinkovina<br />
Zdravila so kompleksne zmesi<br />
različnih sestavin, v katerih ima<br />
vsaka sestavina svojo natančno<br />
določeno vlogo. Bistvo <strong>zdrav</strong>ila<br />
je, da <strong>zdrav</strong>i (bolezni, motnje,<br />
vnetja …). Skrivnost bistva pa se<br />
skriva v <strong>zdrav</strong>ilni učinkovini. To<br />
je molekula, ki <strong>zdrav</strong>i, druge<br />
sestavine <strong>zdrav</strong>ila (pomožne<br />
snovi) pa so »podporne službe«,<br />
ki omogočajo glavni zvezdi, da<br />
<strong>za</strong>sije v polnem sijaju.<br />
VSEBINA<br />
Uvodnik 3 Da si lahko brezskrben otrok ...<br />
Za <strong>za</strong>četek 6 Makroskop<br />
Po nasvet v lekarno 13 Kažipot svetovanj v naših <strong>lekarna</strong>h<br />
Osebno 14 dr. Karin Sernec, dr. med., spec. psihiatrije:<br />
Hrana ne sme biti sredstvo nagrajevanja, kaznovanja in nadzora<br />
Jasno in glasno 24 Pri <strong>zdrav</strong>ilih mora veljati: toliko, kolikor je treba in<br />
kolikor je varno<br />
30 Etičnost farmacevtov ključna <strong>za</strong> varnost bolnikov<br />
Aktualno 34 Prvi jesenski prehladi<br />
Kako deluje 40 Kako nas varuje imunski sistem<br />
Kako <strong>zdrav</strong>iti 50 Zaprtje in upočasnjen metabolizem<br />
Zdravilne rastline 58 Vprašajte strokovnjaka<br />
Znanje <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>je 60 Za lažje življenje s sladkorno boleznijo<br />
Starostniki 62 Zdravila in starostniki<br />
68 dr. Vid Pečjak:<br />
Ni toliko pomembno, koliko si star, temveč kako si star<br />
Preudarno <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>je 74 Cepljenje proti virusnim okužbam<br />
80 Težke kovine na naših krožnikih<br />
Portret farmacevta 86<br />
V gibanju 88<br />
Za mizo 94<br />
Nataša Pazlar, mag. farm.<br />
Lajšanje bolečin s hladnim ali toplim<br />
Hrana <strong>za</strong> razvoj in povečano sposobnost možganov<br />
102 "Bučkov zos" in bučke v olju<br />
Mesečni možnar 106 Feljton: Jaz sem le navadna molekula,<br />
Nagradna igra 112<br />
Naša <strong>lekarna</strong> svetuje 113<br />
Sudoku<br />
rada pa bi bila <strong>zdrav</strong>ilna učinkovina
6<br />
NAŠA LEKARNA<br />
september 2010 | NAŠA LEKARNA 7<br />
Makroskop<br />
Knjiga Pravila, kako<br />
»normalno« jesti<br />
revija <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong> življenjski <strong>slog</strong><br />
Dejan Zavec in družba Medis<br />
podaljšala pogodbo o partnerskem<br />
sodelovanju<br />
Družba Medis in Dejan Zavec sodelujeta že<br />
več kot dve leti, tokrat pa so se pri Medisu<br />
odločili, da najboljšega slovenskega<br />
boksarja in aktualnega svetovnega IBF<br />
prvaka podprejo s triletno pogodbo. Ob tej<br />
priložnosti so Zavcu izročili tudi simbolično<br />
darilo, majico z napisom Razturamo, ki<br />
odraža duh podjetja. »To je to, Dejan, kar<br />
ti ves čas počneš, razturaj še naprej!«,<br />
je ob tem povedal Tone Strnad, direktor<br />
družbe Medis. Zavec pa je ob podaljšanju<br />
pogodbe z družbo Medis dejal: »Morda<br />
na <strong>za</strong>četku boks in farmacija nista imela<br />
nič skupnega, vendar smo doka<strong>za</strong>li, da<br />
se dobro povezujeta. Ponosen sem, da mi<br />
pri Medisu <strong>za</strong>upajo in da smo podaljšali<br />
partnerstvo še <strong>za</strong> tri leta.« Podaljšanje<br />
partnerske pogodbe je sicer odraz<br />
skupnih <strong>zdrav</strong>ih vrednot, ki jih v podjetju<br />
Medis gojijo že več kot 20 let. Medisovo<br />
partnersko sodelovanje z Dejanom Zavcem<br />
je znak podpore uspešnim posameznikom,<br />
ki so vztrajni, predani svojemu delu in<br />
ciljem ter so aktivni v različnih sferah<br />
družbenega življenja.<br />
Na sliki: Dejan Zavec in Tone Strnad,<br />
direktor družbe Medis<br />
Avtor fotografije: Matevž Kosterov<br />
Karen R. Koenig je psihoterapevtka,<br />
izobraževalka, pisateljica in predavateljica<br />
z dvajset letnimi izkušnjami na področju<br />
prehranjevanja, teže in težav z dojemanjem<br />
telesa. Z možem živi v Sarasoti na Floridi.<br />
Tosamina Bela štacunca – specializirana prodajalna z medicinsko-<br />
-tehničnimi pripomočki<br />
Bela štacunca je Tosamina samopostrežna trgovina na Viru pri Domžalah, v kateri že<br />
od leta 1990 po ugodnih cenah ponujajo predvsem svoje izdelke. V poletnih dneh so<br />
jo popolnoma prenovili, polepšali in razširili njeno ponudbo – tudi z izdelki, ki jih dobite<br />
na <strong>zdrav</strong>nikovo naročilnico. Tosama je namreč v <strong>za</strong>četku letošnjega leta v postopku<br />
javnega razpisa pridobila koncesijo <strong>za</strong> izdajo medicinsko-tehničnih pripomočkov.<br />
Trgovino so povečali skoraj <strong>za</strong> polovico in ponudbo razširili z najrazličnejšimi<br />
pripomočki, ki so nujni pri različnih boleznih in rehabilitaciji. V njej lahko odslej tudi<br />
z naročilnico dobite sanitetni in inkontinenčni program, blazine proti preležaninam,<br />
kilne pasove, pripomočke pri <strong>zdrav</strong>ljenju sladkorne bolezni idr. Strokovnjakinje v<br />
prodajalni vam bodo pri nakupu znale svetovati, vam izmerile krvni tlak, raven sladkorja<br />
in holesterola v krvi ali vas naučile kompresijskega povijanja. Trgovina je odprta od<br />
ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure.<br />
Na sliki: Prenovljeno Belo štacunco sta slovesno odprla župan Domžal Toni<br />
Dragar in predsednik uprave Tosame Janko Velkavrh.<br />
Zavidate ljudem, ki brez pomislekov<br />
sežejo po kolačku, ali tistim, ki ob<br />
polnem krožniku dobrot le <strong>za</strong>mahnejo<br />
z roko?<br />
Se sprašujete, kako vzpostaviti tak<br />
odnos s hrano, pri katerem ne boste<br />
<strong>za</strong>vidali ne enim in drugim? Preberite<br />
knjigo Pravila, kako »normalno« jesti!<br />
Rešitev vaših težav še nikoli ni bila<br />
enostavnejša.<br />
Ne obremenjujte se z dietnimi načrti<br />
in odrekanji, ustavite negativno<br />
razmišljanje. Končno! Knjiga,<br />
ki vam ne bo solila pameti glede<br />
»<strong>zdrav</strong>ih« in »ne<strong>zdrav</strong>ih« obrokov,<br />
vas bo pa naučila <strong>zdrav</strong>o razmišljati.<br />
Adijo iracionalna prepričanja in<br />
obremenjevanje s prehranjevanjem,<br />
<strong>zdrav</strong>o izpolnjujoče življenje!<br />
18,60 €<br />
ISBN 978-961-241-457-3<br />
9 7 8 9 6 1 2 4 1 4 5 7 3<br />
Karen R. Koenig<br />
Pravila, kako «NORMALNO» JESTI<br />
»Recite hrani da in ne<br />
v ravno pravem ravnovesju.«<br />
Karen R. Koenig<br />
Pravila, kako<br />
«NORMALNO» JESTI<br />
Zdravorazumski<br />
pristop <strong>za</strong> vse,<br />
ki so kar naprej<br />
na dietah,<br />
se prenajedajo,<br />
si odrekajo hrano,<br />
jedo iz čustvenih<br />
vzgibov, in tudi<br />
tiste, ki so nekje<br />
vmes!<br />
Pri <strong>za</strong>ložbi Modrijan je izšla knjiga<br />
ameriške psihoterapevtke Karen R.<br />
Koenig Pravila, kako »normalno« jesti.<br />
Odgovarja na številna vprašanja, ki<br />
<strong>za</strong>devajo prehranjevanje in mučijo<br />
tako ženske kot moške v vseh<br />
življenjskih obdobjih. Knjiga predstavlja<br />
<strong>zdrav</strong>orazumski pristop <strong>za</strong> vse, ki so<br />
kar naprej na dietah, se prenajedajo, si<br />
odrekajo hrano, jedo iz čustvenih vzgibov,<br />
in tudi tiste, ki so nekje vmes. Ne<strong>zdrav</strong>o<br />
razmerje s hrano, teža in dojemanje<br />
telesa lahko porodijo cel kup iracionalnih<br />
prepričanj, ki nato vplivajo na vse vidike<br />
našega življenja. Knjiga Pravila, kako<br />
»normalno« jesti obravnava ta prepričanja<br />
ter čustva in vedenja, hkrati pa kaže pot<br />
proti resnični telesni in čustveni izpolnitvi.<br />
S humorjem, sočutjem in <strong>zdrav</strong>o pametjo<br />
opisuje uravnovešene drže in vzorce, ki<br />
bodo koristili vsakovrstnim jedcem.<br />
Knjiga Pravila, kako »normalno« jesti,<br />
vas bo naučila pravil, ki se jih »normalni«<br />
jedci samodejno držijo, ravnati s težavnimi<br />
čustvi, ne da bi se ob tem preobjedali ali<br />
stradali, ter vas spodbudila, da spremenite<br />
negativno razmišljanje in ne<strong>zdrav</strong>e navade.<br />
Zaradi slednjega se boste počutili <strong>zdrav</strong>o<br />
in »normalno« v bližini hrane.<br />
Prenova spletne strani<br />
www.bolezni-ven.si<br />
Spletna stran www.bolezni-ven.si<br />
farmacevtskega podjetja Servier, ki je<br />
že vrsto let predano razvoju <strong>zdrav</strong>il in<br />
izobraževanju na področju bolezni ven,<br />
Ne<strong>zdrav</strong>o razmerje s hrano, teža in<br />
dojemanje telesa lahko porodijo cel kup<br />
iracionalnih prepričanj, ki nato vplivajo<br />
na vse vidike našega življenja. Knjiga<br />
Pravila, kako »normalno« jesti obravnava<br />
ta prepričanja ter čustva in vedenja, hkrati<br />
pa kaže pot proti resnični telesni in čustveni<br />
izpolnitvi. S humorjem, sočutjem in <strong>zdrav</strong>o<br />
pametjo knjiga opisuje uravnovešene drže<br />
in vzorce, ki bodo koristili vsakovrstnim<br />
jedcem.<br />
● Naučite se pravil, ki se jih »normalni«<br />
jedci samodejno držijo.<br />
● Spremenite negativno razmišljanje<br />
in ne<strong>zdrav</strong>e navade.<br />
● Naučite se ravnati s težavnimi čustvi,<br />
ne pa da jih stradate ali bašete s hrano.<br />
● Počutite se <strong>zdrav</strong>o in »normalno« v bližini<br />
hrane.<br />
● Ustvarite resnično izpolnjujoče življenje.<br />
po vsebinski prenovi vsebuje še več<br />
preglednih informacij o tej pogosti bolezni.<br />
Na prenovljeni spletni strani boste dobili<br />
osnovne informacije o bolezni, dejavnikih<br />
tveganja, njenem odkrivanju, preventivnih<br />
ukrepih in <strong>zdrav</strong>ljenju. Na spletni strani se<br />
nahaja tudi hitri test, s pomočjo katerega<br />
lahko ocenite, kakšno je vaše tveganje <strong>za</strong><br />
nastanek bolezni. Kronična bolezen ven<br />
je tudi v Sloveniji zelo razširjena, saj je<br />
prisotna pri polovici odraslega prebivalstva,<br />
kar so poka<strong>za</strong>li tudi podatki slovenske<br />
raziskave. Strokovnjaki <strong>za</strong>to opo<strong>za</strong>rjajo, da<br />
je pomembno, kako dobro smo seznanjeni<br />
z boleznijo, saj jo tako lahko odkrijemo<br />
in <strong>za</strong>čnemo <strong>zdrav</strong>iti dovolj zgodaj, da<br />
preprečimo <strong>za</strong>plete. Prvi simptomi, na<br />
katere moramo biti pozorni, so: občutek<br />
utrujenih, težkih nog, bolečine v nogah,<br />
nočni krči v mečih, srbenje, kar vse zelo<br />
vpliva na kakovost življenja.<br />
September 2010, letnik 5, št. 45<br />
Mesečnik, izhaja 1. petek v mesecu.<br />
Naklada: 41.000 izvodov<br />
Vrednost izvoda: 3,67 €<br />
Letna naročnina: 41,10 €<br />
Izdajatelj: Entrapharm, d.o.o.,<br />
Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana<br />
E: urednistvo@nasa-<strong>lekarna</strong>.si<br />
www.nasa-<strong>lekarna</strong>.si<br />
Uredništvo<br />
Glavna urednica: Katja Krasko, univ. dipl. nov.<br />
Odgovorna urednica:<br />
mag. Vanja Badovinac, dipl. soc. del.<br />
Strokovna sodelavka uredništva:<br />
mag. Nada Tržan Herman, mag. farm.<br />
Uredniški odbor<br />
dr. Martina Brank, mag. farm.<br />
dr. Aleš Mlinarič, mag. farm.<br />
Monika Sonc, mag. farm., spec.<br />
Janez Špringer, mag. farm., spec.<br />
prof. dr. Ema Mušič, dr. med.<br />
Andreja Širca Čampa, univ. dipl. ing. živil. teh.<br />
prim. Peter Kapš, dr. med.<br />
mag. Damjan Slabe, prof. <strong>zdrav</strong>. vzgoje<br />
prim. dr. Alenka Kraigher, dr. med.<br />
Ervin Strbad, dr. med.<br />
Oblikovanje celostne podobe: Vojko Plevel, Aleš<br />
Zupančič, Inverso<br />
Oblikovanje in prelom: Vojko Plevel, Inscribo<br />
Lektura: Darinka Verdonik<br />
Fotografije: Žiga Koritnik, Shutterstock, iStockphoto<br />
Uvodnik izraža stališča avtorja in ne nujno<br />
vsega uredništva.<br />
Tisk:<br />
Schwarz d.o.o., Koprska 106 d, 1000 Ljubljana<br />
Oglasno trženje:<br />
Entrapharm, d.o.o.,<br />
Jure Pučko, univ. dipl. ekon.<br />
Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana<br />
T: 01 5611 893, Faks: 01 5611 342<br />
E: marketing@entrapharm.com<br />
Naša <strong>lekarna</strong> je mesečnik, ki je brezplačno<br />
na voljo v <strong>lekarna</strong>h po Sloveniji. Vse pravice<br />
pridržane. Celoto ali posamezne dele je mogoče<br />
ponatisniti le s pisnim privoljenjem izdajatelja.<br />
Za članke, v katerih je obravnavano delovanje učinkovin in <strong>zdrav</strong>il, ki se<br />
izdajajo na <strong>zdrav</strong>niški recept, velja opozorilo Ministrstva <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>je:<br />
Ministrstvo <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>je opo<strong>za</strong>rja, da besedilo obravnava <strong>zdrav</strong>ilo, ki se<br />
sme izdajati le na <strong>zdrav</strong>niški recept. O primernosti <strong>zdrav</strong>ila <strong>za</strong> uporabo<br />
pri posameznem bolniku lahko presoja le pooblaščeni <strong>zdrav</strong>nik. Dodatne<br />
informacije dobite pri svojem <strong>zdrav</strong>niku ali farmacevtu.<br />
Podatki, ki so objavljeni v prispevkih o <strong>zdrav</strong>ljenju, so namenjeni izključno<br />
splošnemu informiranju in ne morejo nadomestiti osebnega obiska<br />
pri <strong>zdrav</strong>niku ali posveta s farmacevtom. Če menite, da potrebujete<br />
<strong>zdrav</strong>niško pomoč, se obrnite na osebnega <strong>zdrav</strong>nika ali farmacevta,<br />
ki sta edina poklicana <strong>za</strong> pravilno presojo in <strong>zdrav</strong>stvene nasvete glede<br />
vaše bolezni oziroma vaših težav ter <strong>za</strong> izbiro in način jemanja <strong>zdrav</strong>il.
8 NAŠA LEKARNA | Makroskop<br />
september 2010 | NAŠA LEKARNA 9<br />
S projektom ACCESS v boj proti kajenju med mladimi<br />
Slovenska zve<strong>za</strong> <strong>za</strong> tobačno kontrolo je v letih 2009 in 2010 sodelovala v<br />
mednarodnem projektu ACCESS – Dostopne strategije <strong>za</strong> opuščanje kajenja med<br />
mladimi, ki ga je v okviru <strong>zdrav</strong>stvenega programa financirala Evropska unija. Čeprav v<br />
Evropi poskuša kajenje opustiti 60 % mladih kadilcev, je zelo malo uspešnih, še manj<br />
pa jih iz različnih razlogov sprejme ponujeno pomoč. V projektu so si partnerji iz desetih<br />
evropskih držav pri<strong>za</strong>devali zbrati podatke in primere dobrih praks. Na podlagi teh so<br />
oblikovali skupna načela, ki bodo služila kot podpora izvajalcem in oblikovalcem politik<br />
pri <strong>za</strong>gotavljanju večje učinkovitosti intervencij <strong>za</strong> opuščanje kajenja med mladimi.<br />
Rezultati projektnega dela, usklajeni na <strong>za</strong>ključni konferenci konec junija 2010 na<br />
Dunaju, so bili strnjeni v kratko poročilo, ki povzema vodilna načela, strategije in<br />
dejavnosti na področju opuščanja kajenja med mladimi. Poročilo je dostopno na spletni<br />
strani SZTK (www.tobak-zve<strong>za</strong>.si).<br />
Zaščita podobna kot pri materinem mleku – mleka <strong>za</strong> dojenčke od<br />
rojstva naprej s prebiotiki – IMMUNOFORTIS, LCP in nukleotidi.<br />
IMMUNOFORTIS – patentirana, klinično<br />
preizkušena mešanica prebiotikov<br />
(galaktooligosaharidov GOS in fruktooligosaharidov<br />
FOS), v podobnem razmerju kot v materinem<br />
mleku, ki naravno pomaga krepiti dojenčkov<br />
imunski sistem (zmanjša možnost<br />
gastrointestinalnih in respiratornih infekcij,<br />
alergij, zlasti atopičnega dermatitisa). LCP je<br />
skupno ime <strong>za</strong> omega 3 in omega 6 dolgoverižne<br />
večkrat nenasičene maščobne kisline<br />
(doko<strong>za</strong>heksaenojska kislina DHA in arahidonska<br />
kislina AA) v podobni količini in razmerju kot v<br />
materinem mleku, ki jih dojenček potrebuje <strong>za</strong><br />
optimalen razvoj možganov, živčevja in očesne retine. Nukleotidi so osnovni gradniki<br />
nukleinskih kislin DNK in RNK, sestavljajo pa tudi koencime. Prisotni v materinem mleku in<br />
mlečnih formulah, imajo pozitiven učinek na razvijajoč se imunski sistem.<br />
Več na www.milupa.si.<br />
Liberin – celovita skrb<br />
<strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>e sklepe<br />
Liberin klinično doka<strong>za</strong>no podpira<br />
<strong>zdrav</strong>je sklepov. S svojim mehanizmom<br />
delovanja <strong>za</strong>ustavi napredovanje vnetnih<br />
procesov v sklepih. S tem zmanjša<br />
bolečino in predstavlja dolgoročno <strong>za</strong>ščito<br />
<strong>za</strong> hrustanec ter druga tkiva sklepov.<br />
Rezultati kliničnih študij so poka<strong>za</strong>li,<br />
da uživanje Liberina izboljša gibljivost<br />
sklepov. Vzpodbudno je dejstvo, da se<br />
gibljivost s časom jemanja povečuje in<br />
da se pozitivni učinki Liberina seštevajo –<br />
tako klinične študije kažejo, da se bolniki<br />
z osteoartrozo kolena po dveh tednih<br />
uživanja Liberina prehodili <strong>za</strong> 19 % daljšo<br />
razdaljo, v 4 tednih <strong>za</strong> 45 % in 8 tednih<br />
<strong>za</strong> 130 % daljšo razdaljo. Liberin vsebuje<br />
učinkovito kombinacijo maščobnih kislin,<br />
ki jih s prehrano ne <strong>za</strong>užijemo. Ker je<br />
Liberin izdelan iz sestavin naravnega<br />
izvora, je varen tudi ob dolgotrajnem<br />
uživanju. Varen je <strong>za</strong> želodec in prebavila,<br />
kombiniramo pa ga lahko tudi z <strong>zdrav</strong>ili.<br />
Liberin priporočamo vsem s kroničnimi<br />
vnetnimi boleznimi (npr. revma) in pri<br />
poškodbah sklepov. Liberin je leta 2008 v<br />
svoja priporočila vključila FIMS (Svetovna<br />
zve<strong>za</strong> <strong>za</strong> športno medicino).<br />
Moj čudežni malček – vodnik<br />
skozi otrokov razvoj<br />
Založba Mladinska knjiga je med svojimi<br />
knjižnimi novostmi predstavila tudi popoln<br />
vodnik skozi otrokov razvoj od rojstva do<br />
5. leta z naslovom Moj čudežni malček.<br />
Knjiga ponuja celovit prikaz glavnih<br />
razvojnih področij od novorojenčka do<br />
predšolskega otroka. Avtor dr. Martin<br />
Ward Platt želi približati odraslim posebni<br />
svet otrok, da bi z boljšim razumevanjem<br />
in sprejemanjem prispevali k njihovemu<br />
optimalnemu razvoju ter večjemu<br />
<strong>za</strong>dovoljstvu in sproščenosti. V priročniku<br />
je tudi veliko praktičnih nasvetov, ki<br />
jih bodo starši lahko koristno uporabili<br />
tako pri <strong>zdrav</strong>em otroku kot v primeru<br />
nekaterih najpogostejših razvojnih motenj.<br />
Svetovni kongres študentov farmacije poleti gostila Ljubljana<br />
Že 56. mednarodni kongres študentov farmacije je pod organi<strong>za</strong>cijsko taktirko<br />
Društva študentov farmacije Slovenije in okriljem Svetovne zveze študentov farmacije<br />
(IPSF) v <strong>za</strong>četku avgusta 2010 potekal v Ljubljani. Namen kongresa je bil spodbujati<br />
mednarodno razpravo, pregledati različne farmacevtske teme ter povezovati znanja<br />
med državami, podjetji, študentskimi organi<strong>za</strong>cijami in posamezniki. »IPSF, ki združuje<br />
okoli 350.000 študentov farmacije iz 84 držav po svetu, vsako leto organizira<br />
10-dnevni mednarodni kongres študentov na svetovni ravni. Letos je potekal že 56.<br />
leto in prvič v Sloveniji. Pred nekaj leti smo v Sloveniji že gostili evropski kongres,<br />
svetovnega pa letos prvič, kar je pomembno priznanje <strong>za</strong> naše društvo in državo,<br />
saj smo gostili okoli 350 študentov z vsega sveta,« je povedal Urban Brumen,<br />
organi<strong>za</strong>cijski vodja iz Društva študentov farmacije Slovenije. Osrednji del kongresa<br />
je predstavljal strokovni simpozij na temo genske terapije in bioloških <strong>zdrav</strong>il, ki so ga<br />
pripravili v sodelovanju z Lekom, članom skupine Sandoz.<br />
Publikacija o prehrambenih navadah odraslih prebivalcev Slovenije<br />
poka<strong>za</strong>la, da živimo dokaj ne<strong>zdrav</strong>o<br />
Inštitut <strong>za</strong> varovanje <strong>zdrav</strong>ja RS (IVZ) je<br />
izdal publikacijo z naslovom Prehrambene<br />
navade odraslih prebivalcev Slovenije z vidika<br />
varovanja <strong>zdrav</strong>ja. Kljub nekaterim pozitivnim<br />
trendom novi podatki kažejo, da precejšen<br />
del prebivalcev Slovenije živi dokaj ne<strong>zdrav</strong>o.<br />
S tem se povečuje tudi tveganje <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>je.<br />
Podatki, zbrani v publikaciji, so bili pridobljeni<br />
med letoma 2007 in 2008 s pomočjo<br />
anketiranja naključno izbranih posameznikov,<br />
starih med 18 in 65 let.<br />
Raziskava je poka<strong>za</strong>la, da odrasli še vedno<br />
najpogosteje opuščajo <strong>za</strong>jtrk, slaba petina<br />
vprašanih pa uživa le en obrok dnevno.<br />
»Zaskrbljujoče je, da le tretjina <strong>za</strong>poslenih <strong>za</strong> polni delovni čas uživa vse tri glavne<br />
dnevne obroke,« je izpostavil mag. Matej Gregorič z Inštituta <strong>za</strong> varovanje <strong>zdrav</strong>ja.<br />
Trend uživanja sadja in zelenjave se je v <strong>za</strong>dnjem desetletju nekoliko izboljšal, kar še<br />
zlasti velja <strong>za</strong> sadje, medtem ko je uživanje zelenjave približno na enaki ravni. Najslabši<br />
podatki so pri tem <strong>za</strong> mlajše odrasle. Delež maščob v prehrani se je sicer zmanjšal,<br />
namesto neustreznih živalskih maščob prebivalci vse več uporabljajo rastlinske<br />
maščobe, medtem ko se je na splošno povečal energijski vnos.<br />
Podatki kažejo, da je preverjanje roka trajanja živil pred nakupom razširjena in ustaljena<br />
potrošniška praksa, medtem ko anketiranci veliko manj pogosto preverjajo, kaj živilo<br />
vsebuje. Na tovrstne informacije so pozornejše ženske, višje in visoko izobraženi odrasli<br />
ter starejši, pogosto <strong>za</strong>radi skrbi <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>je in telesno težo. Daleč najpomembnejši<br />
kriterij pri izbiri živil je okus, ki mu sledi vpliv na <strong>zdrav</strong>je.
10<br />
NAŠA LEKARNA | Makroskop<br />
september 2010 | NAŠA LEKARNA<br />
11<br />
Certifikat kakovosti ISO 9001:2008 <strong>za</strong> Lekarne Ptuj<br />
Lekarne Ptuj so v letošnjem letu <strong>za</strong>znamovali že štirje pomembni dogodki. Pridobili so<br />
certifikat kakovosti ISO 9001:2008, odprli Lekarniško podružnico Destrnik, Lekarna<br />
Breg in Lekarna Gorišnica pa praznujeta deset let obstoja. Z lekarniško podružnico<br />
na Destrniku imajo v Lekarnah Ptuj tako že osem organi<strong>za</strong>cijskih enot. Lekarniška<br />
podružnica ima 37 kvadratnih metrov, vendar je <strong>za</strong> občane Destrnika to velika<br />
pridobitev. Približevanje osnovnega <strong>zdrav</strong>stva, kamor sodi tudi lekarniška dejavnost,<br />
prispeva h kakovosti življenja ljudi v manjših krajih. Podružnico vodi magister farmacije<br />
Bojan Potrč.<br />
Posebnost Javnega <strong>za</strong>voda Lekarne Ptuj je sorazmerno veliko število majhnih<br />
lekarniških enot. To so ljudem prijazne lekarne, strokovni delavci v lekarni poznajo<br />
ljudi, njihove navade in težave. »Praviloma je v takšnih manjših krajih zelo dobro tudi<br />
sodelovanje z <strong>zdrav</strong>nikom in drugimi <strong>zdrav</strong>stvenimi delavci ter z lokalno skupnostjo.<br />
Nerešeno pa ostaja financiranje, ne samo majhnih lekarn, ampak lekarniške dejavnosti<br />
nasploh. Zaradi tega v <strong>lekarna</strong>h ne moremo omogočiti <strong>za</strong>dostnega števila strokovnega<br />
kadra,« poudarja Darja Potočnik, direktorica Lekarn Ptuj.»Da bi <strong>za</strong>gotovili kakovost<br />
storitev našim uporabnikom, da imamo vse procese ustrezno vodene in nadzorovane,<br />
da bi čim bolj racionalizirali poslovanje, da <strong>za</strong>gotavljamo sistem delovanja s kar<br />
najmanj napakami, smo se odločili, da pridobimo certifikat kakovosti ISO 9001:2008.<br />
Lekarniška dejavnost je urejena in v Sloveniji jo izvajamo na visoki kakovostni ravni in<br />
po etičnih načelih. Zato smo s certifikatom kakovosti združili vsa področja poslovanja<br />
oz. vsa področja dela na skupni imenovalec ter dopolnili tista, kjer smo <strong>za</strong>znali<br />
kakršnokoli pomanjkljivost,« še dodaja Darja Potočnik.<br />
Na sliki: Borut Mlakar, Bureau Veritas, je slovesno predal certifikat kakovosti ISO<br />
9001:2008 Darji Potočnik, direktorici Lekarn Ptuj.<br />
Apneist Jure Daić ponovno z<br />
državnim rekordom<br />
Zadnji dan globinskega tekmovanja v<br />
potapljanju na vdih v grški Kalamati<br />
se je v poletnih dneh <strong>za</strong> Jureta Daića,<br />
najboljšega slovenskega potapljača na<br />
vdih, končal zelo uspešno. V disciplini<br />
konstantna obtežitev s plavutmi (CWT)<br />
se je Daić potopil 91 m globoko in s tem<br />
postavil še en, že 14. državni rekord.<br />
Jure <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>o kondicijo skrbi tudi z<br />
uživanjem prehranskega dopolnila<br />
Imunoglukan ® P4H, ki s svojim<br />
delovanjem podpira naravno obrambo<br />
organizma in Juretu tako pomaga pri<br />
vsakdanjem napornem treningu in<br />
tekmovanjih. Prehransko dopolnilo<br />
Imunoglukan ® P4H vsebuje čisti<br />
beta-(1,3/1,6)-D-glukan, obogaten z<br />
vitaminom C in cinkom, ki v črevesju<br />
spodbuja delovanje naših imunskih<br />
celic in nam tako pomaga k večji telesni<br />
odpornosti. Imunoglukan ® P4H je<br />
naraven izdelek, v telesu se ne absorbira<br />
in je na voljo v obliki sirupa in kapsul.<br />
Ponosni sponzor Jureta Daića je družba<br />
Medis, d.o.o.<br />
Na sliki: Apneist Jure Daić<br />
Drugi Festival avtizma z naslovom Genialnost potrebuje priložnost<br />
Center <strong>za</strong> avtizem bo med 15. in 17.<br />
septembrom 2010 v Mestnem muzeju v<br />
Ljubljani organiziral že drugi Festival avtizma<br />
z naslovom Genialnost potrebuje priložnost.<br />
Na festivalu bodo svetovno priznani gostje<br />
in mentorji razpravljali o kreativnosti oseb<br />
z avtizmom, o izboljšanju dostopnosti do<br />
izobraževanja in usposabljanja oseb z<br />
avtizmom na kulturno-umetniškem področju<br />
ter o možnostih <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslitev. Gostje festivala<br />
bodo med drugimi Michael Fitzgerald, profesor s Trinity Collegea v Dublinu in avtor<br />
knjige Autism and Creativity, angleški pianist z avtizmom Derek Paravicini in njegov<br />
mentor Adam Ockelford ter Mark Ty Wharton, vsestranski umetnik, skladatelj, filozof in<br />
predavatelj z avtizmom.<br />
Ob <strong>za</strong>ključku festivala bo na pobudo Centra <strong>za</strong> avtizem organiziran dobrodelni koncert,<br />
na katerem bo nastopil Derek Paravicini. Paravicini oz. »človeški iPod«, kot mu pravijo, je<br />
slep glasbeni genij in virtuoz z motnjo avtističnega spektra. Ima izjemen talent, da le enkrat<br />
prisluhne skladbi in jo že zna <strong>za</strong>igrati, hkrati pa lahko na improvi<strong>za</strong>torski način katero koli<br />
skladbo <strong>za</strong>igra v različnih zvrsteh glasbe.<br />
Letošnji Festival avtizma predstavlja <strong>za</strong>ključni dogodek projekta Razvoj mreže kulturno-<br />
-umetniškega usposabljanja, ki se je pričel oktobra prejšnje leto. V mrežo so vključeni<br />
posamezniki z motnjami avtističnega spektra (MAS), ki so se individualno usposabljali<br />
na raznovrstnih področjih, kot je na primer slikarstvo, kiparstvo, grafično oblikovanje,<br />
fotografija, striparstvo in drugo.<br />
Specialni probiotični prašek WAYA ® AB (Anti-Diareja ob Antibiotiku)<br />
Sezona angin, vnetih ušes in bolečega grla se približuje. Pri teh okužbah je potrebno<br />
<strong>zdrav</strong>ljenje z antibiotiki. Uporaba slednjih je seveda ključna pri <strong>zdrav</strong>ljenju številnih<br />
okužb, vendar pa antibiotiki uničijo tako škodljive kot tudi dobre, koristne bakterije,<br />
ki nas varujejo. To lahko povzroči, da se čezmerno razmnožijo škodljive bakterije in<br />
kvasovke, ki porušijo občutljivo ravnovesje v črevesju, s tem pa se pojavijo driska ali<br />
druge prebavne težave – bolečine v želodcu, napenjanje, občutek teže v želodcu ali tudi<br />
splošno slabše počutje.<br />
Specialni probiotični prašek WAYA ® AB (Anti-Diareja ob Antibiotiku) predstavlja<br />
naravno pomoč pri ohranjanju ravnovesja v črevesni mikroflori med <strong>zdrav</strong>ljenjem z<br />
antibiotikom in po njem. Vsebuje žive probiotične kulture, kar deset izbranih sevov,<br />
ki so v optimalni koncentraciji in se odlično medsebojno dopolnjujejo. Probiotične<br />
kulture v izdelku WAYA ® AB preprečujejo razmnoževanje škodljive bakterije<br />
Clostridium difficile, ki je najpogostejši povzročitelj drisk <strong>za</strong>radi jemanja antibiotikov.<br />
Pomembno je vedeti, da so <strong>za</strong> preprečevanje drisk ob <strong>zdrav</strong>ljenju z antibiotiki<br />
probiotiki bistveno učinkovitejši, če jih jemljemo preventivno, torej preden se<br />
pojavijo prebavne težave oziroma driska. Priporoča se jemanje ves čas <strong>zdrav</strong>ljenja<br />
z antibiotikom in še en teden po njem. Potreben je 2-urni razmik med jemanjem<br />
probiotičnega praška WAYA ® AB in antibiotika.<br />
Nova rubrika<br />
Združeni proti gripi in prehladu<br />
S 46., oktobrsko številko <strong>za</strong>čenjamo<br />
Lekovo svetovalno rubriko, v kateri vam<br />
bodo Lekovi strokovnjaki do konca zime<br />
ponujali nasvete <strong>za</strong> lažje spopadanje z<br />
zimskimi <strong>zdrav</strong>stvenimi težavami.
12<br />
NAŠA LEKARNA | Makroskop<br />
Knjiga Poporodni izziv – novost pri Mladinski knjigi<br />
Poporodni izziv avtorice Eve Hrovat Kuhar je novost v zbirki Za starše in vzgojitelje<br />
<strong>za</strong>ložbe Mladinska knjiga. Avtorica je znana diplomirana psihologinja in družinska<br />
terapevtka. V knjigi opo<strong>za</strong>rja, da je obdobje ob dojenčku lepo in obenem utrudljivo. Malo<br />
bitje je po eni strani ranljivo in brez staršev ne bi preživelo, po drugi strani pa drži v<br />
rokah veliko niti našega življenja. S svojo nebogljenostjo nam kroji ritem življenja, odreja<br />
nam obdobja spanja in nespečnosti, vpliva na naše razpoloženje. Poporodno otožnost<br />
<strong>za</strong>zna od 50 do 80 % vseh porodnic. Tudi moški lahko trpijo <strong>za</strong> poporodno depresijo,<br />
anksioznostjo in drugimi nihanji razpoloženja po rojstvu otroka. Knjiga Poporodni izziv<br />
želi novopečene starše čim bolj varno popeljati okoli čeri, na katere lahko naletijo v<br />
poporodnem obdobju. Ponuja rešitve, kako ohranjati in negovati partnerski odnos, ki ga<br />
prihod novorojenčka lahko <strong>za</strong>maje. Odstrinja tančico s tabuizirane teme – poporodne<br />
depresije, ki mlade mamice pesti mnogo pogosteje, kot se nam zdi. Prinaša konkretne<br />
napotke, kako do uspešnega dojenja. Pomaga poskrbeti tako <strong>za</strong> dojenčka kot tudi <strong>za</strong>se<br />
in <strong>za</strong> svoje potrebe. Vsebina je popestrena s pričevanji mladih mamic in očkov.<br />
Tosamima dobrodelna akcija<br />
prenove igrišča<br />
Totko – maskota Tosaminega otroškega<br />
programa – se je odločil, da bo skupaj s<br />
pokrovitelji izvedel dobrodelno akcijo, v<br />
kateri bo obnovil eno otroško igrišče in<br />
tako otrokom omogočil prijetno igro na<br />
novih igralih.<br />
Obiščite spletno stran www.novo-igrisce.<br />
si in na njej predlagajte in glasujte <strong>za</strong><br />
otroško igrišče, ki si po vašem mnenju<br />
<strong>za</strong>služi prenovo. Med predlaganimi igrišči<br />
iz celotne Slovenije bo Totko na podlagi<br />
prejetih glasov in izbora strokovne žirije<br />
izbral igrišče, ki ga bodo prenovili.<br />
Novo igrišče bo odprto ob tednu otroka v<br />
mesecu oktobru.<br />
Spremljajte akcijo na www.novo-igrisce.<br />
si in novico o njej posredujte tudi vsem<br />
svojim znancem.<br />
Odprtje vrta čutil v Zavodu <strong>za</strong> slepo in slabovidno mladino Ljubljana<br />
V Zavodu <strong>za</strong> slepo in slabovidno mladino Ljubljana so dobili prijetno pridobitev – vrt čutil,<br />
namenjen vadbi orientacijskih sposobnosti otrok s senzornimi težavami. Ravnateljica<br />
Zavoda <strong>za</strong> slepo in slabovidno mladino Ljubljana Katarina Šimnic je ob otvoritvi poudarila,<br />
da je takšen vrt edinstven primer krajinske arhitekture pri nas ter da bo poleg osnovnega<br />
namena – razvijanja drugih čutil in možnosti vadbe orientacije – deloval tudi inkluzivno.<br />
Videči si bodo lahko na enostaven način predstavljali rešitve, ki pomagajo slepim in<br />
slabovidnim, prav tako pa bo vrt čutil omogočal, da se bomo lažje vživeli v svet teme,<br />
mraka ali nejasnih obrisov slepih in slabovidnih oseb.<br />
Gibalni razvoj je tisto področje, kjer imajo slepi in slabovidni otroci največ <strong>za</strong>ostankov, <strong>za</strong>to<br />
jih je treba z njimi zelo zgodaj ravnati sistematično in usmerjeno. Vrt, ki omogoča vadbo<br />
orientacijskih sposobnosti otrok s senzornimi težavami, poleg poligona <strong>za</strong> orientacijo<br />
obsega tudi zvočni kotiček, katerega odlike so sodobna zvočna igrala, ter učilnico <strong>za</strong> tip.<br />
V okviru slednje lahko preizkusite svoje sposobnosti prepoznavanja različnih materialov in<br />
predmetov s tipom. Na vrtu je tudi učilnica z vodo, kjer slepi in slabovidni otroci s tipom<br />
prepoznavajo gibanje vode, njeno reakcijo z različnimi materiali in podobno, učilnica <strong>za</strong> tip<br />
in vonj, v kateri lahko preizkusijo svoje sposobnosti prepoznavanja različnih vrst rastlin s<br />
tipom in/ali vonjem, ter otroško igrišče,<br />
ki je sestavni del vsakega igrišča,<br />
namenjenega otrokom.<br />
Na sliki: Vrt čutil, namenjen vadbi<br />
orientacijskih sposobnosti otrok s<br />
senzornimi težavami<br />
Svetovni dan limfoma s <strong>slog</strong>anom<br />
Pravočasno prepoznajte simptome<br />
Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L,<br />
s 15. septembrom ob svetovnem dnevu limfoma pričenja<br />
kampanjo o<strong>za</strong>veščanja o simptomih limfoma, levkemije,<br />
diseminiranega plazmocitoma in mielodisplastičnega sindroma,<br />
ki se vse prevečkrat zdijo preveč nedolžni, da bi bili vredni<br />
obiska <strong>zdrav</strong>nika. Rak pri<strong>za</strong>dene tako starejše kot mlade,<br />
najstnike in otroke. Limfom, levkemija, diseminirani plazmocitom<br />
in mielodisplastični sindrom so <strong>za</strong>hrbtne bolezni, saj njihove<br />
simptome lahko zelo hitro pripišemo prehladu, gripi ali pa celo<br />
spomladanski utrujenosti.<br />
Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L, ki že<br />
tri leta med drugim aktivno deluje tudi na področju informiranja in<br />
o<strong>za</strong>veščanja o boleznih in njihovem <strong>zdrav</strong>ljenju, že tradicionalno v<br />
septembru izvaja enomesečno kampanjo o<strong>za</strong>veščanja ljudi in se<br />
tudi letos problematike loteva z vidika prepoznavanja simptomov.<br />
O<strong>za</strong>veščanje bo od 15. septembra 2010 potekalo v <strong>lekarna</strong>h in<br />
<strong>zdrav</strong>stvenih domovih, kjer bodo na voljo informativne knjižice,<br />
prek socialnega omrežja Facebook, o tej temi pa boste lahko<br />
spregovorili tudi na spletnem forumu Limfom in levkemija na<br />
<strong>zdrav</strong>stvenem portalu www.med.over.net. Združenje L&L želi na<br />
pravočasno prepoznavanje simptomov opozoriti čim več ljudi.<br />
Več na http://limfom-levkemija.org.<br />
Kažipot<br />
svetovanj<br />
Holesterol – preventivne meritve<br />
v Lekarni Ljubljana<br />
Povišana raven holesterola v krvi predstavlja enega<br />
vodilnih <strong>zdrav</strong>stvenih problemov populacije <strong>za</strong>hodnega<br />
sveta, saj je eden najpomembnejših dejavnikov tveganja<br />
<strong>za</strong> razvoj srčno-žilnih bolezni. Holesterol je v človeškem<br />
telesu nepogrešljiv, težave pa nastanejo, kadar ga je<br />
preveč in se <strong>za</strong>čne kopičiti v žilni steni. Ta proces<br />
imenujemo aterosklero<strong>za</strong>.<br />
Posledice so zelo nevarne:<br />
- srčni infarkt − pri <strong>za</strong>mašeni koronarni arteriji,<br />
- možganska kap − pri <strong>za</strong>mašeni možganski arteriji,<br />
- gangrena − če se <strong>za</strong>mašijo žile, ki prehranjujejo roko,<br />
nogo ali črevo.<br />
Napredovanje ateroskleroze pospešujejo naslednji<br />
dejavniki: neustrezne ravni krvnih maščob, zvišan krvni<br />
tlak, dedna nagnjenost, kajenje, debelost, telesna<br />
nedejavnost, sladkorna bolezen, stres ...<br />
Kaj lahko sami storimo <strong>za</strong>se?<br />
Skrbimo <strong>za</strong> uravnoteženo prehrano (manj nasičenih<br />
maščobnih kislin in holesterola, več sestavljenih ogljikovih<br />
hidratov in nenasičenih maščobnih kislin ter vlaknin),<br />
zmanjšajmo telesno težo z redno telesno aktivnostjo in<br />
zmanjšanim vnosom kalorij, opustimo kajenje in zmanjšajmo<br />
vnos alkohola. Vsak odrasel človek bi moral poznati<br />
raven maščob v svoji krvi. Priporočena ciljna vrednost<br />
skupnega holesterola v krvi je manj kot 5 mmol/l. Če je<br />
bila ob <strong>za</strong>dnjem merjenju vrednost njegovih krvnih<br />
maščob ustrezna, bi si moral raven krvnih maščob<br />
kontrolirati vsakih pet let, če je bila zvišana, pa pogosteje.<br />
Pogoste kontrole so potrebne tudi pri vseh, ki že imajo<br />
enega ali več dejavnikov tveganja <strong>za</strong> aterosklerozo.<br />
V Lekarni Ljubljana organiziramo brezplačne<br />
preventivne meritve holesterola in trigliceridov ter<br />
sladkorja v krvi.<br />
Informacije o lokacijah in terminih meritev najdete na<br />
www.<strong>lekarna</strong>ljubljana.si ali izveste na telefonski številki<br />
01 2306 100.<br />
13<br />
Izvajalec promocij in svetovanj v<br />
<strong>lekarna</strong>h je podjetje Entrapharm d.o.o.,<br />
Pot k sejmišču 30, Ljubljana, tel.:<br />
(01) 561 18 93,<br />
info@entrapharm.com,<br />
mojca.lah@entrapharm.com
14 NAŠA LEKARNA<br />
september 2010 | NAŠA LEKARNA 15<br />
Osebno<br />
Z dr. Karin Sernec,<br />
dr. med., specialistko<br />
psihiatrije,<br />
vodjo Enote<br />
<strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>ljenje motnje<br />
hranjenja na<br />
Psihiatrični kliniki<br />
v Ljubljani, smo se<br />
pogovarjali o motnjah<br />
hranjenja,<br />
njihovih kompleksnih<br />
dejavnikih<br />
tveganja in <strong>zdrav</strong>ljenju<br />
teh duševnih<br />
motenj, ki<br />
dandanes predstavljajo<br />
pomemben<br />
javno<strong>zdrav</strong>stveni<br />
problem.<br />
Pogovarjala se je:<br />
Katja Krasko<br />
Foto: Katja Krasko<br />
Hrana ne sme biti<br />
sredstvo nagrajevanja,<br />
kaznovanja in<br />
nadzora<br />
»Če želimo razumeti motnje hranjenja tudi s sociološkega<br />
in antropološkega vidika in jih opisati kot etnične motnje<br />
današnje dobe, vidimo, da bistvo teh motenj ni posnemanje<br />
telesne bolezni. Gre <strong>za</strong> manipuliranje s hrano, preokupacijo<br />
s svojim telesnim videzom in težo. Ti bolniki torej<br />
posnemajo, izkoriščajo in nadgradijo siceršnje preokupacije<br />
ljudi v določenem okolju (skrb <strong>za</strong> telesni videz, diete,<br />
vitkost, telesni trening) in jih uporabijo kot obrambe <strong>za</strong><br />
rešitev svojih intimnih stisk. Skupni imenovalec slednjih je<br />
iskanje in oblikovanje svoje identitete,« razlaga dr. Karin<br />
Sernec, dr. med., specialistka psihiatrije, o motnjah<br />
hranjenja, tej bolezenski entiteti, ki jo obravnavamo<br />
šele <strong>za</strong>dnjih 50 let.
16 Osebno | Hrana ne sme biti sredstvo nagrajevanja, kaznovanja in nadzora<br />
september 2010 | NAŠA LEKARNA 17<br />
Zakaj motnje hranjenja, ki se kažejo v<br />
spremenjenem odnosu do hrane in hranjenja,<br />
uvrščamo med duševne motnje, motnje<br />
prehranjevanja, ko skrb <strong>za</strong> hrano<br />
postane obsedenost, pa ne?<br />
Motnje prehranjevanja imamo vsi sodobni<br />
ljudje, vendar občasno. Menedžerski tip<br />
hranjenja, ko cel dan ne jemo, zvečer pa se<br />
lačni prenajemo, je tipičen primer. Sem sodi<br />
tudi neuravnoteženo prehranjevanje, recimo<br />
samo z eno vrsto hrane. »Klasika« pri<br />
ženskah, vse bolj pa tudi pri moških, so tudi<br />
stalne diete. Gre torej <strong>za</strong> manipuliranje s<br />
hrano in preokupacijo s svojim telesom. Motnjam<br />
prehranjevanja rečemo tudi etnične<br />
motnje sodobnega časa, ne uvrščamo pa jih<br />
med duševne motnje.<br />
Za motnje hranjenja, ki pa jih uvrščamo<br />
med duševne motnje, je <strong>za</strong> razliko od motenj<br />
prehranjevanja značilno čustveno, boleče notranje<br />
doživljanje. Gre <strong>za</strong> navidezen problem<br />
s hrano, ki v globini skriva trpljenje, ki je nastalo<br />
<strong>za</strong>radi cele vrste razlogov. Anoreksija se<br />
kot ena od treh oblik motenj hranjenja in kot<br />
čustvena motnja še posebej kaže navzven s telesnimi<br />
znaki, torej na ravni somatske telesne<br />
bolezni. Jedrni problem vseh motenj hranjenja<br />
so izrazite osebnostne lastnosti, ki v veliki<br />
meri sodijo v dedne dejavnike.<br />
S katerimi izrazitejšimi osebnostnimi<br />
lastnostmi pa smo bolj dovzetni <strong>za</strong> nastanek<br />
motenj hranjenja?<br />
Slaba samopodoba, nizko samospoštovanje<br />
in ne<strong>za</strong>dovoljstvo ne samo s svojim videzom,<br />
temveč tudi s tem, kdo sem, kaj sem,<br />
kaj počnem, so izrazite osebnostne lastnosti<br />
oseb z motnjami hranjenja. Osebe z motnjo<br />
hranjenja nikoli niso <strong>za</strong>dovoljne s tistim,<br />
kar počnejo, pa če je še tako dobro. Vedno<br />
najdejo razlog, <strong>za</strong>kaj ni bilo dobro. Če pa že<br />
priznajo, da je bilo dobro, jim je bilo, po njihovih<br />
prepričanjih, to <strong>za</strong>gotovo podarjeno,<br />
saj jim drugače nikakor ne bi moglo uspeti.<br />
Za vsem se skriva izrazit perfekcionizem.<br />
Ali so lahko motnje prehranjevanja, tako<br />
izrazite <strong>za</strong> sodobno družbo, tudi odskočna<br />
deska <strong>za</strong> motnje hranjenja?<br />
Za nekoga, ki ima motnje prehranjevanja,<br />
še ne pomeni, da bo razvil tudi motnje hranjenja.<br />
So pa lahko motnje prehranjevanja<br />
eden od dejavnikov tveganja <strong>za</strong> nastanek<br />
motenj hranjenja. Doka<strong>za</strong>no je, da ljudje, ki<br />
imajo pogostejše in bolj izrazite motnje prehranjevanja,<br />
pogosteje razvijejo tudi motnje<br />
hranjenja.<br />
Pri nastanku motenj hranjenja naj bi šlo <strong>za</strong><br />
soigro večjega števila dejavnikov tveganja,<br />
ki počasi, a vztrajno vodijo v eno izmed<br />
treh oblik motenj hranjenja. Že naštete<br />
osebnostne lastnosti sodijo v tako imenovano<br />
skupino biološko-genetskih dejavnikov<br />
tveganja. Kaj še uvrščamo v to prvo<br />
skupino vzrokov?<br />
Obstajajo tri velike skupine vzrokov <strong>za</strong><br />
nastanek motenj hranjenja: biološko-genetski<br />
dejavniki tveganja, socio-kulturni vzroki<br />
in družinski dejavniki tveganja. Zelo redko<br />
srečamo človeka, pri katerem bi poka<strong>za</strong>li<br />
samo na en sam vzrok. Gre <strong>za</strong> seštevek vzrokov<br />
iz vseh treh skupin. V prvo skupino sodi<br />
že delno opisana značilna paleta osebnostnih<br />
lastnosti. Izrazita rigidnost je ena izmed<br />
njih. Če taki osebi, ko si nekaj <strong>za</strong>da, to<br />
ne uspe, to v njej povzroči hudo tesnobo in<br />
napetost. Izrazite lastnosti, kot so strahoten<br />
perfekcionizem, storilnost, pridnost, na nek<br />
način izvirajo iz nizke samopodobe in slabega<br />
samospoštovanja. Tak človek nikoli ni <strong>za</strong>dovoljen<br />
sam s sabo, s svojim izgledom in s tistim,<br />
kar naredi. Ves čas neskončno veliko<br />
truda vlaga v to, da bi bil čim boljši, še bolj<br />
uspešen, ker se vsaj tisti kratek čas, ko dobi<br />
pohvalo od zunaj, počuti dobro. Slednji občutek<br />
seveda hitro mine, <strong>za</strong>to mora narediti<br />
nov <strong>za</strong>gon storilnosti in pridnosti. Take osebe<br />
nenehno hlepijo po pohvalah od zunaj,<br />
ker se šele takrat počutijo <strong>za</strong>res dobro.<br />
Za osebe s tako imenovanim zunanjim<br />
lokusom kontrole, ki je nefunkcionalen in<br />
ga imajo osebe z motnjo hranjenja, je značilno,<br />
da nimajo izdelane identitete. To pa <strong>za</strong>to,<br />
ker se ne cenijo in imajo nizko samospoštovanje.<br />
Posledično si take osebe o nobeni<br />
stvari v življenju ne upajo odločiti se. Odvisne<br />
so od mnenj drugih, kar je zelo naporno.<br />
Eden od biološko-genetskih dejavnikov je<br />
tudi visoka porodna teža novorojenčka in<br />
visoka oz. višja teža mlajšega otroka do 3.<br />
leta starosti.<br />
Velik pomen pri nastanku motenj hranjenja<br />
se pripisuje tudi socio-kulturnim<br />
dejavnikom, drugi veliki skupini dejavnikov<br />
tveganja. Koliko smo torej dovzetni <strong>za</strong><br />
spremembe v družbi, predvsem v družini,<br />
in postavke medijev o tem, kaj je lepo in<br />
sprejemljivo v sodobni družbi?<br />
Med socio-kulturne dejavnike uvrščamo<br />
vse od vpliva medijev in njihovih postavk,<br />
spremenjene vloge ženske in ne na<strong>za</strong>dnje<br />
tudi moškega do neizmerne glorifikacije<br />
vitkosti in stigmati<strong>za</strong>cije debelosti na vseh<br />
ravneh družbe.<br />
Vloga ženske se je zelo spremenila v procesu<br />
emancipacije, demokrati<strong>za</strong>cije in vse<br />
večjega <strong>za</strong>poslovanja žensk. Celoten družinski<br />
sistem se je spremenil v kvazidemokratičnega,<br />
kar je posledično, v antropološkosociološkem<br />
smislu, izredno vplivalo na<br />
moški ego potencial.<br />
Seveda s tem ne mislim moškega egoizma,<br />
ampak tisto prvinsko moško moč in<br />
<strong>za</strong>upanje vase kot moškega. Poplava depresij<br />
Slaba<br />
samopodoba, nizko samospoštovanje<br />
in ne<strong>za</strong>dovoljstvo ne<br />
samo s svojim videzom, temveč tudi s tem, kdo<br />
sem, kaj sem, kaj počnem, so izrazite osebnostne<br />
lastnosti oseb z motnjami hranjenja. Osebe<br />
z motnjo hranjenja nikoli niso <strong>za</strong>dovoljne s<br />
tistim, kar počnejo, pa če je še tako dobro.<br />
in spolnih motenj pri moških izhaja iz tega,<br />
prav tako motnje hranjenja.<br />
V to skupino sodi tudi strahotna glorifikacija<br />
vitkosti ne eni in stigmati<strong>za</strong>cija debelosti<br />
na drugi strani. Zmotno je prepričanje »sodobnih<br />
standardov«, da bo suh človek, <strong>za</strong>to<br />
ker zna nadzirati sebe, lahko natančen, uspešen<br />
in dober delavec. Prekomerno hranjen<br />
človek, ki recimo po kriterijih, starih 20 let,<br />
sploh ne bi bil prekomerno hranjen, pa naj ne<br />
bi zmogel nadzirati sebe, <strong>za</strong>torej tudi ne more<br />
biti dober delavec. Gre <strong>za</strong> pravi konglomerat<br />
socio-kulturnih dejavnikov, ki določajo, kaj je<br />
lepo in <strong>za</strong>kaj je določeno lepo. Problem je v<br />
tem, da standardi lepega, recimo ženskega telesa,<br />
v medijih niso postavljeni, ker bi bilo<br />
lepo res lepo na oko, ampak ker je lepo dobro<br />
<strong>za</strong>to, ker je posledica nadzora telesa.<br />
Kaj pa družinski dejavniki tveganja, nad<br />
katerimi se bo <strong>za</strong>gotovo <strong>za</strong>mislil marsikateri<br />
starš?<br />
Včasih je pri seštevku dejavnikov že ena<br />
sama kapljica čez rob preveč. Slednja navidezno<br />
povzroči klinično sliko motnje hranjenja,<br />
v resnici pa je bilo že prej veliko kapljic<br />
oz. dejavnikov, ki se jih navzven ni<br />
videlo. Dober primer družinskih dejavnikov,<br />
ki je najbrž seštevek mnogih dejavnikov<br />
iz vseh treh skupin, je mama, ki je nenehno<br />
na dieti. Prekomerno hranjena mama<br />
je celo življenje ne<strong>za</strong>dovoljna sama s sabo,<br />
ker v vseh revijah vidi samo lepe ženske, ki<br />
se smehljajo s fotografij. S tem nasmehom<br />
navidezno sporočajo, da so srečne. Tako sre-
18 Osebno | Hrana ne sme biti sredstvo nagrajevanja, kaznovanja in nadzora<br />
september 2010 | NAŠA LEKARNA 19<br />
Izrazite<br />
lastnosti, kot so strahoten<br />
perfekcionizem, storilnost,<br />
pridnost, na nek način izvirajo iz nizke<br />
samopodobe in slabega samospoštovanja. Tak<br />
človek nikoli ni <strong>za</strong>dovoljen sam s sabo, s svojim<br />
izgledom in s tistim, kar naredi. Ves čas neskončno<br />
veliko truda vlaga v to, da bi bil čim<br />
boljši, še bolj uspešen, ker se vsaj tisti kratek<br />
čas, ko dobi pohvalo od zunaj, počuti dobro.<br />
Slednji občutek seveda hitro mine, <strong>za</strong>to mora<br />
narediti nov <strong>za</strong>gon storilnosti in pridnosti.<br />
Take osebe nenehno hlepijo po pohvalah od<br />
zunaj, ker se šele takrat počutijo <strong>za</strong>res dobro.<br />
čo bi seveda rada dosegla tudi omenjena<br />
mama, a se ji nenehno izmika, kljub dietam.<br />
Ta mama nato <strong>za</strong>nosi. Želi si otroka, še<br />
bolj pa otrokove sreče, <strong>za</strong>dovoljstva. Rodi se<br />
ji hčerka, ki mora biti po njenem še posebej<br />
lepa in mora ustre<strong>za</strong>ti normam. O tej mami<br />
nam je kaj kmalu jasno, da ne more imeti<br />
prav dobre ženske samopodobe, identitete<br />
in samospoštovanja.<br />
Del razvoja otroka in mladostnika je tudi<br />
to, da hčerka od mame prev<strong>za</strong>me žensko vlogo,<br />
sin pa od očeta očetovo vlogo. Že vnaprej<br />
lahko vemo, da bo pri mami iz naše zgodbe<br />
nekaj težav, saj bo svoji hčerki težko, seveda<br />
brez slabih namenov, dala nekaj, česar nima.<br />
Tej hčerki bo, <strong>za</strong>to da ne bi tako kot ona trpela<br />
<strong>za</strong>radi kilogramov, že od malega dajala<br />
mleko z 0,5 maščobe, v vrtcu ji bo omejila<br />
hrano in podobno. S tem pa bo svoji hčeri<br />
povzročila še drugo veliko težavo – to, da bo<br />
na nek način socialno izolirana od drugih,<br />
ker bo nekaj posebnega. V več točkah bo ta<br />
mama nehote in samo z najboljšimi nameni<br />
povzročila, da njena hčerka ne bo imela dobre<br />
samopodobe, razen če nima kje v bližini<br />
kakšne babice, sosede, tete, ki bo ta del razvoja<br />
otroka nadoknadila. Na ta način se biološko-genetski<br />
predispoziciji – to, da je mama<br />
bolj »polna« – pridružita še socio-kulturni in<br />
družinski dejavnik, s čimer ima hčerka večji<br />
potencial <strong>za</strong> razvoj motenj hranjenja.<br />
Tudi spolne zlorabe, kakršno koli nasilje v<br />
družini, <strong>za</strong> katero so včasih celo menili, da je<br />
edini vzrok <strong>za</strong> anoreksijo, so pomembni družinski<br />
dejavniki. Pri slednjih moramo poiskati<br />
krivca, da <strong>za</strong>ščitimo otroka. Pri ostalih<br />
družinskih dejavnikih pa ne iščemo krivca,<br />
temveč vzroke, ki so zelo pomembni <strong>za</strong> nadaljnji<br />
razvoj terapije. Bolnik mora vzroke<br />
prepoznati in do njih razviti nov odnos, da<br />
ne bo več potreboval simptoma, torej bolezni.<br />
Kako lahko straši poskrbimo ali vsaj<br />
pripomoremo, da hrana nikakor ne bo<br />
vzgojni pripomoček?<br />
Eden pomembnejših družinskih dejavnikov<br />
je res hrana kot sredstvo nagrajevanja,<br />
kaznovanja in nadzora. Velikokrat družine<br />
to počnejo med edinim skupnim obrokom in<br />
obenem edinim vsakodnevnim skupaj preživetim<br />
časom. Na žalost ta skupna ura ob hrani<br />
postaja nadzorno oko nad otrokom. Uro<br />
časa izkoristimo, da svoje otroke dodobra izprašamo.<br />
Jasno ob tem otrok ne bo užival v<br />
obrokih. In če ima še malo nižje samospoštovanje<br />
ter nizko samopodobo, se sam sebi zdi<br />
debel, je lahko to kapljica čez rob, ki vodi v<br />
motnje hranjenja. Hrana resnično ne sme<br />
biti sredstvo nagrajevanja in kaznovanja – v<br />
smislu, da starši peljejo otroka v McDonald's,<br />
ker je dobil petko, ali pa mu <strong>za</strong>radi slabe ocene<br />
prepovedo pico <strong>za</strong> teden dni.<br />
Prvi dveh narodih, Francozih in Italijanih,<br />
je hrana izraz ljubezni – ampak kot<br />
izraz pripadnosti, hedonizma in druženja.<br />
In prav v teh dveh državah skorajda ni<br />
motenj hranjenja.<br />
Pri njih je med obroki prepovedano govoriti<br />
o kakršnih koli neprijetnih temah.<br />
Obroki so čas, ki ga družina preživi skupaj,<br />
ko govorijo en čez drugega. Hrana je nekaj<br />
lepega, prijaznega, izraz ljubezni, ampak ne<br />
<strong>za</strong>to, ker nagrajuješ, temveč ker jo imaš rad.<br />
Strokovnjaki opo<strong>za</strong>rjajo, da današnje<br />
generacije staršev »proizvajamo« otroke,<br />
<strong>za</strong>vite v »vato« in obenem vsenavzočo<br />
ljubezen in srečo, ki je le socialna utopija.<br />
Kakšno popotnico <strong>za</strong> življenje dajemo<br />
otrokom z razkorakom med nefunkcionalnim<br />
partnerstvom in nefunkcionalnim<br />
starševstvom?<br />
Nefunkcionalno partnerstvo in nefunkcionalno<br />
starševstvo sta dva izjemno pomembna<br />
družinska dejavnika. Pri nefunkcionalnem<br />
starševstvu starši otrokom nudijo<br />
ali pretirano skrb in so preveč <strong>za</strong>ščitniški<br />
ali pa drugo skrajnost. Obe skrajnosti sta seveda<br />
enako škodljivi. Glede na starševske izkušnje<br />
in strokovno prakso celo menim, da<br />
je pretirano <strong>za</strong>ščitništvo bolj škodljivo.<br />
Otrok, ki je nenehno »v vati« in ima navidezno<br />
super samopodobo, bo takoj, ko bo prišel<br />
med vrstnike, dobil po glavi. Ne bo se<br />
znal postaviti <strong>za</strong>se, ker mu to še nikoli v življenju<br />
ni bilo treba, in <strong>za</strong>to bo takoj socialno<br />
izoliran. Vse, kar sta mu starša nenehno<br />
govorila – da je svet zunaj nevaren, ogrožajoč<br />
–, se je tudi potrdilo. Otrok se bo posledično<br />
umaknil in bo socialno, vrstniško <strong>za</strong>nemarjen.<br />
Vsa tista dobra navidezna<br />
samopodoba se bo v trenutku sesula v prah.<br />
To je hujše kot otrok, ki ni nenehno pestovan,<br />
božan. Mogoče mu prvih 10 let ne bo<br />
lahko, bo pa boljše opremljen <strong>za</strong> nadaljnje<br />
življenje, <strong>za</strong>to mu bo lažje. Seveda noben od<br />
teh dveh polov staršev ni <strong>za</strong> nič kriv in ni<br />
imel bolj ali manj rad svojih otrok.<br />
Pri nefunkcionalnem partnerstvu pa se<br />
partnerja/starša nenehno kregata. Otroci<br />
čutijo njuno medsebojno sovraštvo. V takih<br />
situacijah otrok običajno prevzema funkcijo<br />
razsodnika, »amortizerja«, celo pogajalca<br />
med staršema, kar ni ustrezno. Funkcionalno<br />
partnerstvo je močnejši <strong>za</strong>ščitni dejavnik<br />
<strong>za</strong> <strong>zdrav</strong> psiho-socialni in fizični razvoj<br />
otroka kot pa funkcionalno starševstvo, čeprav<br />
sta na piramidi <strong>za</strong>ščitnih faktorjev oba<br />
zelo pomembna. Prav <strong>za</strong>to vztrajanje pri nefunkcionalnem<br />
partnerstvu <strong>za</strong>voljo otroka<br />
ne vzdrži.<br />
Perfekcionizem je, kot ste že omenili, ena<br />
od značilnih značajskih potez oseb z<br />
motnjami hranjenja. Dostikrat se perfekcionizem<br />
razvije pod<strong>za</strong>vestno kot posledica<br />
ne<strong>za</strong>vednih <strong>za</strong>htev staršev. Nekateri starši<br />
svojim otrokom celo pošiljajo dvojna<br />
sporočila – na eni strani poudarjajo<br />
individualnost, po drugi strani pa se<br />
vedejo drugače in <strong>za</strong>htevajo od njih samo<br />
najboljše, sicer niso dovolj dobri in jih<br />
temu primerno tudi ne cenijo. Tema se mi<br />
zdi še posebno <strong>za</strong>nimiva ob <strong>za</strong>četku<br />
novega šolskega leta.<br />
Gre <strong>za</strong> tako imenovano nekompatibilnost<br />
med starši in otroki. Funkcionalna starša in<br />
partnerja sta praviloma zelo uspešna, <strong>za</strong>dovoljna,<br />
potem pa ima otrok kar naenkrat anoreksijo<br />
ali bulimijo. K nam na oddelek pridejo<br />
skupaj z otrokom na seanso in ne najdemo<br />
niti enega vzroka <strong>za</strong> nastanek motenj hranjenja.<br />
Potem pa takega otroka psihološko pregledamo.<br />
Pokaže se, da je kognitivno in emocionalno<br />
veliko slabše opremljen kot njegovi<br />
starši. Ta starša ne <strong>za</strong>htevata od otroka, da bo<br />
tako dober v poklicu kot onadva, in ne pošiljata<br />
dvojnih sporočil. Vendar pa ima otrok<br />
na ne<strong>za</strong>vedni ravni potrebo, da vsaj na enem<br />
ali več področjih doseže ali celo preseže enega<br />
ali oba starša. Če mu uspeva, s tem utrjuje<br />
svojo identiteto, samopodobo in samospoštovanje.<br />
Če pa v tem ni uspešen, se ne<strong>za</strong>vedno<br />
ves čas počuti slabo, ne<strong>za</strong>dovoljen sam s sabo.
20 Osebno | Hrana ne sme biti sredstvo nagrajevanja, kaznovanja in nadzora<br />
september 2010 | NAŠA LEKARNA 21<br />
Včasih<br />
je pri seštevku dejavnikov<br />
že ena sama kapljica čez<br />
rob preveč. Slednja navidezno povzroči klinično<br />
sliko motnje hranjenja, v resnici pa je bilo že<br />
prej veliko kapljic oz. dejavnikov, ki se jih navzven<br />
ni videlo. Dober primer družinskih dejavnikov,<br />
ki je najbrž seštevek mnogih dejavnikov<br />
iz vseh treh skupin, je mama, ki je nenehno na<br />
dieti. Prekomerno hranjena mama je celo življenje<br />
ne<strong>za</strong>dovoljna sama s sabo, ker v vseh revijah<br />
vidi samo lepe ženske, ki se smehljajo s<br />
fotografij. S tem nasmehom navidezno sporočajo,<br />
da so srečne. Tako srečo bi seveda rada<br />
dosegla tudi omenjena mama, a se ji nenehno<br />
izmika, kljub dietam.<br />
Pri takih otrocih sledi dolgotrajna psihoterapija,<br />
saj gre <strong>za</strong> res kompleksne vzroke nastanka<br />
motenj hranjenja.<br />
Zakaj velja med tremi motnjami hranjenja<br />
anoreksija nervo<strong>za</strong> <strong>za</strong> najbolj <strong>za</strong>htevno?<br />
Eden od vzrokov je ta, da se <strong>za</strong>čne najbolj<br />
zgodaj, na prehodu iz otroštva v adolescenco,<br />
torej lahko že pri 7-8 letih. Pri anoreksiji<br />
zgodnje oblike sta značilni izrazita notranja<br />
bolečina kot ključen simptom in izrazito<br />
motena telesna podoba. Indeks telesne mase<br />
(itm) mora biti pri anoreksiji pod 17,5 kg/m 2<br />
ali vsaj 15 % manj kilogramov, kot bi bilo<br />
pričakovano pri določeni starosti in višini.<br />
Osebe z anoreksijo s 170 cm in 30 kg so resnično<br />
prepričane, da so debele, in to ne <strong>za</strong>radi<br />
iskanja pohval, kar zelo <strong>za</strong>vira <strong>zdrav</strong>ljenje.<br />
Bolnik običajno naredi majhen<br />
napredek, pridobi kakšen kilogram, potem<br />
pa se tega ustraši in sledi korak na<strong>za</strong>j. Bolnike<br />
pestijo grozni občutki, kot sta sram in<br />
gnus. Navdaja jih panika, strah pred debelostjo.<br />
Dobivajo celo anksiozne napade ob<br />
majhnem porastu telesne teže.<br />
Pri anoreksiji ločimo dve obliki – restriktivno,<br />
<strong>za</strong> katero večina misli, da je edina, in<br />
pri kateri osebe vzdržujejo nizko telesno<br />
težo in itm pod 17,5 kg/m 2 s stradanjem ali<br />
telesno hiperaktivnostjo. Druga oblika je<br />
purgativna, <strong>za</strong>njo trpi kar 75 % oseb z anoreksijo,<br />
ki vzdržujejo nizko telesno težo z bruhanjem,<br />
odvajali ali diuretiki.<br />
Zloraba odvajal, diuretikov je značilna<br />
tudi <strong>za</strong> bulimijo nervozo, drugo obliko motenj<br />
hranjenja.<br />
Bulimija nervo<strong>za</strong> se <strong>za</strong>čne veliko kasneje<br />
kot anoreksija nevro<strong>za</strong>, značilno med 17. in<br />
25. letom starosti. Zanjo so značilna izmenjujoča<br />
se obdobja strahotnega prenajedanja,<br />
tako kvalitativnega kot kvantitativnega,<br />
in posledično faze praznjenja. Glede na faze<br />
delimo bulimijo na nepurgativno in purgativno.<br />
Pri slednji, v katero sodi kar 75 % oseb<br />
z bulimijo, se izmenjujejo faze prenajedanja<br />
in bruhanja, lahko se bolniki praznijo tudi z<br />
odvajali ali diuretiki. Pri nepurgativni obliki<br />
pa prenajedanju ne sledi bruhanje, ampak<br />
obdobje stradanja ali telesne hiperaktivnosti.<br />
Tako kot pri anoreksiji je tudi pri bulimiji<br />
zelo značilna motena telesna shema.<br />
Na prvi pogled pri osebah z bulimijo niti ne<br />
opazimo motnje hranjenja, saj imajo itm v<br />
mejah normale, med 18 in 25 kg/m 2 .<br />
Za tretjo obliko motenj hranjenja – kompulzivno<br />
prenajedanje – pa je značilno prav<br />
prekomerno hranjenje.<br />
Kompulzivno prenajedanje se praviloma<br />
<strong>za</strong>čne na prehodu iz zgodnjega v srednje odraslo<br />
obdobje. Značilno je, da je razmerje<br />
moški – ženske med obolelimi kar 50 : 50.<br />
Fazi strahotnega prenajedanja, ki ji tako kot<br />
pri bulimiji rečemo volčja lakota, sledi fa<strong>za</strong><br />
praznjenja. Oboleli so večinoma ljudje, ki so<br />
prekomerno hranjeni, torej z itm nad 25 kg/<br />
m 2 . Za njih je izrazito ne<strong>za</strong>dovoljstvo in<br />
strah pred debelostjo.<br />
Ali glede na širok sklop dejavnikov tveganja<br />
posledično tudi osebe z motnjo hranjenja<br />
prehajajo iz ene v drugo skupino<br />
motenj hranjenja?<br />
Skorajda ni bolnika, ki bi imel v času prisotnosti<br />
svoje bolezni motenj hranjenja<br />
samo eno obliko motenj hranjenja. Zaradi<br />
razvojnih <strong>za</strong>ostankov je pomembno, s katero<br />
obliko se je vse skupaj <strong>za</strong>čelo in katero<br />
obliko ima trenutno. Praviloma se motnje<br />
hranjenja <strong>za</strong>čnejo z anoreksijo. Starši imajo<br />
v tem rosno mladem obdobju oseb z anoreksijo<br />
še avtoriteto, s katero lahko vplivajo na<br />
otroka in ga prisilijo, seveda ne s »pitanjem«,<br />
da <strong>za</strong>čne jesti. Se pa na tak način otrok v resnici<br />
ne po<strong>zdrav</strong>i. Ostaja ne<strong>za</strong>dovoljen, nesrečen<br />
in ima nizko samopodobo. Na skrivaj<br />
potem <strong>za</strong>čne vedno več jesti, potem bruhati<br />
ali je hiperaktiven in gre v obdobje bulimije<br />
ene ali druge oblike. Pri 17-18 letih, ko se že<br />
zmorejo upreti starševski avtoriteti, gredo<br />
na<strong>za</strong>j v fazo anoreksije. Sledijo lahko tudi<br />
vmesna obdobja kompulzivnega prenajedanja.<br />
Res izjemoma, v manj kot 1 %, se pojavlja<br />
le ena oblika motenj hranjenja. Pri anoreksiji<br />
je razmerje obolelih 9-10 žensk : 1<br />
moški, pri bulimiji 7-8 žensk : 1 moški, pri<br />
kompulzivnem prenjedanju pa je razmerje<br />
moški : ženske kar 50 : 50.<br />
Dve novejši obliki motenj hranjenja – ortoreksija<br />
in bigoreksija – se pojavljata šele<br />
<strong>za</strong>dnja leta. Kakšne so njune značilnosti?<br />
Res sta obravnavani šele <strong>za</strong>dnjih 8 do 10<br />
let, nista pa še v nobeni mednarodni klasifikaciji<br />
motenj hranjenja. Prepričana sem, da<br />
bosta že pri naslednjem vpisu. Pri ortoreksiji<br />
nervozi gre <strong>za</strong> bolestno obsedenost z <strong>zdrav</strong>o,<br />
biološko neoporečno prehrano. Edina<br />
razlika med ortoreksijo in anoreksijo je ta,<br />
da pri osebah z ortoreksijo ni motene telesne<br />
sheme. Vidijo se takšne, kot v resnici so.<br />
Po anonimen nasvet na forum Motnje hranjenja<br />
Bulimija, anoreksija in prenajedanje. Grozni izrazi, ki skrivajo<br />
boleče občutke in izkušnje, ko so stiske prevelike in<br />
se oseba počuti majhno, prešibko, morda ne dovolj dobro,<br />
ko pada samopodoba in občuti, da ne more nadzorovati<br />
dogajanja okoli sebe in je vse, kar lahko še naredi,<br />
le nadzor nad svojim telesom. Meja nadzora je tanka in<br />
kmalu se zgodi, da postane pretanka in tako osebo povleče<br />
v vrtinec, kjer nič ni več prepuščeno njeni moči. Ko<br />
je posameznikova je<strong>za</strong> usmerjena navzven in se mu zdi,<br />
da se je znašel sredi nočne more, v <strong>za</strong>čaranem krogu, iz<br />
katerega ne vidi izhoda. Veliko mladostnikov je že spregovorilo,<br />
<strong>za</strong>upalo svojo stisko in bolečino ter prekinilo<br />
krog molka in sramu. Odločitev <strong>za</strong> rešitev je v rokah posameznika,<br />
v želji po iskanju pomoči <strong>za</strong> boljši, predvsem<br />
pa lepši vsakdan. Zakaj bi trpeli v samoti, če lahko prekinete<br />
tok trpljenja in <strong>za</strong>živite drugače? Zaupajte svojo stisko<br />
anonimno na forumu Motnje hranjenja in povprašajte<br />
<strong>za</strong> strokovni nasvet, mnenje ali preberite izpovedi<br />
drugih. Vabljeni k obisku foruma tudi tisti, ki želite stati<br />
ob strani in pomagati bližnjim, ki so se znašli v vrtincu<br />
različnih vrst motenj hranjenja.<br />
Več preberite na www.med.over.net.<br />
Za osebe z ortoreksijo je značilna slaba samopodoba<br />
in samo<strong>za</strong>vest. Okolica bi <strong>za</strong> te<br />
ljudi rekla, da so to najbolj uspešni, <strong>za</strong>dovoljni<br />
in srečni ljudje. V več kot 25 % gre <strong>za</strong><br />
mlade, uspešne ženske z močno rigidnostjo.<br />
Na zunaj so »poštirkane«, znotraj pa neskončno<br />
ne<strong>za</strong>dovoljne. Občutek imajo, da<br />
ne morejo z ničimer vplivati na svoje življenje.<br />
Zato si najdejo medij, torej hrano, s katero<br />
se nadzirajo. Vse se <strong>za</strong>čne s tem, da je nekaj<br />
hrane <strong>za</strong>nič, potem z jedilnika izločajo<br />
vse več hrane, cel proces izločanja pa se konča<br />
na ravni hude oblike anoreksije, torej z<br />
nizkim itm in življenjsko ogroženostjo z
22 Osebno | Hrana ne sme biti sredstvo nagrajevanja, kaznovanja in nadzora<br />
september 2010 | NAŠA LEKARNA 23<br />
Eden<br />
pomembnejših družinskih dejavnikov<br />
je res hrana kot sredstvo<br />
nagrajevanja, kaznovanja in nadzora. Velikokrat<br />
družine to počnejo med edinim<br />
skupnim obrokom in obenem edinim vsakodnevnim<br />
skupaj preživetim časom. Na žalost<br />
ta skupna ura ob hrani postaja nadzorno oko<br />
nad otrokom. Uro časa izkoristimo, da svoje<br />
otroke dodobra izprašamo. Jasno ob tem otrok<br />
ne bo užival v obrokih. In če ima še malo nižje<br />
samospoštovanje ter nizko samopodobo, se<br />
sam sebi zdi debel, je lahko to kapljica čez rob,<br />
ki vodi v motnje hranjenja.<br />
vsemi telesnimi posledicami. V obdobju izločanja<br />
živil se zgodi tudi socialna izolacija,<br />
ker take osebe seveda ne morejo jesti v restavracijah,<br />
saj nikoli ne vedo točno, kaj je na<br />
njihovem krožniku in izgubijo nadzor.<br />
Bigoreksija nervo<strong>za</strong> je značilnejša pri<br />
adolescentnih in mlajših moških, ki preživijo<br />
ure in ure v fitnesih. Gre <strong>za</strong> obrnjeno anoreksijo<br />
ali adonisov kompleks. Zaradi prisotne<br />
izrazite motene telesne sheme mladi<br />
moški, ki izgledajo kot »tridelne omare«, saj<br />
je njihovo telo mišica pri mišici, sebe doživljajo<br />
kot brez mišic, suhe, grozne in nemoške.<br />
V o<strong>za</strong>dju motnje je nizka samopodoba<br />
in slabo samospoštovanje. Problem je tudi v<br />
tem, da taki moški zlorabljajo anabolne steroide.<br />
Pogosta spremljajoča duševna motnja,<br />
tako kot pri vseh motnjah hranjenja (kar<br />
60 % pri anoreksiji, 80 % pri bulimiji, 70-<br />
80 % pri kompulzivnem prenajedanju in<br />
celo 80 % pri bigoreksiji), pa je depresija. Za<br />
osebe z bigoreksijo so izrazite tudi spolne<br />
motnje, kot sta erektilna disfunkcija in ejakuacijska<br />
disfunkcija. Gre <strong>za</strong> zelo kompleksen<br />
in <strong>za</strong>čaran krog pri mladih fantih, ki<br />
so že tako in tako ne<strong>za</strong>dovoljni sami s sabo.<br />
Ali je glede na <strong>za</strong>htevnost in kompleksnost<br />
anoreksije tudi <strong>zdrav</strong>ljenje temu primerno?<br />
Anoreksijo je resnično najtežje <strong>zdrav</strong>iti,<br />
a ne <strong>za</strong>radi nizke telesne teže. Pri osebi, ki je<br />
motivirana <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>ljenje, je vseeno, ali ima<br />
izhodiščno težo 30 ali 60 kg. Skozi <strong>zdrav</strong>ljenje<br />
bo namreč napredovala, pridobivala<br />
ustrezno težo in razreševala psihične faktorje<br />
v o<strong>za</strong>dju, ki so pripeljali do motenj hranjenja.<br />
Ključni razlog, da je <strong>zdrav</strong>ljenje anoreksije<br />
tako dolgotrajno, je to, da se lahko,<br />
kot sem že omenila, <strong>za</strong>čne že pri 7 letih ali<br />
najkasneje pri 13-14 letih starosti. To pomeni,<br />
da so razvojni <strong>za</strong>ostanki toliko večji kot<br />
pri tistih z bulimijo, ki se <strong>za</strong>čne med 18.-25.<br />
letom starosti. Osebe z anoreksijo niso razvile<br />
vseh pet komponent razvoja: izgradnje<br />
lastne identitete, ustreznega odnosa do avtoritete,<br />
vrstnikov in dela in še nimajo izoblikovane<br />
ene ali druge spolne identitete, ki<br />
sta obe ustrezni in funkcionalni, torej sta<br />
enakovredni in nista bolezenski entiteti. V<br />
terapiji anoreksije moramo nato vseh teh 5<br />
razvojnih nalog izpeljati do konca.<br />
Osebe z motnjami hranjenja največkrat<br />
<strong>za</strong>nikajo svoje stanje, prav tako njihovi<br />
bližnji. Ali moški, ki se redkeje od žensk<br />
<strong>za</strong>tekajo po psihološko pomoč, še težje<br />
priznavajo svoje motnje hranjenja in se<br />
vključujejo v <strong>zdrav</strong>ljenje?<br />
Zanikanje bolezni je v <strong>za</strong>četku pri samem<br />
bolniku, pogosto tudi pri svojcih, zelo<br />
pogosto. Prva misel staršev je <strong>za</strong>gotovo, kaj<br />
so sami naredili narobe, da ima njihov<br />
otrok motnje hranjenja. Ko se nato oboleli<br />
in svojci odločijo <strong>za</strong> terapijo, lahko zelo hitro<br />
postavimo diagnozo. Vse več žensk prihaja<br />
na <strong>zdrav</strong>ljenje, <strong>za</strong>gotovo pa <strong>za</strong> motnjami<br />
hranjenja oboleva veliko več moških,<br />
kot si mislimo. Včasih so bile motnje hranjenja<br />
le ženska bolezen, kasneje je bila definicija<br />
motenj hranjenja, da so izrazito<br />
ženska bolezen, danes pa vemo, da je ženska,<br />
a ne tako izrazito. Menimo, da je razmerje<br />
nižje v prid ženskam. Nizka samopodoba<br />
in slabo samospoštovanje, značilni <strong>za</strong><br />
motnje hranjenja, <strong>za</strong>gotovo še bolj pri<strong>za</strong>deneta<br />
moško moč, ki je <strong>za</strong> moškega nujna na<br />
čisto drugi ravni kot <strong>za</strong> žensko, <strong>za</strong>to se moški<br />
težje odločajo <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>ljenje. Zadnja<br />
leta jih, spodbudno, prihaja vedno več. Tako<br />
imamo na našem odprtem oddelku 8 postelj<br />
<strong>za</strong> ženske in 4 <strong>za</strong> moške.<br />
Kakšne so možnosti <strong>zdrav</strong>ljenja motenj<br />
hranjenja v Sloveniji? Predvsem tisti, ki ne<br />
živijo v Ljubljani, ne vedo dobro, kam se<br />
obrniti po pomoč.<br />
Možnosti <strong>zdrav</strong>ljenja so različne. Ambulantno<br />
je najpogostejše, <strong>za</strong>to je to večinoma<br />
tudi prva oblika vključenosti v <strong>zdrav</strong>ljenje.<br />
Če čez pol leta do leto ni ustreznega napredka,<br />
je potrebno hospitalno <strong>zdrav</strong>ljenje.<br />
Do starosti 14-15 let osebe z motnjami hranjenja<br />
sodijo na Pedopsihiatrični oddelek Pediatrične<br />
klinike, kjer je terapija bolj usmerjena<br />
v družinsko terapijo. V starosti od 15-17<br />
let večinoma pridejo na Oddelek <strong>za</strong> mladostnike<br />
z motnjami hranjenja, od 17 let navzgor<br />
pa že k nam v Enoto <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>ljenje motnje hranjenja<br />
na Psihiatrični kliniki v Ljubljani. Za<br />
mejo 17 let smo se odločili, ker je približno<br />
pri tej starosti kognitivna in emocionalna<br />
zrelost takšna, da so osebe sposobne ustrezne<br />
in <strong>zdrav</strong>ilne psihoterapije, torej vedenjsko-kognitivne<br />
in dinamsko razvojne. Ko<br />
<strong>za</strong>ključijo hospitalno <strong>zdrav</strong>ljenje, hodijo še<br />
1-3 leta v psihoterapevtsko zunajbolnišnično<br />
skupino, enkrat na teden k nam na oddelek,<br />
potem pa so 2-3 leti enkrat na mesec še<br />
vključeni v ambulantno <strong>zdrav</strong>ljenje. V povprečju<br />
traja <strong>zdrav</strong>ljenje motenj hranjenja od<br />
3, 4 do 6 let. 6 let je obenem tudi povprečen<br />
čas, preden človek poišče strokovno pomoč.<br />
Na katere znake, ki kažejo na morebitne<br />
motnje hranjenja, moramo biti pozorni kot<br />
starši, prijatelji, sodelavci?<br />
Napotki naj veljajo ne samo <strong>za</strong> sum na<br />
motnje hranjenja, temveč tudi <strong>za</strong> nevrotične<br />
motnje oz. depresije, anksioznosti, <strong>za</strong> kakršnakoli<br />
stanja, v katerih je človek pri<strong>za</strong>det,<br />
žalosten, ali pa <strong>za</strong> duševne motnje, pri katerih<br />
so ljudje še v stiku z realnostjo. Enako velja<br />
<strong>za</strong> sum na kakršnokoli odvisnost. Pozorni<br />
moramo biti na 3 najbolj pomembne stvari:<br />
nenadne spremembe v socialnem funkcioniranju<br />
bližnjega (pretirana živahnost ali odmaknjenost,<br />
sprememba prijateljev…), v prehranjevalnih<br />
in spalnih navadah.<br />
Kaj lahko oziroma celo moramo narediti,<br />
če te nenadne spremembe <strong>za</strong>znamo?<br />
Najslabše je narediti nič. Če opazimo navedene<br />
spremembe, poiščemo primeren trenutek<br />
in človeku povemo, da ga imamo radi,<br />
da nam ni vseeno <strong>za</strong>nj, vendar pa pri njem v<br />
<strong>za</strong>dnjem času, zelo konkretno in pošteno povedano,<br />
opažamo te spremembe, <strong>za</strong>radi česar<br />
smo <strong>za</strong>nj <strong>za</strong>skrbljeni. Povprašamo ga, kaj se z<br />
njim dogaja. Večinoma bo ta človek, ker je na<br />
<strong>za</strong>četku zelo izrazita fa<strong>za</strong> negacije, rekel, da z<br />
njim ni nič. To pa <strong>za</strong>to, ker ga je strah in sam<br />
sebi še ne prizna. Če pa si že prizna, pa tega<br />
noče priznati drugim. Pomembno je, da v tej<br />
fazi vztrajamo in omenjeni pogovor ponavljamo<br />
po potrebi. Slej ko prej, ker so motnje<br />
hranjenja tudi neke vrste klic na pomoč, bo<br />
človek rekel, da je v težavah. Potem pa ni<br />
naša naloga, da osebo takoj odpeljemo po<br />
psihiatrično pomoč, ker gre <strong>za</strong> kronične duševne<br />
motnje. Na kratek rok ne bomo ničesar<br />
rešili ali po<strong>zdrav</strong>ili, razen če je človek življenjsko<br />
ogrožen. Vzemimo si čas, pogovarjajmo<br />
se, ne obupajmo. Sčasoma, ko presodimo,<br />
da je že prišel čas <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>ljenje, mu<br />
ponudimo strokovno pomoč.
24 NAŠA LEKARNA<br />
september 2010 | NAŠA LEKARNA 25<br />
Jasno in<br />
glasno<br />
S prof. dr. Aleš<br />
Krbavčičem, priznanim<br />
strokovnjakom<br />
na področju<br />
farmacevtske<br />
kemije, smo se<br />
pogovarjali o etiki<br />
v farmaciji. Prof.<br />
Krbavčič je predavatelj<br />
predmeta<br />
»materia<br />
medica« na Fakulteti<br />
<strong>za</strong> farmacijo v<br />
Ljubljani in dolgoletni<br />
urednik<br />
Farmacevtskega<br />
vestnika. Njegovi<br />
prispevki na<br />
področju znanosti<br />
so pomembni<br />
doma in v tujini. V<br />
<strong>za</strong>dnjih letih se je<br />
prof. Krbavčič posvetil<br />
vprašanju<br />
etike. Tako tudi<br />
študentje farmacije<br />
poslušajo njegova<br />
predavanja o<br />
farmacevtski etiki<br />
in deontologiji.<br />
Pogovarjala se je<br />
Nada Tržan -<br />
Herman<br />
Pri <strong>zdrav</strong>ilih mora<br />
veljati: toliko, kolikor je<br />
treba in kolikor je varno<br />
Lekarniška dejavnost, kot osvetli prof. dr. Aleš Krbavčič, je bila že od<br />
nekdaj finančno nadzorovana. Lekarnar pa je bil tako v preteklosti kot<br />
danes tisti, ki je strokovno odgovoren in neodvisen. Univer<strong>za</strong>lni temelji<br />
farmacevtske etike in deontologije, ki se sicer spreminja z razvojem<br />
<strong>zdrav</strong>il in <strong>zdrav</strong>ljenja, tako po našem sogovorniku ostajajo: spoštovanje<br />
avtonomije osebnosti, delati dobro, ne škoditi in ravnati pravično.<br />
»Znanje pa je tisto, s katerim lahko obvarujemo bolnika ali zgolj 'kupca',«<br />
dodaja. »Danes je pravilno ravnanje z <strong>zdrav</strong>ili (v dobro bolnika) na žalost<br />
izpostavljeno tveganju predvsem takrat, ko <strong>zdrav</strong>ilu odrekajo položaj dobrine<br />
posebnega pomena <strong>za</strong>radi vsiljevanja sodobnih načinov trženja tudi <strong>za</strong><br />
promet z <strong>zdrav</strong>ili, <strong>za</strong>radi zmanjševanja možnosti osebnega stika farmacevta z<br />
bolnikom pri vročanju <strong>zdrav</strong>il in <strong>za</strong>radi ponarejanja <strong>zdrav</strong>il. Eden od vzrokov<br />
je tudi omejevanje pravic do dela in razpolaganja z rezultati dela vedno<br />
večjemu številu ljudi.«
26 Jasno in glasno | Pri <strong>zdrav</strong>ilih mora veljati: toliko, kolikor je treba in kolikor je varno<br />
september 2010 | NAŠA LEKARNA 27<br />
Bolnikom<br />
je torej treba v lekarni<br />
bolj prisluhniti<br />
in v kratkem času, ki je na voljo <strong>za</strong> pogovor,<br />
odločiti o primernosti samo<strong>zdrav</strong>ljenja ali o<br />
napotitvi k <strong>zdrav</strong>niku.<br />
Kaj menite o tem, da deluje farmacevtika<br />
(od farmacevtske industrije do lekarne) vse<br />
bolj po principu trženja oz. ustvarjanja<br />
dobička?<br />
Študije kažejo, da je v zda in tudi v Evropi<br />
že narejena škoda na račun bolnikov <strong>za</strong>radi<br />
vdora tržnega principa v sistem <strong>zdrav</strong>stvenega<br />
<strong>za</strong>varovanja. Izdatki <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>ila<br />
so v zda ogromni, a ne dosegajo pričakovane<br />
učinkovitosti pri <strong>zdrav</strong>ljenju. Pomembno<br />
je imeti sistem, ki <strong>za</strong>gotavlja racionalno,<br />
predvsem pa pravilno uporabo <strong>zdrav</strong>il. Pri<br />
<strong>zdrav</strong>ilih ne velja domneva, »več je bolje«,<br />
temveč princip: toliko, kolikor je treba in<br />
kolikor je varno. Medtem ko v zda že odkrivajo<br />
slabe posledice tržnega principa v<br />
<strong>zdrav</strong> stvu, se pri nas z veliko vnemo nekateri<br />
opredeljujemo prav <strong>za</strong> ta princip. Farmacevtska<br />
stroka se temu upira in tako je Javna<br />
agencija <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>ila ukrepala v znanem primeru<br />
zlorabe določb o galenskih <strong>zdrav</strong>ilih,<br />
Lekarniška zbornica pa je uvedla v nekaterih<br />
primerih strokovni nadzor – tako v javnih<br />
kot v <strong>za</strong>sebnih <strong>lekarna</strong>h.<br />
Ali je mogoče delovati v lekarni drugače<br />
kot po tržnem principu?<br />
Da. V Sloveniji imamo že od okoli leta<br />
1970 sistem plačevanja izdaje <strong>zdrav</strong>il po<br />
storitvah. To je sistem, ki <strong>za</strong>gotavlja nepristransko<br />
strokovno vlogo farmacevta oz.<br />
farmacevtke, saj so v <strong>lekarna</strong>h v glavnem<br />
<strong>za</strong>poslene farmacevtke. Plača se torej storitev,<br />
in ne marža na <strong>zdrav</strong>ilo. Zato farmacevt<br />
nima finančnega motiva <strong>za</strong> prodajo<br />
dragih <strong>zdrav</strong>il (višja marža!), ampak se<br />
osredotoči na izdajo strokovno upravičenih<br />
<strong>zdrav</strong>il. Pri tem je svetovanje farmacevta<br />
ključnega pomena. Opravljen farmacevtski<br />
pogovor oz. nasvet pa bi se lahko beležil<br />
na nove elektronske <strong>zdrav</strong>stvene kartice.<br />
Izvirni greh pri storit venem sistemu je namreč<br />
ta, da storitve (svetovanje farmacevta)<br />
niso dovolj ovrednotene. Ker celovitega<br />
strokovnega dela farmacevta zzzs ne plača<br />
dovolj, so lekarne prisiljene dobiti dohodek<br />
na drugačen način – to je: povečati prodajo<br />
drugih izdelkov.<br />
Mislite s tem na recepta prosta <strong>zdrav</strong>ila?<br />
Ne, s tem sem imel v mislih preparate, ki<br />
jih <strong>lekarna</strong>r mora prodajati, čeprav jih <strong>za</strong>radi<br />
etičnih razlogov, ki temeljijo na strokovni odgovornosti,<br />
sploh ne bi hotel imeti na svojem<br />
prodajnem seznamu. To so predvsem številna<br />
prehranska dopolnila, katerih učinkovitost je<br />
v oglaševalski domišljiji. Na lekarniških policah<br />
so torej izdelki, <strong>za</strong> katere se <strong>za</strong>gotavlja<br />
samo to, da niso <strong>zdrav</strong>ju škodljivi.<br />
Zakaj ste izpostavili prav prehranska<br />
dopolnila?<br />
Ne smete me razumeti napak. Nekatera<br />
prehranska dopolnila so izjemne kakovosti,<br />
a kaj, ko je na tem področju tak nered in ni<br />
prave kontrole kakovosti, <strong>za</strong>to se kupec težko<br />
znajde. Lekarnar seveda ima znanje, da<br />
ve, kaj je potrebno pri izdelku <strong>za</strong>htevati (katere<br />
analitske izvide), da lahko <strong>za</strong>gotovi<br />
kupcu poleg neškodljivosti tudi učinkovitost<br />
in celovito kakovost izdelka – tako kakor<br />
pri <strong>zdrav</strong>ilih. Pri prehranskih dopolnilih<br />
mu ti podatki niso vedno dostopni, saj je<br />
skrb <strong>za</strong> kakovost prehranskih dopolnil prepuščena<br />
imetniku dovoljenja <strong>za</strong> promet.<br />
Kaj pa mislite o vlogi farmacevta pri<br />
izdajanju <strong>zdrav</strong>il, ki jih dobimo brez<br />
recepta in so namenjena samo<strong>zdrav</strong>ljenju?<br />
Ta <strong>zdrav</strong>ila predstavljajo pri vročanju<br />
prav posebej pomembno strokovno nalogo,<br />
ki <strong>za</strong>hteva svetovanje farmacevta. Evropska<br />
in z njo naša <strong>za</strong>konodaja o <strong>zdrav</strong>ilih predvideva,<br />
da so <strong>zdrav</strong>ila praviloma dostopna<br />
brez recepta, razen če je pri uporabi potrebno<br />
<strong>zdrav</strong>niško svetovanje in nadzor (parenteralna<br />
<strong>zdrav</strong>ila, protimikrobna <strong>zdrav</strong>ila,<br />
psihotropna <strong>zdrav</strong>ila in analgetiki skupine 1<br />
ter <strong>zdrav</strong>ila, s katerimi še ni dovolj izkušenj).<br />
Če se ugotovi, da so pri <strong>zdrav</strong>ilu, ki se dobi<br />
brez recepta, nastopili novi neželeni učinki,<br />
se status <strong>zdrav</strong>ila spremeni in se spet predpisuje<br />
na recept. V eu in pri nas se število recepta<br />
prostih <strong>zdrav</strong>il povečuje. Bolnikom je<br />
torej potrebno v lekarni bolj prisluhniti in v<br />
kratkem času, ki je na voljo <strong>za</strong> pogovor, odločiti<br />
o primernosti samo<strong>zdrav</strong>ljenja ali o<br />
napotitvi k <strong>zdrav</strong>niku. Farmacevt mora pri<br />
vsaki vročitvi recepta prostega <strong>zdrav</strong>ila bolniku<br />
ponuditi pogovor, tudi če gre <strong>za</strong> dobro<br />
poznana <strong>zdrav</strong>ila. Farmacevtova pomembna<br />
vloga in odgovornost v lekarni je, da izdajo<br />
recepta prostega <strong>zdrav</strong>ila tudi <strong>za</strong>vrne, če<br />
presodi, da s tem varuje bolnikove koristi.<br />
Kaj je glavni vzrok, da farmacevt ne more<br />
svetovati toliko, kot bi bilo potrebno?<br />
Svetovanje <strong>za</strong>hteva čas. In spet smo pri<br />
etični drži: če je lastnik lekarne anonimni kapital<br />
(na primer v lekarniški verigi) in prek<br />
upravnika stremi <strong>za</strong> večjim dobičkom, se zgodi,<br />
da ne <strong>za</strong>posluje dovolj farmacevtov in <strong>za</strong>to<br />
ni dovolj časa <strong>za</strong> celovito svetovanje. Ministrstvo<br />
<strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>je in zzzs bi morala upoštevati<br />
strokovno vlogo farmacevta, ki je najbolj dostopen<br />
<strong>zdrav</strong>stveni delavec, ko gre <strong>za</strong> vprašanja<br />
o <strong>zdrav</strong>ilih. Dejstvo je, da se pri <strong>zdrav</strong>ilih,<br />
Svetovanje<br />
<strong>za</strong>hteva čas. In<br />
spet smo pri<br />
etični drži: če je lastnik lekarne anonimni kapital<br />
(na primer v lekarniški verigi) in preko<br />
upravnika stremi <strong>za</strong> večjim dobičkom, se zgodi,<br />
da ne <strong>za</strong>posluje dovolj farmacevtov in <strong>za</strong>to<br />
ni dovolj časa <strong>za</strong> celovito svetovanje.<br />
prostih recepta, zniža strošek. Bolniku, ki je<br />
kupil <strong>zdrav</strong>ilo sam, ni bilo treba obiskati<br />
<strong>zdrav</strong>nika. Pri tem bi se vsekakor morala upoštevati<br />
potrebna svetovalna in triažna vloga<br />
farmacevta, saj le na tak način ne pride do napačnega<br />
samo<strong>zdrav</strong>ljenja. Napačno samo<strong>zdrav</strong>ljenje<br />
namreč lahko vodi v prikrivanje resnega<br />
obolenja. Na vse to mora biti farmacevt<br />
pozoren in si mora vzeti čas <strong>za</strong> svetovanje.<br />
Kaj pa menite o generičnem predpisovanju<br />
<strong>zdrav</strong>il?<br />
Generično predpisovanje <strong>zdrav</strong>il, ki se<br />
obeta letos jeseni, je strokovno utemeljeno,<br />
saj mora proizvajalec generičnega <strong>zdrav</strong>ila<br />
opraviti številna testiranja, ki <strong>za</strong>gotavljajo<br />
enako učinkovitost, kot jo ima <strong>zdrav</strong>ilo originatorja<br />
(to je proizvajalec, ki je prvi odkril<br />
to <strong>zdrav</strong>ilo). Razlike, ki bistveno ne vplivajo,<br />
so dopustne (npr. sprememba v kakšni pomožni<br />
snovi, kot je npr. neki sladkor). Dilema<br />
pa nastopi, ko se v tem kaotičnem globaliziranem<br />
svetu pojavi kakšen proizvajalec,<br />
ki misli samo na dobiček in proizvede učinkovino<br />
dvomljive kakovosti. Dejstvo je, da<br />
končni proizvajalec, ki nosi tudi dovoljenje<br />
<strong>za</strong> promet s tem <strong>zdrav</strong>ilom, opravi vse potrebne<br />
analize, a žal se lahko primeri, da s<br />
predpisanimi analiznimi metodami ni možno<br />
ugotoviti neodgovorne spremembe v<br />
molekuli vhodnih <strong>zdrav</strong>ilnih učinkovin in<br />
pomožnih snovi; to se lahko zgodi ne samo<br />
generičnemu proizvajalcu, ampak tudi proizvajalcu<br />
originatorskega <strong>zdrav</strong>ila, če uvaža<br />
najcenejše substance. Razume se, da ima
28 Jasno in glasno | Pri <strong>zdrav</strong>ilih mora veljati: toliko, kolikor je treba in kolikor je varno<br />
september 2010 | NAŠA LEKARNA 29<br />
Vedeti<br />
je treba, da mora imeti <strong>lekarna</strong>r<br />
vso potrebno znanje,<br />
da <strong>za</strong>gotavlja kakovost <strong>zdrav</strong>il (nabava kakovostnih<br />
<strong>zdrav</strong>il, pogoji hranjenja itn.) in da<br />
zna bolniku oz. kupcu pravilno svetovati o<br />
<strong>zdrav</strong>ilih in o vseh drugih izdelkih v lekarni.<br />
težnja kolektivnih kupcev (npr. <strong>za</strong>varovalnic)<br />
po stalnem zniževanju cene <strong>zdrav</strong>il svoje<br />
meje pri <strong>za</strong>gotavljanju učinkovitosti, kakovosti<br />
in varnosti. Tega pa ni mogoče<br />
<strong>za</strong>gotoviti pod določeno realno ceno.<br />
Pri naših proizvajalcih generičnih <strong>zdrav</strong>il<br />
najbrž ni bojazni glede kakovosti?<br />
Seveda moram takoj dodati, da <strong>za</strong>gotavlja<br />
blagovna znamka (npr. Lek, Krka) <strong>za</strong>upanje v<br />
kakovost generičnega izdelka in omenjena<br />
proizvajalca izdelujeta vrhunska generična<br />
<strong>zdrav</strong>ila, kakor tudi drugi proizvajalci <strong>zdrav</strong>il<br />
z urejenim nadzorom kakovosti.<br />
Nacionalne agencije <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>ila imajo torej<br />
velik pomen pri natančnem preverjanju<br />
kakovosti generičnih <strong>zdrav</strong>il?<br />
Da. Vsem kriterijem <strong>za</strong> varnost, učinkovitost<br />
ter kakovost <strong>zdrav</strong>ila mora proizvajalec<br />
generičnega <strong>zdrav</strong>ila <strong>za</strong>dostiti. Vseeno<br />
pa potem, čisto na koncu, nastopi bolnik, ki<br />
je individuum s specifičnimi fiziološkimi<br />
lastnostmi in ne le eden v množici statističnih<br />
podatkov, ki so sicer nujno potrebni, da<br />
se ugotovi razmerje med učinkovitostjo in<br />
varnostjo <strong>zdrav</strong>ila. Zato se mora farmacevt v<br />
lekarni posvetiti bolnikovim posebnostim<br />
in mu pravilno svetovati. Med originatorjevim<br />
in generičnim <strong>zdrav</strong>ilom, ki morata biti<br />
enako učinkoviti, pa obstajajo nekatere dovoljene<br />
razlike – npr. v pomožni snovi. Ta<br />
snov je lahko <strong>za</strong> posameznika bistvenega<br />
pomena. Primer: lahko naletimo na bolnika,<br />
ki je alergičen na laktozo, in takemu človeku<br />
ne smemo vročiti generičnega <strong>zdrav</strong>ila s<br />
to pomožno snovjo, čeprav ima enako učinkovitost<br />
kot originatorjevo <strong>zdrav</strong>ilo, ki pa<br />
morda laktoze ne vsebuje.<br />
Ves čas pogovora poudarjate vlogo farmacevta<br />
oz. farmacevtke kot svetovalca pri<br />
farmakoterapiji. Ali je to problem samo v<br />
Sloveniji?<br />
Ne, seveda ne. Tudi drugod se javlja potreba<br />
po izčrpnem svetovanju o farmakoterapiji.<br />
Tako se v Kanadi in zda že uveljavlja plačevanje<br />
<strong>za</strong> nasvet farmacevta v lekarni. To je<br />
normalna posledica tega, ker so – predvsem v<br />
zda – izjemno vzpodbujali porabo <strong>zdrav</strong>il. V<br />
zda je mogoče oglaševati vsa <strong>zdrav</strong>ila neposredno<br />
uporabnikom (tudi <strong>zdrav</strong>ila na recept)<br />
in samo<strong>zdrav</strong>ljenje je velikokrat vodilo<br />
do hudih stranskih učinkov in nevarnih obolenj.<br />
Skratka, spoznano je, da se je treba izčrpno<br />
posvetovati s farmacevtom o <strong>zdrav</strong>ilih –<br />
ne samo o tistem, ki ga trenutno kupimo,<br />
ampak o vseh <strong>zdrav</strong>ilih, ki jih jemljemo.<br />
Kaj pa menite o homeopatskih <strong>zdrav</strong>ilih?<br />
Verjetno <strong>za</strong>stavljajo ljudje tudi o tem<br />
vprašanja v lekarni?<br />
Evropska homeopatska farmakopeja daje<br />
s standardi istovetnosti in kakovosti podlago<br />
<strong>za</strong> kakovostne homeopatske izdelke, pri tem<br />
pa ne presoja o njihovi učinkovitosti in razmerju<br />
med tveganjem in koristnostjo. Ureditev<br />
prometa s temi izdelki je prepuščena presoji<br />
posameznih držav članic, ki imajo s<br />
homeopatskimi <strong>zdrav</strong>ili različne izkušnje.<br />
Zdi se mi, da nekateri ne razumejo strokovne<br />
vloge farmacevta in ga vidijo predvsem<br />
v vlogi prodajalca. Se tudi vam<br />
dozdeva podobno?<br />
Res je, na <strong>lekarna</strong>rja se včasih gleda nekoliko<br />
zviška kot na prodajalca. Ampak vsi smo<br />
na nek način prodajalci. Tudi ko bolnik obišče<br />
<strong>zdrav</strong>nika, mu <strong>zdrav</strong>nik »proda« svoje<br />
znanje. V lekarni gre <strong>za</strong> podoben princip, le<br />
da mnogi ljudje tega ne vedo. Zdi se, žal, da<br />
velikokrat tega ne vedo odgovorni na ministrstvih.<br />
Torej vedeti je treba, da mora imeti<br />
<strong>lekarna</strong>r vse potrebno znanje, da <strong>za</strong>gotavlja<br />
kakovost <strong>zdrav</strong>il (nabava kakovostnih <strong>zdrav</strong>il,<br />
pogoji hranjenja itn.) in da zna bolniku<br />
oz. kupcu pravilno svetovati o <strong>zdrav</strong>ilih in o<br />
vseh drugih izdelkih v lekarni.<br />
Vsem<br />
kriterijem <strong>za</strong> varnost, učinkovitost<br />
ter kakovost <strong>zdrav</strong>ila mora<br />
proizvajalec generičnega <strong>zdrav</strong>ila <strong>za</strong>dostiti. Vseeno<br />
pa potem, čisto na koncu, nastopi bolnik, ki je<br />
individuum s specifičnimi fiziološkimi lastnostmi<br />
in ne le eden v množici statističnih podatkov, ki<br />
so sicer nujno potrebni, da se ugotovi razmerje<br />
med učinkovitostjo in varnostjo <strong>zdrav</strong>ila.<br />
Kaj pa menite o nekaterih <strong>zdrav</strong>ilih, ki so<br />
izjemno poceni. Obstajajo <strong>zdrav</strong>ila, s<br />
katerimi stane terapija <strong>za</strong> neko kronično<br />
bolezen le okoli 3 eur na mesec. Kaj<br />
menite vi o tem?<br />
Nekatere terapije kroničnih bolezni so<br />
resnično poceni. Za to sta dva vzroka. Prvi je<br />
ta, da <strong>zdrav</strong>ila, ki je staro in učinkovito, ne<br />
smemo vzeti s tržišča, drugi pa ta, da se vrednost<br />
učinkovine z leti zelo poceni (patentna<br />
<strong>za</strong>ščita preneha...). Pri tem pa ne smemo<br />
po<strong>za</strong>biti na dejstvo, da sta cena in vrednost<br />
<strong>zdrav</strong>ila dve različni kategoriji. Cinkova pasta<br />
kot primer ima svoj učinek, a je staro in<br />
poceni <strong>zdrav</strong>ilo. Vsekakor pa je treba oblikovati<br />
ceno, ki vključuje ne samo ceno vhodnih<br />
učinkovin ter izdelavo, ampak tudi pravilno<br />
vročanje in svetovanje farmacevta. Cena<br />
<strong>zdrav</strong>ila pa od samega <strong>za</strong>četka vključuje<br />
ceno številnih študij, ki dokazujejo učinkovitost<br />
<strong>zdrav</strong>ila, ceno stalnega spremljanja kakovosti<br />
<strong>zdrav</strong>ila na trgu, ceno kakovostne<br />
distribucije <strong>zdrav</strong>ila. Prav segmenti kontrole<br />
in distribucije se sčasoma zvišujejo, in torej<br />
ne smemo gledati samo na ceno učinkovine,<br />
ki se običajno niža. Zdravilo moramo gledati<br />
celovito in povsem normalno je, da se bodo<br />
poceni <strong>zdrav</strong>ila umaknila z majhnega slovenskega<br />
tržišča, če ne bomo upoštevali vsega,<br />
kar <strong>zdrav</strong>ilo vsebuje. Treba je torej pogledati<br />
vrednost <strong>zdrav</strong>ila!<br />
Sociološke študije v zda in Evropi kažejo<br />
na to, da je poklic farmacevta vedno na<br />
vrhu lestvice poklicev, ki jih ljudje cenijo<br />
in jim <strong>za</strong>upajo. Ali so tudi pri nas narejene<br />
take študije?<br />
Študije so narejene tudi v Sloveniji in ljudje<br />
imajo pohvalen odnos do farmacevtskega<br />
poklica. Lani je bila v Farmacevtskem vestniku<br />
objavljena študija, ki jo je naredila<br />
Fakulteta <strong>za</strong> farmacijo. Rezultati kažejo razmeroma<br />
visoko <strong>za</strong>dovoljstvo obiskovalcev<br />
z lekarniškimi storitvami. Najslabše so bolniki<br />
ocenili prostorsko strukturo lekarne –<br />
predvsem v smislu <strong>za</strong>gotavljanja <strong>za</strong>sebnosti.<br />
Bolniki bi si želeli več svetovanja farmacevta<br />
o neželenih učinkih, interakcijah in kontraindikacijah.<br />
So pa dobro ocenili odnos<br />
farmacevta do bolnika. <br />
Slovensko farmacevtsko društvo je Etična načela<br />
farmacevtskih delavcev objavilo leta 1985 v sklopu<br />
besedila Etična načela znanstveno raziskovalnega<br />
dela v <strong>zdrav</strong>stvu. Kodeks lekarniške deontologije,<br />
ki podrobneje opredeljuje dolžnosti<br />
lekarniških farmacevtov, je izdala Lekarniška<br />
zbornica leta 1994. Farmacevt mora delovati<br />
tako po predpisanih dolžnostih v deontološkem<br />
kodeksu kakor tudi širše – po etičnih načelih,<br />
ki vključujejo osebno odgovornost.
30 NAŠA LEKARNA<br />
september 2010 | NAŠA LEKARNA 31<br />
Jasno in<br />
glasno<br />
Etičnost farmacevtov<br />
ključna <strong>za</strong> varnost bolnikov<br />
Posvet Etika farmacevtskih delavcev v <strong>zdrav</strong>stvu<br />
Ljubljanska podružnica Slovenskega farmacevtskega društva je junija v<br />
hotelu Mons v Ljubljani organizirala posvet strokovne javnosti o etiki<br />
farmacevtskih delavcev v <strong>zdrav</strong>stvu. Farmacevtski delavci v <strong>zdrav</strong>stvu pri<br />
svojem delu upoštevajo etična načela svojega poslanstva, je poka<strong>za</strong>l posvet.<br />
Predvsem si želijo podporo <strong>zdrav</strong>stvene politike s ciljem pridobiti več časa<br />
<strong>za</strong> kakovostno in strokovno svetovanje bolnikom ob izdaji <strong>zdrav</strong>ila.<br />
Predsednica ljubljanske podružnice<br />
Slovenskega farmacevtskega društva<br />
(sfd) mag. Tatjana Kogovšek Vidmar<br />
je izpostavila, da je po znani Luksemburški<br />
deklaraciji iz leta 2005 skoraj polovica<br />
vseh <strong>za</strong>pletov in težav pri <strong>zdrav</strong>ljenju<br />
posledica napak pri ravnanju z <strong>zdrav</strong>ili. Akad.<br />
prof. dr. Jože Trontelj, predsednik sazu in<br />
predsednik državne komisije <strong>za</strong> medicinsko<br />
etiko, je na posvetu poudaril, da »je bolnikovo<br />
dobro najvišji <strong>za</strong>kon. Zdravnik in farmacevt morata<br />
postati poklicni in etični tim v korist bolnika.«<br />
V predavanju Etika v <strong>zdrav</strong>stvu nekdaj in<br />
sedaj je prof. dr. Aleš Krbavčič s Fakultete <strong>za</strong><br />
farmacijo Univerze v Ljubljani izpostavil, da »se<br />
farmacevtska etika in deontologija z razvojem<br />
<strong>zdrav</strong>il spreminjata, vendar z ozirom na univer<strong>za</strong>lno<br />
priznano vrednoto <strong>zdrav</strong>ilo (lek), izdano na<br />
recept ali brez recepta, vedno veljajo osnovna načela:<br />
spoštovati avtonomijo osebnosti, delati dobro,<br />
ne škoditi, in ravnati pravično«.<br />
Mojca Krušič, univ. dipl. iur., iz Lekarniške<br />
zbornice Slovenije je govorila o vsebini in<br />
pomenu veljavnega Kodeksa lekarniške deontologije,<br />
Boštjan Debeljak mag. farm., iz<br />
Moje lekarne na Dobrovi pa je bil v svojem<br />
predavanju mnenja, »da bi se današnja potrošniška<br />
in pridobitniška družba morala <strong>za</strong>vedati<br />
pomembne vloge lekarniškega farmacevta, ki mu<br />
je glavno vodilo skrb <strong>za</strong> bolnikovo <strong>zdrav</strong>je, in ne<br />
nudenje trgovskih uslug. Zaupanje je velika vrednota,<br />
ki jo lekarniški farmacevti skupaj s pacienti/obiskovalci<br />
lekarne gradijo in dograjujejo,<br />
najboljše vezivo pa je ravno etično obnašanje.«<br />
V panelni razpravi so poleg predavateljev<br />
sodelovali tudi pomembni predstavniki<br />
stroke. V. d. predsednice Lekarniške zbornice<br />
Slovenije Monika Sonc, mag. farm., spec., je<br />
opozorila na enotnost lekarniških farmacevtov<br />
v strinjanju, da komerciali<strong>za</strong>cija dejavnosti,<br />
ki spodbuja rabo <strong>zdrav</strong>il, ni prava<br />
pot. »Na vodenje lekarn imajo vse večji vpliv nefarmacevtski<br />
in ne<strong>zdrav</strong>stveni dejavniki, ki uvajajo<br />
nove pristope, ki se navzven odražajo predvsem<br />
kot intenzivnejše oglaševanje in trženje<br />
<strong>zdrav</strong>il ter drugih izdelkov, ki so na voljo v <strong>lekarna</strong>h.<br />
Kljub formalni usklajenosti tovrstnega pristopa<br />
s predpisi pa je v številnih primerih potrebno<br />
presoditi skladnost in ustreznost tudi z<br />
etičnega vidika. Prav tako na odločitve farmacevta<br />
v vse večji meri vpliva <strong>zdrav</strong>stvena politika,«<br />
je svoje misli ob posvetu strnil predsednik<br />
Slovenskega farmacevtskega društva dr.<br />
Gašper Marc.
32 Jasno in glasno | Etičnost farmacevtov ključna <strong>za</strong> varnost bolnikov<br />
september 2010 | NAŠA LEKARNA 33<br />
Jasno in glasno o etiki farmacevtskih delavcev<br />
Kaj menite o dejanskem stanju v <strong>lekarna</strong>h – v primežu med trgovsko in<br />
strokovno dilemo? Ali bomo v slovenskem prostoru sposobni <strong>za</strong>držati glavno<br />
načelo, da bodo vsi udeleženi farmacevti – od proizvajalca do lekarne<br />
– delali po principu, da je prva skrb <strong>zdrav</strong>je bolnika, ali pa bo potrebno<br />
načela ravnanja farmacevtov prevetriti in v kakšni smeri? Za mnenje smo<br />
vprašali štiri farmacevte.<br />
Pogovarjala se je: Katja Krasko, foto: Katja Krasko, arhiv Medisa<br />
— Gregor Makuc,<br />
generalni sekretar<br />
Mednarodnega foruma<br />
znanstvenoraziskovalnih<br />
farmacevtskih družb, giz:<br />
»V Sloveniji smo v preteklih letih postavili in<br />
vzdrževali pregleden in visoko strokoven sistem<br />
predpisovanja in izdajanja <strong>zdrav</strong>il. Če je na eni<br />
strani ključen <strong>zdrav</strong>nik, ki bolnika obravnava in<br />
predpiše terapijo, je na drugi farmacevt tisti, ki<br />
izda <strong>zdrav</strong>ilo in poda informacijo o njegovi pravilni<br />
in učinkoviti rabi. Ključen izziv v Forumu<br />
vidimo v pravem razmerju med opravljanjem javne<br />
službe izdaje <strong>zdrav</strong>il in tržno dejavnostjo, ki<br />
pa je lahko zgolj dopolnilna. Po našem mnenju je<br />
<strong>zdrav</strong>je bolnika prva skrb vseh v <strong>zdrav</strong>stveni verigi,<br />
od proizvajalca <strong>zdrav</strong>il do veletrgovca,<br />
<strong>zdrav</strong>nika, farmacevta v lekarni kot tudi Zavoda<br />
<strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>stveno <strong>za</strong>varovanje Slovenije kot plačnika<br />
storitve. Farmacevtska stroka, ki v javnosti še<br />
vedno uživa velik ugled, je pravočasno opozorila<br />
ne nepravilnosti in sprejela ukrepe, vključno s<br />
prihajajočimi <strong>za</strong>konodajnimi spremembami, ki<br />
bodo še naprej omogočali visoko strokovno in<br />
etično delo farmacevtov.«<br />
— Tone Strnad,<br />
direktor podjetja<br />
Medis, d.o.o.:<br />
Farmacevti imamo v svoji <strong>za</strong>vesti in stroki<br />
vgrajeno skrb <strong>za</strong> bolnika, kar je seveda edino<br />
prav, in vse, kar ni v skladu s tem etičnim načelom,<br />
povzroča farmacevtom travme. Mislim, da<br />
ni farmacevta, ki bi predlagal bolniku <strong>zdrav</strong>ilo,<br />
ki bi mu škodilo. Farmacevtska stroka izhaja iz<br />
vračev, kjer je bilo <strong>za</strong>upanje prav<strong>za</strong>prav edina<br />
stvar, ki je <strong>zdrav</strong>ila. Danes je to drugače, kljub<br />
temu pa je <strong>za</strong>upanje do farmacevta in njegovega<br />
znanja tisto, ki daje bolniku varnost. Rekel bi, da<br />
bo tisti trenutek, ko bolniki farmacevtu v lekarni<br />
ne bodo več <strong>za</strong>upali, <strong>lekarna</strong> postala navadna trgovina.<br />
To se je v veliki meri zgodilo v anglosaškem<br />
svetu, kar povzroča visoke stroške in zmanjšuje<br />
kakovost življenja ljudi. V celinski Evropi je<br />
to na srečo drugače.<br />
Pritisk na cene <strong>zdrav</strong>il je hud (večina <strong>zdrav</strong>il<br />
stane manj kot 5 € <strong>za</strong> mesečno terapijo), dobra<br />
in sorazmerno poceni <strong>zdrav</strong>ila izginjajo s trga<br />
(približno eno na teden). Lekarne so plačane po<br />
storitvi, ki je podcenjena, in še farmacevtov je<br />
premalo. Ta pritisk na lekarne povzroča, da si<br />
ne morejo vzeti časa <strong>za</strong> pogovor z bolnikom in<br />
da si morajo same <strong>za</strong>služiti večji del dohodka z<br />
dodatno prodajo izdelkov brez recepta in drugimi<br />
izdelki. To pa spet pomeni, da se bolniki hitreje<br />
znajdejo pri svojem <strong>zdrav</strong>niku. Krog je <strong>za</strong>-<br />
prt in je čedalje dražji. Podoben trend se že<br />
izrazito kaže v nekaterih sosednjih državah<br />
nekdanje Jugoslavije.<br />
Mislim, da načel ravnanja farmacevtov ne bo<br />
treba prevetriti, morda jih je le treba večkrat poudariti.<br />
Zaenkrat se mi zdi, da je situacija vzdržna,<br />
vendar je blizu meje brez povratka: v primeru,<br />
da se število lekarniških farmacevtov na<br />
prebivalca ne bo povečalo in da se bo <strong>za</strong>služek lekarn<br />
iz redne dejavnosti zmanjševal, se bo to odražalo<br />
na <strong>zdrav</strong>ju prebivalstva in nekako nevidno<br />
poviševalo stroške <strong>zdrav</strong>ljenja.<br />
— Monika Sonc,<br />
v. d. predsednice<br />
Lekarniške zbornice<br />
Slovenije<br />
Skrb <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>je bolnikov mora biti na prvem<br />
mestu vseh, ki smo <strong>za</strong>posleni v <strong>zdrav</strong>stvu. Naša načela<br />
ravnanja – etična in strokovna – nas <strong>za</strong>vezujejo,<br />
da je naša prva skrb <strong>zdrav</strong>je in s tem pove<strong>za</strong>na<br />
kakovost življenja bolnikov. Zato je <strong>za</strong> nas ključno<br />
vprašanje, kako magistrom farmacije v <strong>lekarna</strong>h<br />
omogočiti, da bodo svoje delo lahko opravljali neodvisno<br />
in strokovno. Pomembno je, kakšne omejitve<br />
bodo veljale pri organiziranju lekarniške dejavnosti<br />
in lastništvu lekarn. Strokovna in etična<br />
načela magistre farmacije v <strong>lekarna</strong>h <strong>za</strong>vezujejo k<br />
<strong>za</strong>gotavljanju odgovornega <strong>zdrav</strong>ljenja z <strong>zdrav</strong>ili.<br />
In to ne glede na to, ali se naše naloge nanašajo na<br />
delo <strong>za</strong> lekarniškim pultom ali pa pri vodenju lekarne.<br />
Zato v Lekarniški zbornici Slovenije <strong>za</strong>govarjamo<br />
rešitev, ki daje magistrom farmacije odgovornost<br />
<strong>za</strong> skrb <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>je bolnikov in hkrati <strong>za</strong><br />
vodenje lekarn. Brez takšnega varovala bodo prej<br />
ali slej tudi v lekarništvu prevladali komercialni<br />
interesi nad strokovnimi in etičnimi standardi izvajanja<br />
našega poklica.<br />
— Bojan Bitenc,<br />
vodja prodaje,<br />
Salus, Ljubljana, d.d.<br />
Dandanes imamo izjemno lepe lekarne s široko<br />
ponudbo. Žal pa se v <strong>za</strong>dnjem času vse večkrat<br />
dogaja, da nekateri po<strong>za</strong>bljajo, da so <strong>zdrav</strong>stveni<br />
delavci in da se morajo obnašati v skladu z <strong>za</strong>htevami<br />
lekarniške deontologije (vsak posameznik in<br />
tudi ceh kot tak). Vsi skupaj se ne znajo dogovoriti<br />
znotraj Lekarniške zbornice, kaj šele navzven, in<br />
obenem organizirati, kako dobiti od države oziroma<br />
zzzs <strong>za</strong> svoje delo primerno plačilo. Kaj šele,<br />
da bi lekarništvo organi<strong>za</strong>cijsko in statusno prilagodili<br />
evropskim razmeram. Premalo je <strong>za</strong>vedanja,<br />
da mora biti tudi tržni del njihove dejavnosti podrejen<br />
skrbi <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>je bolnika. V nasprotnem lekarništvo<br />
nima prihodnosti, saj je prav to njihova<br />
edina prednost pred trgovskimi verigami, kot sta<br />
npr. dm in Müller.<br />
Glede ravnanja drugih farmacevtov me ne skrbi<br />
<strong>za</strong> tiste v farmacevtskih podjetjih. Za njihovo<br />
ravnanje naj bi poleg osebne morale in internih<br />
predpisov skrbeli farmacevti v državnih organih.<br />
Bolj nas lahko skrbi <strong>za</strong> slednje. Na njih poleg vseh<br />
negativnih vplivov delujejo tudi politični pritiski,<br />
ki jih spreminjajo v navadne administratorje, klasične<br />
birokrate.<br />
Kar se spoštovanja načel farmacevtov tiče in<br />
potrebe po njihovi prevetritvi, niso problem njihova<br />
načela ravnanja, temveč nespoštovanje načel.<br />
Nujno bi potrebovali institucijo, ki bi združevala<br />
farmacevte, ki ne bi bila le društvo, ampak bi imela<br />
tudi določena pooblastila.
34 NAŠA LEKARNA<br />
september 2010 | NAŠA LEKARNA 35<br />
Aktualno<br />
Prvi jesenski<br />
prehladi<br />
Maja Vovk, mag. farm.<br />
Prehlad je najpogostejše nalezljivo virusno obolenje zgornjih dihalnih poti.<br />
Povzroča ga več kot 200 različnih virusov, ki napadejo sluznice dihal. Običajno se<br />
prične počasi, z znaki, kot so bolečine v grlu in žrelu, kašelj, <strong>za</strong>mašen nos, izcedek iz<br />
nosu in hripavost. Redkeje se ob prehladu pojavita tudi povišana telesna<br />
temperatura in glavobol, vse skupaj pa je dodatno »<strong>za</strong>činjeno« s slabim počutjem.<br />
Pri otrocih moramo biti še posebej pozorni, da se prehlad ne razvije v okužbo<br />
srednjega ušesa ali spodnjih dihal. Prav tako morajo prehladu posebno skrb<br />
nameniti nosečnice s slabšim imunskim sistemom. Če samo<strong>zdrav</strong>ljenje prehlada ne<br />
odžene v tednu dni, je treba obiskati <strong>zdrav</strong>nika.
36 Aktualno | Prvi jesenski prehladi<br />
september 2010 | NAŠA LEKARNA 37<br />
Vaša junaka, Kalcij in Vitamin C<br />
Gripa ali prehlad, to je zdaj vprašanje<br />
Simptomi, ki jih občutimo pri teh dveh<br />
virusnih okužbah zgornjih dihalnih poti,<br />
značilnih <strong>za</strong> jesen in zimo ter prehodna obdobja<br />
med letnimi časi, so podobni, pa vendar<br />
nekoliko različni. Prehlad se pojavi od<br />
dveh do treh dni po okužbi. Zanj so značilni<br />
simptomi, pove<strong>za</strong>ni predvsem z nosom:<br />
vodeni izcedek, kihanje in <strong>za</strong>mašen nos. Bolezen<br />
običajno izzveni v 5 do 10 dneh, včasih<br />
pa se pojavi tudi kašelj, ki traja še kakšen<br />
teden dlje. Gripo <strong>za</strong> razliko od prehlada<br />
povzročajo virusi influence tipa a, b in c, ki<br />
pri<strong>za</strong>denejo nos, žrelo in pljuča. Prav <strong>za</strong>to<br />
gripo, ki praviloma nastopi nenadoma ali<br />
najkasneje en do dva dni po okužbi, spremljajo<br />
težji simptomi kot pri prehladu: zelo<br />
povišana telesna temperatura (+39 ºC), ki<br />
lahko vztraja tudi 3-4 dni, mrazenje, glavobol,<br />
vnetje oči, suh kašelj, hude bolečine v<br />
mišicah in sklepih ter utrujenost. Po treh do<br />
štirih dneh pri gripi nastopi rahlo izboljšanje,<br />
toda izčrpanost in slabo počutje lahko<br />
trajata tudi do 3 tedne. Najbolj nadležen<br />
simptom gripe je <strong>za</strong>gotovo kašljanje, ki lahko<br />
traja tudi več kot 10 dni.<br />
K<br />
adar zbolite <strong>za</strong> gripo, ostanite<br />
doma in se izogibajete stikov z<br />
drugimi. Če je le mogoče, naj v<br />
lekarno namesto vas skoči kdo drug,<br />
še posebej, če se morate do nje<br />
voziti z avtom ali avtobusom. Doma<br />
pijte veliko tekočine in pogosto<br />
zračite stanovanje.<br />
Virusni okužbi, ki se prenašata kapljično<br />
Zaradi sprememb v temperaturi med letnimi<br />
časi ali v hladnih jesenskih in zimskih<br />
dneh smo še posebej izpostavljeni gripi in<br />
prehladu ter drugim virusnim okužbam dihal.<br />
Temperaturne spremembe vplivajo na<br />
naš imunski sistem, <strong>za</strong>radi česar smo bolj<br />
dovzetni <strong>za</strong> virusne okužbe. Obenem se v<br />
hladnejših dneh bolj <strong>za</strong>držujemo v <strong>za</strong>prtih<br />
notranjih prostorih, kjer se virusne okužbe<br />
lažje širijo. Ker se gripa in prehlad širita kapljično,<br />
torej s kašljanjem, kihanjem, lahko<br />
tudi z neposrednim stikom z bolnikom in<br />
okuženimi predmeti, se med okužbo izogibajte<br />
<strong>za</strong>prtim prostorom in množicam ljudi.<br />
Kako se lahko izognemo gripi in prehladu?<br />
Izogibajte se javnih <strong>za</strong>prtih prostorov, v<br />
katerih se <strong>za</strong>držuje veliko ljudi. Ne<br />
<strong>za</strong>držujte se v bližini ljudi, ki kašljajo ali<br />
kihajo.<br />
Redno zračite <strong>za</strong>prte prostore.<br />
Krepite imunski sistem (uravnotežena<br />
prehrana z veliko sadja in zelenjave,<br />
gibanje na svežem zraku, pripravki <strong>za</strong><br />
krepitev imunskega sistema (npr. iz<br />
kolostruma, ameriškega slamnika…).<br />
Imunski sistem pa lahko na napad gripe<br />
pripravimo tudi s cepljenjem (več v reviji<br />
Naša <strong>lekarna</strong> na strani 74).<br />
Roke si pogosto in temeljito umivajte z<br />
milom.<br />
Z rokami se ne dotikajte nosu ali oči.<br />
Samo<strong>zdrav</strong>ljenje pri prehladu<br />
Svetuje: Vesna Štebej, mag. farm.<br />
Za samo<strong>zdrav</strong>ljenje bolezni, kot sta prehlad<br />
in gripa, svetujemo veliko počitka in<br />
pitje večjih količin tekočine, najbolje toplih<br />
napitkov (dodajte vitamin c). S slednjimi<br />
navlažimo izsušeno sluznico nosu in ust,<br />
pomagamo omehčati izločke, da jih lažje izkašljamo,<br />
ter nadomestimo izgubo vode v<br />
telesu. Pri dojenčkih je materinemu mleku<br />
priporočljivo dodajati še čaj ali vodo (dvigniti<br />
tudi spalno vzglavje). Potrebno je zniževanje<br />
povišane telesne temperature. V pomoč<br />
nam bo tudi vdihavanje pare (lahko kar iz<br />
doma pripravljenega kamiličnega čaja) z inhalatorjem,<br />
ki ovlaži dihalne poti, odpravlja<br />
prekomerno izločanje sluzi in blaži simptome<br />
vnetja. Dojenčkom <strong>za</strong>gotovimo ne preveč<br />
suhe in vroče bivalne prostore (priporočamo<br />
uporabo vlažilcev z ioni<strong>za</strong>torjem<br />
zraka). Za prehodne dihalne poti je izjemnega<br />
pomena tudi redno spiranje nosu s<br />
fiziološko raztopino. Simptome gripe in<br />
prehlada lajšamo tudi z <strong>zdrav</strong>ili <strong>za</strong> samo<strong>zdrav</strong>ljenje,<br />
ki jih dobimo v <strong>lekarna</strong>h in specializiranih<br />
trgovinah. Bolezni prebolevamo<br />
doma in ne na delovnem mestu, saj je<br />
pomembno, da ne širimo okužbe.<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
V <strong>lekarna</strong>h brez recepta!<br />
Zdrava družba<br />
pri prehladu<br />
in gripi<br />
<br />
č
38 Aktualno | Prvi jesenski prehladi<br />
september 2010 | NAŠA LEKARNA 39<br />
simptomi prehlad gripa<br />
vročina redko zvišana visoka 3 do 4 dni<br />
bolečina v žrelu pogosta redka<br />
izcedek iz nosu/<strong>za</strong>mašen nos pogost redek<br />
kihanje pogosto redko<br />
kašelj blag do zmeren/pogost lahko izrazit<br />
glavobol blag do zmeren izrazit<br />
splošno slabo počutje blago izrazito, traja 2 do 3 tedne<br />
bolečine v mišicah in sklepih blage do zmerne običajno izrazite<br />
izčrpanost nikoli nenadna in izrazita<br />
Preglednica: Razlike med prehladom in gripo<br />
Lajšanje simptomov z <strong>zdrav</strong>ili<br />
Visoka telesna temperatura, glavobol ter<br />
bolečine v sklepih in mišicah:<br />
priporočena je uporaba paracetamola ali<br />
acetilsalicilne kisline (ni primerna <strong>za</strong><br />
otroke in nosečnice). Na pravilne odmerke<br />
vas bodo opozorili <strong>zdrav</strong>niki ali farmacevti.<br />
Pri povišani temperaturi si pripravite<br />
tudi hladne in mokre obloge <strong>za</strong> telo.<br />
Zamašen nos:<br />
na voljo je fiziološka raztopina <strong>za</strong> izpiranje<br />
nosu ali nosni dekongestivi (kapljice,<br />
pršilo). Uporabo omejimo na 3-5 dni,<br />
nato se posvetujemo z <strong>zdrav</strong>nikom, če se<br />
stanje ne izboljša.<br />
Kašelj:<br />
priporočamo sirupe/zrnca <strong>za</strong> peroralno<br />
raztopino <strong>za</strong> lažje izkašljevanje ter vdihavanje<br />
(inhalatorji ali doma pripravljene<br />
parne kopeli), s čimer mehčate sluz v dihalih<br />
in posledično lažje dihate. Za suh,<br />
dražeč kašelj so v pomoč sirupi/tablete <strong>za</strong><br />
pomiritev kašlja. Slednje običajno jemljemo<br />
zvečer pred spanjem. Pri dražečem,<br />
suhem kašlju si lahko pomagamo tudi s<br />
pastilami na osnovi lišajev, ki mehansko<br />
obložijo sluznico in na ta način omilijo<br />
draženje in siljenje h kašlju.<br />
Bolečine v grlu in žrelu/vneta sluznica:<br />
<strong>za</strong> omilitev neprijetnih simptomov v<br />
ustih in žrelu so na voljo tablete/pastile,<br />
ki jih raztopimo v ustih. Ti izdelki vsebujejo<br />
različne kombinacije protivnetnih,<br />
antiseptičnih in protibolečinskih učinkovin.<br />
Nekatere tudi spodbujajo obnovo<br />
ustne sluznice. Previdnost pri izbiri velja<br />
pri nosečnicah.<br />
Priporočamo še:<br />
vitamine in minerale ter pripravke <strong>za</strong><br />
krepitev imunskega sistema.<br />
Kdaj je potreben obisk <strong>zdrav</strong>nika?<br />
Zdravnika moramo obiskati, kadar prehlad<br />
kljub jemanju <strong>zdrav</strong>il traja več kot sedem<br />
dni, pri zelo visoki vročini (nad 39 ºc)<br />
(ki pri odraslih traja več kot tri dni, pri otrocih<br />
nad šest let pa več kot dva dni), pri težavah<br />
z dihanjem in požiranjem, pri bolečinah<br />
v ušesih, v prsih in v predelu sinusov ter<br />
če se pojavita kri ali gnoj v smrklju oz. izpljunku.<br />
Obvezno morajo <strong>zdrav</strong>nika obiskati<br />
starejši od 65 let, bolniki s kroničnimi boleznimi<br />
pljuč in srca, mlajši otroci, dojenčki,<br />
nosečnice in doječe mamice. <br />
Pripravljeni na<br />
gripo in prehlad<br />
Z Lekovimi specializiranimi <strong>zdrav</strong>ili proti zimskim obolenjem.<br />
ODPORNOST<br />
ORGANIZMA<br />
ZAMAŠEN<br />
NOS<br />
BOLEČE<br />
GRLO<br />
Ali ste pripravljeni <strong>za</strong> borbo z virusi?<br />
Imate <strong>za</strong>mašen nos?<br />
Vas boli grlo?<br />
Imate bolečine ali vročino?<br />
Vas muči kašelj?<br />
ŽE OB PRVIH<br />
ZNAKIH<br />
Odpornost vašega organizma vam bo krepil<br />
Immunal ® , ki vsebuje sok škrlatne ehinaceje<br />
ali ameriškega slamnika.<br />
Operil ® hitro in dolgotrajno odmaši nos ter<br />
pripomore k hitrejšemu okrevanju.<br />
Hitra in močna rešitev je Angal ® v obliki pastil<br />
in pršila.<br />
Ne po<strong>za</strong>bite na Lekadol ® Plus C z dodanim<br />
C vitaminom.<br />
Odplaknite ga s šumečimi tabletami<br />
Fluimukan ® .<br />
KAŠELJ<br />
Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se<br />
posvetujte z <strong>zdrav</strong>nikom ali s farmacevtom.<br />
Lek d.d., Verovškova 57, 1526 Ljubljana
40 NAŠA LEKARNA<br />
september 2010 | NAŠA LEKARNA 41<br />
Kako deluje<br />
Kako nas varuje<br />
imunski sistem<br />
Doc. dr. Tadej Malovrh, doktor veterinarske medicine, doktor medicinskih<br />
znanosti s področja imunologije, predavatelj imunologije na Veterinarski fakulteti<br />
predsednik Komisije <strong>za</strong> antidoping pri Atletski zvezi Slovenije<br />
Imunski sistem je poseben, prilagodljiv obrambni sistem, razvit pri višjih<br />
organizmih (vretenčarjih) <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito pred škodljivimi (patogenimi) mikrobi,<br />
razvojem raka ter tujimi tkivi (v medicini pri transplantaciji tkiv). Sistem je<br />
kompleksno sestavljen. »Skrit« je v organih imunskega sistema ter v različnih<br />
tkivih in je zmožen delovati na ravni celic ali posebnih obrambnih efektorskih<br />
molekul. Obrambne celice in efektorske molekule delujejo v sozvočju in le tako<br />
lahko prepoznajo in nato uničijo različne telesu nepotrebne, škodljive ali tuje<br />
snovi, imenovane tujki. Del sistema imamo razvitega že ob rojstvu, torej je<br />
prirojen (nespecifičen). Del pa se ga razvije šele po rojstvu, ko se imunski sistem<br />
glede na potrebe uči in si <strong>za</strong>pomni, torej je pridobljen (specifičen).
42 Kako deluje | Kako nas varuje imunski sistem september 2010 | NAŠA LEKARNA 43<br />
Že ob rojstvu so nam dane<br />
določene obrambne sposobnosti,<br />
ki delujejo nespecifično glede na<br />
vrsto škodljivih vplivov, tako kot tudi<br />
nekatere specializirane celice in efektorske<br />
molekule, ki nas ščitijo potem,<br />
ko so mikroorganizmi (največkrat so<br />
to bakterije, lahko pa tudi virusi) že<br />
vstopili v telo.<br />
mično prepreko, saj s svojo kislostjo (pH<br />
med 3 in 5) povzročajo neugodne pogoje <strong>za</strong><br />
razvoj mikrobov. Na določenih delih koža<br />
prehaja v sluznice, ki so bolj občutljiva<br />
struktura in kjer lahko mikroorganizmi<br />
<strong>za</strong>čnejo povzročati škodo telesu. Tudi sluznice<br />
so dobro <strong>za</strong>varovane, saj so poseljene z<br />
<strong>za</strong>ščitno mikrofloro, ki nas varuje pred tujki,<br />
tako da odv<strong>za</strong>me prostor in s tem prepreči,<br />
da bi se škodljivi mikroorganizmi <strong>za</strong>čeli<br />
razmnoževati in povzročati bolezen. Sluznice<br />
izločajo še sluz, ki preprečuje pripenjanje<br />
mikroorganizmov, jih pa tudi odplavlja<br />
in s tem odstranjuje. Celice nekaterih sluznic<br />
imajo na svoji površini mikroskopsko<br />
majhne migetalke, imenovane cilije, ki neprestano<br />
utripajo v smeri proti zunanjosti<br />
(npr. v dihalnih poteh) in s tem odstranjujejo<br />
sluz in bakterije.<br />
K prvi obrambni črti telesa štejemo še<br />
telesno temperaturo, ki povišana neugodno<br />
deluje na razmnoževanje nekaterih patogenih<br />
bakterij in virusov, in želodčno kislino,<br />
ki s svojo izredno kislostjo ubija večino škodljivih<br />
mikroorganizmov, ki bi utegnili povzročiti<br />
bolezen, ko so vstopili skozi prebavni<br />
trakt. Prav tako k prvi obrambni črti<br />
prištevamo solze, slino in ušesno maslo. Ti<br />
vsebujejo sestavine, ki delujejo podobno kot<br />
antibiotiki in protivirusna <strong>zdrav</strong>ila. Elemente<br />
t. i. prve obrambne črte imamo torej<br />
razvite že ob rojstvu in delujejo nespecifično<br />
glede na vrsto škodljivega agensa, tako<br />
kot tudi nekatere specializirane celice in<br />
efektorske molekule, ki nas ščitijo potem,<br />
ko so mikroorganizmi (največkrat so to bakterije,<br />
lahko pa tudi virusi) že premagali<br />
prvo obrambno črto.<br />
Mesta v telesu, kjer nastajajo, zorijo<br />
in delujejo celice imunskega<br />
sistema, razdelimo na primarne<br />
in sekundarne organe<br />
imunskega sistema. Primarna (centralna) organa<br />
sta kostni mozeg, kjer nastajajo in zorijo<br />
levkociti, med njimi predvsem limfociti b,<br />
ter timus (priželjc), kjer nastajajo in zorijo<br />
limfociti t. V sekundarnih organih pa potekajo<br />
obrambni procesi z nastajanjem in delovanjem<br />
efektorskih mehanizmov <strong>za</strong> uničevanje<br />
tujka, ki je izzval odziv imunskega<br />
sistema. Med sekundarne (periferne) organe<br />
imunskega sistema uvrščamo vranico, bezgavke<br />
ter desiminirano (razsejano) limfatično<br />
tkivo po različnih organih, predvsem v<br />
sluznicah in koži, ki pa ni organizirano v posebne<br />
tkivne enote, obdane z membrano.<br />
Ustvarjanje »imunskega spomina«<br />
Sposobnost <strong>za</strong> »akcijo«<br />
Kot smo že omenili, obrambni sistem organizma<br />
deluje na ravni celic in efektorskih<br />
molekul, ki delujejo v telesnih tekočinah,<br />
lahko so del tkiv, ki že sama po sebi nudijo<br />
<strong>za</strong>ščito telesu, ali pa ga le-ta omejujejo od<br />
okolja. Del celic in obrambnih molekul imamo<br />
pripravljenih na »akcijo« že v materinem<br />
telesu in takoj po rojstvu, drugi del pa<br />
se razvija praktično celo življenje. Imunski<br />
sistem se namreč obnaša zelo racionalno in<br />
se na določene škodljive dražljaje odzove<br />
specifično, in to le takrat, ko ti dražljaji obstajajo.<br />
Pri tem se uči in ustvarja t. i. imunski<br />
spomin, ki pride prav pri ponovnem srečanju<br />
telesa z enakim škodljivim dražljajem,<br />
ki je prvič aktiviral imunski sistem.<br />
Prva obrambna črta organizma<br />
Imunski sistem, ob katerem se v ožjem<br />
pomenu običajno misli na pridobljeni del<br />
naše obrambe, v širšem pomenu predstavlja<br />
obrambni sistem organizma. Prvo obrambno<br />
črto predstavlja koža, ki nepoškodovana<br />
s svojo zgradbo nudi mehansko prepreko <strong>za</strong><br />
vstop škodljivih mikroorganizmov (bakterije,<br />
glivice, paraziti in virusi). Kožni izločki,<br />
predvsem loj, predstavljajo še dodatno ke-<br />
Pripravimo se na jesen!<br />
Za vas smo v septembru prpravili darilno akcijo.<br />
Prvi in edini<br />
DARILO<br />
... vitaminsko‐mineralni probiotik<br />
DARILO<br />
Ob vsakem nakupu<br />
BION®3 ali BION®3<br />
Juniors dobite v lekarni<br />
darilo ‐ vreèko okusnih<br />
Cebion® bonbonov.<br />
Cebion® bonbonov.<br />
Juniors dobite v lekarni<br />
darilo ‐ vreèko okusnih<br />
Ob vsakem nakupu<br />
BION®3 ali BION®3<br />
Na voljo v vseh <strong>lekarna</strong>h in<br />
specializiranih trgovinah.<br />
PM‐CHC‐32/10 /01.09.2010<br />
Priporoèamo jemanje ene tablete na dan.<br />
Merck d.o.o.,<br />
Dunajska cesta 119,<br />
1000 Ljubljana
44 Kako deluje | Kako nas varuje imunski sistem september 2010 | NAŠA LEKARNA 45<br />
Celice kot stražarji telesa<br />
Naše telo ima kar nekaj takšnih vrst specializiranih<br />
celic, ki požirajo vse telesu tuje<br />
snovi ali telesne snovi, ki so tako ali drugače<br />
spremenjene. To, prav tako prirojeno celično<br />
aktivnost imenujemo fagocito<strong>za</strong>, celice<br />
pa posplošeno fagociti. Ko takšne celice pridejo<br />
v stik npr. z bakterijo, jo s svojimi celičnimi<br />
podaljški objamejo in jo potegnejo<br />
vase, nato pa uničijo z neke vrste znotrajceličnimi<br />
prebavnimi encimi. Celice s takšno<br />
sposobnostjo, ki so razporejene po krvi in<br />
tkivih, lahko poimenujemo kar stražarji telesa.<br />
Spadajo v skupino levkocitov, in jih<br />
imenujemo granulociti in makrofagi, ob določenih<br />
dražljajih pa lahko tako požirajo<br />
tudi nekatere celice iz kože in črevesja. Fagociti<br />
se <strong>za</strong> boljšo učinkovitost povezujejo<br />
še z efektorskimi molekulami. Komplementni<br />
sistem, lizocim in interferoni namreč<br />
prav tako na nespecifičen način uničujejo<br />
neželene mikroorganizme in tudi lastne<br />
spremenjene celice. Tudi te molekule telo<br />
tvori že pred rojstvom in zelo učinkovito<br />
uničujejo z virusi okužene celice, bakterije<br />
in enocelične parazite ter vse, kar je <strong>za</strong> naše<br />
telo na celicah tuje, neobičajno. S tema nespecifičnima<br />
sistemoma obrambe tako na<br />
ravni celic kot z efektorskimi molekulami,<br />
se telo torej precej učinkovito vsakodnevno,<br />
brez našega <strong>za</strong>vedanja znebi nevarnih in<br />
škodljivih snovi ali pa jih s temi mehanizmi<br />
vsaj pomembno količinsko zmanjša.<br />
Pridobljena, specifična imunost<br />
V ožjem pomenu imunski sistem predstavlja<br />
del, ki je pridobljen in se razvije šele po rojstvu.<br />
Na celični ravni ta del predstavljajo limfociti<br />
b in t, na ravni molekul pa so to<br />
protitelesa. Za uspešno delovanje limfocitov<br />
je pomembno sodelovanje nespecifične<br />
obrambe. Makrofagi namreč vse, kar so požrli<br />
(to imenujemo antigen), predstavijo na svoji<br />
površini, tako da limfociti dobijo informacijo<br />
<strong>za</strong> nadaljnje opravljanje obrambnih aktivnosti<br />
(pridobljena, specifična imunost). Podvrsta<br />
limfocitov t, ki jih imenujemo celice t pomagalke,<br />
se aktivira, ko s svojimi receptorji prepozna<br />
natančno določen antigen. Aktivacija<br />
sproži razmnoževanje samo tistih celic, ki<br />
imajo pravilen receptor <strong>za</strong> ta antigen in nato<br />
pomnožene celice pomagalke pričnejo izločati<br />
signalne molekule, imenovane citokini, ki<br />
uravnavajo obseg in jakost imunskega odziva.<br />
Na podoben način se aktivira in razmnožuje<br />
tudi druga podvrsta limfocitov t, ki jih imenujemo<br />
citotoksične celice t. Te celice so bolj<br />
agresivne in direktno s fizičnim stikom napadejo<br />
telesne celice, ki so spremenjene (tarčne<br />
celice), bodisi <strong>za</strong>radi okužbe z virusi, z določenimi<br />
bakterijami ali <strong>za</strong>radi poškodbe s škodljivimi<br />
kemikalijami, in pa celice, ki so se rakasto<br />
spremenile. Citotoksične celice t po<br />
napadu ubijajo tako, da izločijo posebne snovi,<br />
ki preluknjajo membrano tarčne celice. Takšno<br />
ubito tarčno celico nato »pospravijo« fagociti.<br />
Tudi limfociti b s svojimi receptorji prepoznajo<br />
predstavljeni antigen, se aktivirajo,<br />
pomnožijo in diferencirajo (spremenijo) v celice<br />
plazmatke, ki izločajo protitelesa.<br />
Vloga protiteles in ustvarjanje »imunskega<br />
spomina«<br />
Protitelesa so beljakovinske molekule, ki<br />
se specifično vežejo na antigen (to je običajno<br />
povzročitelj bolezni, npr. virus ali bakterija).<br />
S tem ga inaktivirajo ter označijo, da ga<br />
prepoznajo fagociti in ga požrejo ali pa se<br />
<strong>za</strong>radi tega aktivira komplementni sistem,<br />
ki uniči antigen. Tudi v tem primeru je <strong>za</strong><br />
uspešno učinkovanje imunskega sistema<br />
potrebno sodelovanje prirojene nespecifične<br />
obrambe. Po aktivaciji limfocitov, ki so<br />
specifično prepoznali antigene povzročitelja<br />
bolezni, se le-ti razmnožujejo. Polovica<br />
se razvije v prej opisane efektorske celice, ki<br />
neposredno sodelujejo pri imunskem odzivu,<br />
približno polovica pa jih ostane v pripravljenosti<br />
kot spominske celice. Te celice se<br />
pri ponovnem vdoru istega povzročitelja veliko<br />
hitreje in močneje aktivirajo in s tem<br />
<strong>za</strong>jezijo okužbo in nastanek bolezni (imunski<br />
spomin). Vsi ti procesi delovanja obrambnega<br />
sistema potekajo brez vpliva naše volje,<br />
velikokrat tudi brez naše vednosti in posebnih<br />
občutkov. Ko pa ti procesi ne<strong>za</strong>dostno<br />
opravljajo svojo funkcijo, nas premagajo<br />
povzročitelji bolezni in <strong>za</strong>to zbolimo. Šele v<br />
takšnih primerih se posredno <strong>za</strong>vedamo<br />
imunskega sistema, njegovih mehanizmov<br />
C<br />
in sistemskih učinkov na telo, saj le-ti pri<br />
večini bolezni, povzročenih z mikrobi, pomembno<br />
vplivajo na naše slabo (bolno) po-<br />
M<br />
Y<br />
čutje in oblikujejo klinično sliko bolezni.<br />
MY<br />
Bolezni imunskega sistema<br />
CY<br />
Zdrav in nepoškodovan obrambni sistem<br />
organizma nas varuje pred različnimi obolenji,<br />
največkrat pred tistimi, ki jih povzročajo<br />
CMY<br />
K<br />
mikroorganizmi. Obenem nas ščiti tudi pred<br />
razraščanjem rakastih celic ter pred lastnimi<br />
celicami, ki so odmrle in bi s svojimi razpadlimi<br />
produkti lahko škodovale telesu. Funkcionalen<br />
sistem obrambe igra pomembno varovalno<br />
vlogo tudi v črevesju, skozi katerega v<br />
telo vnašamo s hrano ogromno sestavin, ki so<br />
pogojno škodljive. Imunski sistem, v katerem<br />
vsak element opravlja svojo fiziološko funkcijo,<br />
je učinkovit in telesu <strong>za</strong>gotavlja primerno<br />
obrambo. Če elementi ne delujejo usklajeno<br />
ali če je posamezen element imunskega sistema<br />
nefunkcionalen, se ravnovesje poruši in<br />
imunski sistem postane delno ali popolnoma<br />
neučinkovit. To se kaže z različnimi bolezenskimi<br />
stanji ali pa s povečano občutljivostjo<br />
organizma <strong>za</strong> določene bolezni.<br />
Osnovna klinična slika bolezni imunskega<br />
sistema so pogoste, kronične in hude<br />
okužbe, ki jih povzročijo mikroorganizmi,<br />
CM<br />
Tina<br />
Svetovalka <strong>za</strong> poslovni trg<br />
Zanjo, ki ceni estetiko in<br />
rada ureja vec stvari hkrati …<br />
2*(%1"#@#A3"&'3"#("#53"('<br />
!"#$%&'()$#")*+,$"-)*./0('("'/1&"/-$2*%3&,&"4)/5%(3&+"<br />
#$%&'()$67"8$'2(%/0('(")("4'$2&'(6"B*&%('#+"&C(9",&"$#$:$.*9"<br />
1*"4'$2&'6(";*";*4(%3$"2*%$"-)*./0('("-$4(%(09"#(1'(#"<br />
ko 4'2$J>J7"E#("125*6("3*-&ESN7"?@?")*+,$"-$
46 Kako deluje | Kako nas varuje imunski sistem september 2010 | NAŠA LEKARNA 47<br />
ki so običajno nizko patogeni ali pa so del<br />
normalne mikroflore. Primarne bolezni<br />
imunskega sistema so prirojene, ko <strong>za</strong>radi<br />
genetskih nepravilnosti manjka ali ne<strong>za</strong>dostno<br />
deluje posamezen element imunskega<br />
sistema. Obstajajo pa tudi huda bolezenska<br />
stanja, ko manjka celoten imunski sistem.<br />
Druga, sekundarna oblika imunskih pomanjkljivosti<br />
je pridobljena in se lahko v celoti<br />
ali do neke mere z odstranitvijo vzročnega<br />
dejavnika tudi popravi. Pridobljene<br />
okvare imunskega sistema so posledica npr.<br />
okužbe (virus hiv), podhranjenosti ali nepravilne<br />
prehrane, lahko tudi <strong>zdrav</strong>ljenja z<br />
<strong>zdrav</strong>ili, ki učinkujejo imunosupresivno (<strong>za</strong>viralno<br />
na imunski sistem).<br />
Avtoimune bolezni – ko se lasten imunski<br />
sistem obrne proti telesu<br />
Posebna oblika bolezni imunskega sistema<br />
so avtoimune bolezni, ko se lasten imunski<br />
sistem obrne proti telesu in z normalnimi<br />
imunskimi efektorskimi mehanizmi<br />
napada sestavine lastnega tkiva, npr. tkivo<br />
ščitnice, trebušne slinavke, možgane, sklepe,<br />
ledvice ali napada eritrocite, dnk ... Te bolezni<br />
so posledica genetskih napak, okolja in<br />
nepravilne imunske regulacije, ki vplivajo<br />
na obdobje, ko se v embrionalnem razvoju<br />
imunski sistem uči prepoznavati, kaj je telesu<br />
lastno in kaj tuje. Posledica avtoimunih<br />
bolezni so poškodbe organov in s tem njihovo<br />
omejeno delovanje ali pa vplivajo na celotno<br />
telo, kar se kaže v različnih boleznih,<br />
ki močno zmanjšajo kakovost življenja in<br />
<strong>za</strong>htevajo celovito medicinsko oskrbo.<br />
Posebna oblika nepravilnosti v delovanju<br />
imunskega sistema so tudi preobčutljivostne<br />
reakcije, kadar se imunski sistem na različne,<br />
sicer naravne dražljaje odzove premočno ali<br />
na nepravilen način. Preobčutljivostne reakcije<br />
so rezultat normalnih, v običajnih pogojih<br />
koristnih imunskih reakcij, ki potekajo<br />
neprimerno in povzročajo vnetne reakcije ali<br />
celo poškodbe tkiva. Takšne nepravilnosti<br />
delimo v štiri različne tipe. Med njimi je najbolj<br />
poznan tip I, <strong>za</strong> katerega se uporablja sinonim<br />
alergija. Preobčutljivostne reakcije<br />
lahko izzovejo številni antigeni, ki jih iz tega<br />
razloga imenujemo alergeni, kot so različni<br />
proteini, imunski kompleksi, pelodni prah,<br />
spore plesni, prhljaj živali, hrana, <strong>zdrav</strong>ila,<br />
strupi insektov ...<br />
Po vsem navedenem o boleznih imunskega<br />
sistema je treba poudariti, da pri občasnem<br />
pojavljanju različnih bolezenskih težav,<br />
npr. okužb, ki so posledica »padca odpornosti«,<br />
še ne gre <strong>za</strong> pojav katere od bolezni<br />
imunskega sistema. Najverjet neje gre le <strong>za</strong><br />
nihanje učinkovitosti posameznih delov<br />
obrambnega sistema <strong>za</strong>radi različnih vzrokov<br />
(stres, hormonsko stanje, nepravilna prehrana,<br />
različna fiziološka stanja, različni zunanji<br />
fizikalni in kemični vplivi na telo).<br />
Lahko je bil vdor okužbe tako obilen ali pa je<br />
bil način vstopa v telo takšen, da so bile premagane<br />
vse pregrade in se je razvila bolezen.<br />
Spreminjanje delovanja imunskega<br />
sistema<br />
Imunski sistem je kompleksen, v njem<br />
sodelujejo različne efektorske molekule in<br />
bolj ali manj specializirane celice. Razvoj,<br />
zorenje ali nastajanje vsakega posameznega<br />
elementa mora potekati po točno določeni<br />
naravno <strong>za</strong>črtani poti, tako da na koncu sestavljajo<br />
funkcionalno celoto. Veliko znanstvenega<br />
truda se vlaga v prepoznavanje mehanizmov,<br />
kako bi lahko ojačali delovanje<br />
imunskega sistema v dani situaciji ali kako<br />
imunski sistem in njegovo učinkovitost<br />
zmanjšati, kar je želeno pri točno določenih<br />
medicinskih posegih (transplantacije, nekatere<br />
kronične vnetne bolezni). Takšno<br />
»upravljanje« z imunskim sistemom imenujemo<br />
imunomodulacija, kar pomeni v bi-
48 Kako deluje | Kako nas varuje imunski sistem september 2010 | NAŠA LEKARNA 49<br />
Ameriški slamnik<br />
<strong>za</strong> zvečanje splošne odpornosti<br />
Škrlatna ehinaceja oziroma ameriški slamnik je avtohtona<br />
ameriška rastlina, ki so jo tradicionalno<br />
<strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>ljenje uporabljali že ameriški Indijanci.<br />
Z rastlino so lajšali kašelj ter <strong>zdrav</strong>ili vneto žrelo<br />
in razne okužbe. Zaradi izjemnih <strong>zdrav</strong>ilnih<br />
učinkov smo tudi na stari celini kmalu spoznali<br />
njeno vrednost, tako v preventivne namene kot<br />
tudi <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>ljenje. Tako je že v 19. stoletju ehinaceja<br />
postala eno izmed osnovnih zelišč v boju<br />
proti mikrobom, danes pa je po svetu najpogosteje<br />
uporabljana <strong>zdrav</strong>ilna rastlina <strong>za</strong> krepitev<br />
obrambne sposobnosti organizma. Učinkovine<br />
v njenem soku namreč krepijo delovanje imunskih<br />
celic in spodbujajo njihovo sposobnost uničevanja<br />
mikroorganizmov, ki so vdrli v telo. V<br />
Sloveniji lahko izvlečke škrlatne ehinaceje najdemo<br />
v tudi v <strong>zdrav</strong>ilih brez recepta, kot je to<br />
npr. Immunal ® . Izvlečke je smiselno uporabljati<br />
preventivno <strong>za</strong> zvečanje splošne odpornosti, pa<br />
tudi med boleznijo <strong>za</strong> lažje in hitrejše okrevanje.<br />
stvu uravnavanje delovanja imunskega sistema<br />
na potrebno raven, bodisi kot<br />
imunosupresija ali imunopotenciranje. To<br />
lahko počnemo tudi s sprožanjem imunske<br />
tolerance, se pravi, da se imunski sistem na<br />
določen dražljaj sploh ne odzove (pri <strong>zdrav</strong>ljenju<br />
alergij na čebelji strup ali cvetni<br />
prah). Načeloma velja, da imunski sistem<br />
lahko moduliramo supresivno veliko bolj<br />
učinkovito in selektivno v primerjavi z modulacijo,<br />
kjer želimo delovanje imunskega<br />
sistema ojačati. Imunomodulacija <strong>za</strong> ojačanje<br />
delovanja imunskega sistema je zelo <strong>za</strong>nimivo<br />
in uporabno področje <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>nike<br />
in farmacevtsko industrijo, močno pa se je<br />
to področje približalo tudi vsesplošni populaciji.<br />
Ljudje si namreč želimo ostati <strong>zdrav</strong>i<br />
in pri individualnem raziskovanju <strong>zdrav</strong>ja je<br />
marsikdo odkril tudi imunski sistem. Spoznali<br />
so, da učinkovit in <strong>zdrav</strong> imunski sistem,<br />
po možnosti z »ojačanim« delovanjem,<br />
ščiti pred različnimi boleznimi (okužbami).<br />
Kako čuvati svoj imunski sistem<br />
Človek si že od nekdaj želi, da bi lahko<br />
vplival na svoje <strong>zdrav</strong>je in da bi preprečil nastajanje<br />
bolezni. Danes poznamo kar nekaj<br />
pristopov, s katerimi lahko vplivamo (moduliramo)<br />
na obrambni (imunski) sistem. Kako<br />
ojačiti delovanje imunskega sistema, da<br />
bomo bolj <strong>zdrav</strong>i, da se bomo lahko v stresnih<br />
situacijah uspešneje zoperstavili povzročiteljem<br />
bolezni, je vprašanje skoraj vsakega<br />
izmed nas. Določene pristope lahko<br />
naredijo <strong>zdrav</strong>niki, veliko pa lahko naredimo<br />
<strong>za</strong> ojačitev imunskega sistema tudi sami.<br />
Pričnemo lahko že pri zmanjševanju stresnih<br />
situacij, ki so danes vzrok <strong>za</strong> nastanek številnih<br />
obolenj, tudi takšnih, kjer je nepravilno<br />
delovanje imunskega sistema <strong>za</strong>radi vpliva<br />
stresnih hormonov eden od bistvenih vzrokov<br />
bolezni. Nadaljujmo s skrbjo <strong>za</strong> kožo,<br />
tako da ne pretiravamo z umivanjem naravne<br />
maščobe ter da uporabljamo mila s kislim<br />
pH. Sluznice dihal lahko ohranjamo v boljšem<br />
stanju, če ne kadimo, sluznico želodca in<br />
njegov pH pa ohranjamo, če ne pretiravamo s<br />
pitjem alkohola in kave, še posebej, če te razvade<br />
izvajamo na prazen želodec.<br />
Preveč sterilno okolje ni dobro <strong>za</strong> imunski<br />
sistem<br />
Zavedati se moramo, da se je naš obrambni<br />
sistem skozi evolucijo razvil <strong>za</strong> okolje, kjer<br />
se neprestano vrši boj z mikroorganizmi,<br />
tudi takimi, ki povzročajo bolezni. Tak šen<br />
ostaja tudi danes, vendar se je okolje, v katerem<br />
živimo, precej spremenilo tudi iz mikrobiološkega<br />
vidika. Količinsko se nam reč na<br />
vseh področjih našega življenja zmanjšuje<br />
število mikroorganizmov. Hrana jih vsebuje<br />
vse manj, mila delujejo protibakterijsko, pralna<br />
sredstva ubijajo mikrobe, povrhu vsega pa<br />
je protimikrobno delovanje eden glavnih<br />
adutov marketinga <strong>za</strong> te izdelke. To nam prinaša<br />
skoraj sterilno okolje, v katerem imunski<br />
sistem ni dovolj aktiven in <strong>za</strong>to v nekaterih<br />
primerih preveč redke dražljaje<br />
nepravilno obravnava. Posledica je premalo<br />
dejaven imunski sistem, kar vodi med drugim<br />
tudi do preobčutljivostnih reakcij.<br />
Imunskemu sistemu moramo <strong>za</strong> normalno<br />
delovanje <strong>za</strong>gotoviti naravno mikrobiološko<br />
okolje z dovolj raznolikimi mikrobi.<br />
Sami lahko moduliramo imunski sistem tudi<br />
tako, da uživamo <strong>zdrav</strong>o hrano v uravnoteženih<br />
obrokih. Dolgo je namreč poznano, da<br />
vitamina c in e, selen in aminokislina glutamin<br />
ugodno vplivajo na naše <strong>zdrav</strong>je. Pozitivno<br />
modulirajo delovanje imunskega sistema<br />
in tako ojačajo splošno telesno odpornost,<br />
s katero premagamo blažje okužbe brez posebno<br />
opaznih bolezenskih znamenj. Ker<br />
nam tempo življenja marsikdaj preprečuje,<br />
da bi bolj pazili na naš obrambni sistem, si<br />
lahko pomagamo tudi s takšnimi prehranskimi<br />
dopolnili, ki vsebujejo imunomodulatorne<br />
sestavine. Primer so prehranska dopolnila<br />
na osnovi kolostruma, ki delujejo tudi na<br />
zrel imunski sistem človeka. <br />
IMMUNAL ®<br />
Za okrepljen imunski<br />
sistem in hitrejše<br />
okrevanje<br />
v<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
v<br />
Kmalu v novi embalaži<br />
in večjem pakiranju<br />
Lek d.d., Verovškova 57, 1526 Ljubljana, www.lek.si<br />
O<br />
s
50 NAŠA LEKARNA<br />
september 2010 | NAŠA LEKARNA 51<br />
Kako<br />
<strong>zdrav</strong>iti<br />
Zaprtje in<br />
upočasnjen<br />
metabolizem<br />
Tatjana Puc Kous, dr. med., spec. int., gastroenterolog<br />
Zaprtje ima mnogo vzrokov, dejavnikov, ki medsebojno vplivajo. Preventivno se je<br />
priporočljivo pravilno hraniti, piti veliko tekočine in dodajati vlaknine, tudi mlete.<br />
Če nas surovo sadje in zelenjava preveč napenjata, lahko uživamo kuhano v<br />
<strong>za</strong>dostni količini. Hrana mora biti dobro prežvečena, obroki redni, da se lahko na<strong>za</strong>j<br />
privzgoji gastrokolični refleks, odvisen od dnevnega ritma posameznika. Potrebno<br />
je izključiti vsa <strong>zdrav</strong>ila, ki lahko vplivajo na peristaltiko, in vključiti pol ure<br />
aktivnega gibanja na dan. Če spremenjeni način ne vpliva v taki meri, da <strong>za</strong>čnemo<br />
odvajati vsaj enkrat na tri dni, so potrebne preiskave.
52 Kako <strong>zdrav</strong>iti | Zaprtje in upočasnjen metabolizem<br />
september 2010 | NAŠA LEKARNA<br />
53<br />
Metabolizem<br />
Metabolizem so vsi presnovni procesi v<br />
telesu. V telesu moramo hrano, ki vstopa<br />
vanj skozi usta, najprej razgraditi do osnovnih<br />
molekul, da se lahko skozi črevesno steno<br />
sestavine vsrkajo v žile in mezgovnice ter<br />
skladiščijo v jetrih. Osnovne molekule se v<br />
jetrih popolnoma razgradijo na elemente, da<br />
se sprosti kemično ve<strong>za</strong>na energija, ki jo telo<br />
potrebuje <strong>za</strong> procese izgradnje svojih lastnih<br />
molekul, hormonov, beljakovin, <strong>za</strong> vzdrževanje<br />
telesne temperature, cirkulacije in<br />
ostalih fizioloških procesov ter <strong>za</strong> mišično<br />
delo. Višek energije, ki se sprošča pri prevelikem<br />
vnosu hrane, se skladišči najprej v jetrih<br />
kot glikogen <strong>za</strong> <strong>za</strong>loge glukoze in nato kot<br />
maščobno tkivo. Po potrebi se sprošča gluko<strong>za</strong><br />
najprej iz <strong>za</strong>log glikogena v jetrih in kasneje<br />
z razgradnjo maščobnega tkiva. Vse te<br />
kompleksne procese, ki so pod povratno<br />
H<br />
rana ima velik vpliv na sestavo<br />
vsebine črevesja, <strong>za</strong>to je<br />
pomembno, da <strong>za</strong>užijemo dnevno<br />
20 g čistih netopnih vlaknin, ki predstavljajo<br />
vsebino prebavne cevi. Ker<br />
vlaknin ne absorbiramo, nam jih<br />
pomagajo »prebaviti« črevesne<br />
bakterije, ki razgradijo celulozo na<br />
manjše delce.<br />
kontrolo in kompleksno kontrolo nevrotransmitorjev<br />
in več hormonov, predvsem<br />
hormonov nad ledvične žleze, ščitnice in hipofize,<br />
imenujemo metabolizem. Ta izraz se<br />
ne nanaša samo na procese, pove<strong>za</strong>ne s hrano.<br />
Metabolizem pomeni tudi, kako hitro se<br />
odzivamo na stres, kako hitro jetra vse snovi<br />
in toksine, ki pridejo v naše telo, metabolizirajo<br />
v telesu manj škodljive vmesne molekule,<br />
da jih telo lahko izloči. Tudi določeni<br />
stranski učinki <strong>zdrav</strong>il so <strong>za</strong>radi tega odvisni<br />
od posameznikovega metabolizma.<br />
Prebava<br />
Hrana se mora najprej razgraditi, da se<br />
lahko v telesu absorbirajo pomembne snovi,<br />
ostale pa izločimo z blatom. V ta proces prebave<br />
je vključenih veliko dejavnikov. Prav<br />
vsi vplivajo na končno izločanje telesu nepomembnih<br />
snovi, ki jih izločamo z blatom,<br />
Če vas muči <strong>za</strong>prtje:<br />
<br />
<strong>za</strong>rcev<br />
tekočine.<br />
<br />
trku<br />
in popoldan okrog 17. ure, tako da lahko izberete čas odvajanja pol ure po <strong>za</strong>jtrku ali pol<br />
ure po popoldanskem obroku.<br />
<br />
<br />
<br />
slednji <strong>za</strong> tiste, ki imajo težave s prebavili).<br />
z urinom, skozi kožo in z dihanjem. Toksini<br />
se lahko izločajo po vseh poteh, v večini pa<br />
se v jetrih metabolizirajo v tako obliko, da<br />
se lahko izločajo skozi žolč z blatom ali skozi<br />
ledvice.<br />
Izraz prebava v strokovnem jeziku nima<br />
prave razlage. Lahko pa pod prebavo pojmujemo<br />
vse procese, ki v telesu potekajo ob <strong>za</strong>užitju<br />
hrane do njenega izločanja. V to je <strong>za</strong>jet<br />
ves prebavni sistem, jetra, žle<strong>za</strong> slinavka<br />
in regulatorni nevrohormonski sistem. Za<br />
prebavo je pomembno že zobovje v naših<br />
ustih, naše prehranjevalne navade, kako<br />
zmeljemo hrano, da nam ne obleži v želodcu<br />
in da se ta hitreje prazni, saj imamo s tem<br />
manj refluksa in kisline. Če hrana ni dovolj<br />
zmleta, preveliki delci hrane obremenijo<br />
tanko črevo in proces vsrkavanja ali absorpcije<br />
pomembnih snovi je onemogočen. Encimi<br />
v tankem črevesju ne morejo delovati<br />
in izgubljamo vitamine in aminokisline.<br />
Manj predelana hrana pride v široko črevo,<br />
kjer jo razgradijo naše črevesne bakterije.<br />
Če je teh ostankov nepredelane hrane več,<br />
nastajajo večje količine plinov in nelagodja<br />
z napenjanjem, krči ali celo težave z drisko.<br />
Normalno odvajanje blata<br />
Normalno iztrebljanje blata poteka trikrat<br />
na dan do enkrat na tri dni.<br />
Pogostost odvajanja je odvisna od:<br />
- našega osnovnega metabolizma,<br />
- osnovne avtonomne motorike prebavne<br />
cevi oz. peristaltike,<br />
- načina hranjenja,<br />
- vrste <strong>za</strong>užite hrane,<br />
- telesne aktivnosti,<br />
- jemanja <strong>zdrav</strong>il,<br />
- reakcije na stres,<br />
- stanja hrbtenice, medeničnega dna in<br />
mišic medeničnega dna,<br />
- starosti ter<br />
- anatomskih značilnosti našega črevesja<br />
in <strong>za</strong>dnjične mišice.<br />
Pomen vnosa vlaknin in tekočine<br />
Hrana ima velik vpliv na sestavo vsebine<br />
črevesja, <strong>za</strong>to je pomembno, da <strong>za</strong>užijemo<br />
dnevno 20 g čistih netopnih vlaknin, ki predstavljajo<br />
vsebino prebavne cevi. Ker vlaknin<br />
ne absorbiramo, nam jih pomagajo »prebaviti«<br />
črevesne bakterije, ki razgradijo celulozo<br />
na manjše delce. Za vsebino črevesja je <strong>za</strong>to<br />
izjemno pomemben <strong>za</strong>dosten vnos vlaknin<br />
in tekočine. Obstajajo velike razlike v posameznikovem<br />
metabolizmu. Nekateri potrebujejo<br />
več tekočine, drugi manj, vse je odvisno<br />
od naše telesne aktivnosti in zunanjih<br />
temperatur. Ob hrani je dnevno priporočljivo<br />
<strong>za</strong>užiti še osem ko<strong>za</strong>rcev tekočine. Pripo-
54 Kako <strong>zdrav</strong>iti | Zaprtje in upočasnjen metabolizem<br />
september 2010 | NAŠA LEKARNA<br />
55<br />
P<br />
ri občutljivih osebah lahko<br />
nekatera prehranska dopolnila<br />
povzročajo tudi krče ali driske.<br />
Pomembno je, da posamezniki, ki<br />
hkrati jemljejo več vrst <strong>zdrav</strong>il,<br />
preverijo navodila, v katerih so<br />
opisani morebitni stranski učinki.<br />
Pred jemanjem določenega <strong>zdrav</strong>ila<br />
in po njem je priporočljivo tudi<br />
spremljanje vseh pojavov v telesu, saj<br />
so lahko reakcije zelo individualne.<br />
Previdnost velja tudi pri prehranskih<br />
dopolnilih.<br />
Refleks odvajanja<br />
Glede na našo vzgojo, ki je odraz družbenih<br />
norm in kulture, v kateri smo odraščali,<br />
smo si s kasnejšim načinom življenja osnovni<br />
refleks odvajanja blata privzgojili po svoje.<br />
Dojenčki refleksno odvajajo blato po vsakem<br />
dojenju. Ta refleks se kasneje ustali na<br />
dva večja gastrokolična refleksa, ki sta zjutraj<br />
in popoldan, ko se po <strong>za</strong>užitju hrane impulz<br />
širjenja stene želodca in prebavne cevi<br />
pretvori v naših možganih v poziv k odvajanju.<br />
Žal je naša zunanja mišica danke pod<br />
vplivom naše <strong>za</strong>vestne volje in ta refleksa<br />
<strong>za</strong>nemarimo. Takrat se poruši naša biološka<br />
ura odvajanja. Ne glede na biološko uro odvajanja<br />
pa vedno obstaja najpogostejši poziv<br />
k odvajanju takrat, ko pride blato v danko<br />
pred notranjo mišico <strong>za</strong>piralko in se stene<br />
danke razširijo. Tudi tega lahko hotno <strong>za</strong>držimo.<br />
Če se stena danke preveč razširi, postane<br />
neobčutljiva in ne dobimo več poziva<br />
k odvajanju. To se pogosto zgodi pri starejši<br />
populaciji, pri kateri je elastičnost tkiva<br />
zmanjšana, mišice medeničnega dna oslabijo,<br />
pogoste pa so tudi okvare hrbtenice. Kadar<br />
občutljivost stene danke oslabi in ne dobimo<br />
več poziva, ne moremo več iztrebljati<br />
ali pa celo nimamo moči iztrebljanja. Zaradi<br />
anatomskih sprememb v starosti, po poškodbah<br />
in porodih ter <strong>za</strong>radi oslabelosti<br />
mišic se poruši anatomska lega danke. Anorektalni<br />
kot, ki je pomemben <strong>za</strong> iztrebljanje,<br />
ročam tudi vsakodnevno pitje naravne mineralne<br />
voda z magnezijem (Donat Mg), ki<br />
deluje odvajalno, paziti pa moramo, da od<br />
prevelike količine ne dobimo driske.<br />
Vzroki <strong>za</strong> <strong>za</strong>prtje<br />
Kljub <strong>za</strong>dostnemu vnosu vlaknin in tekočine<br />
je frekvenca iztrebljanja odvisna<br />
tudi od naše osnovne črevesne motorike. O<br />
njej lahko sklepamo že po naših prednikih<br />
in starših oz. kakšne so bile njihove prebavne<br />
navade in težave. Predvsem dolžina širokega<br />
črevesja je tista, ki nam določa, kako<br />
pogosto bomo odvajali. Ob tem je pomembno<br />
poudariti, da je lahko dodaten dejavnik<br />
<strong>za</strong> <strong>za</strong>prtje tudi spuščeno široko prečno črevo<br />
pri ženskah po porodih, pri starejših, ko<br />
elastično tkivo izgublja prožnost. Na motoriko<br />
črevesja vpliva tudi stres, <strong>za</strong>to imajo nekateri<br />
še posebno na potovanjih težave z odvajanjem<br />
blata. Nekatera <strong>zdrav</strong>ila, predvsem<br />
psihofarmakološke substance, zmanjšujejo<br />
peristaltiko, analgetiki, predvsem morfinski<br />
derivati, še dodatno zvišujejo tonus notranje<br />
mišice <strong>za</strong>piralke in s tem vplivajo na<br />
samo iztrebljanje. V črevesju delujejo številni<br />
hormoni in hormonsko aktivne snovi, ki<br />
jih izločajo enterokromafine celice in vplivajo<br />
na serotoninske, muskarinske, histaminske<br />
receptorje in določajo peristaltiko<br />
črevesja. Vsa <strong>zdrav</strong>ila, ki delujejo na kak način<br />
na omenjene receptorje, delujejo tudi na<br />
pogostnost odvajanja. Na te receptorje delujejo<br />
tudi različna prehranska dopolnila,<br />
vendar redko v smislu zmanjševanja peristaltike,<br />
razen vse narkotične substance, ki<br />
delujejo na morfinske receptorje. Pri občutljivih<br />
osebah lahko nekatera prehranska<br />
dopolnila povzročajo tudi krče ali driske.<br />
Pomembno je, da posamezniki, ki hkrati jemljejo<br />
več vrst <strong>zdrav</strong>il, preverijo navodila, v<br />
katerih so opisani morebitni stranski učinki.<br />
Pred jemanjem določenega <strong>zdrav</strong>ila in<br />
po njem je priporočljivo tudi spremljanje<br />
vseh pojavov v telesu, saj so lahko reakcije<br />
zelo individualne. Previdnost velja tudi pri<br />
prehranskih dopolnilih.<br />
TABLETE Z BRUSNICAMI IN<br />
MLEČNOKISLINSKIMI BAKTERIJAMI<br />
EKSTRAKT BRUSNIC IN 4 PROBIOTIČNI SEVI<br />
(L.Acidophilus, L.casei, L.rhamnosus, B.longum)<br />
UPORABA LACTOLADY NUDI DVOJNO<br />
ZAŠČITO IN ZMANJŠA MOŽNOST<br />
NASTANKA URINARNIH INFEKCIJ<br />
PRI ŽENSKAH.<br />
Preventivni mehanizem delovanja brusnic<br />
na patogene, ki povzročajo urinarne<br />
infekcije,<br />
je dobro poznan.<br />
U PORABA:<br />
Zmanjšanje možnosti nastanka urinarnih infekcij<br />
pri ženskah in ponavljajočih urinarnih infekcij<br />
pri starejših ženskah.<br />
O DMEREK:<br />
1 tableta 2 krat dnevno.<br />
Dnevni odmerek vsebuje<br />
1 bilijon MKB (probiotikov).<br />
Ekstrakt brusnic 800 mg.<br />
Pakiranja:<br />
30 in 60 tablet VSI IZDELKI VITABALANS SO VAM NA VOLJO V LEKARNAH IN SPECIALIZIRANIH TRGOVINAH.
56 Kako <strong>zdrav</strong>iti | Zaprtje in upočasnjen metabolizem<br />
september 2010 | NAŠA LEKARNA 57<br />
se izravna. Ženski hormoni še dodatno vplivajo<br />
na prebavila tako, da ženske glede na<br />
ovarialni ciklus odvajajo zelo različno in v<br />
večini nimajo vsakodnevnega jutranjega rednega<br />
odvajanja, ki je značilno <strong>za</strong> moške.<br />
Od ovulacije dalje so ženske bolj nagnjene k<br />
<strong>za</strong>prtju <strong>za</strong>radi vpliva progesterona, v času<br />
menstrualnega ciklusa pa odvajajo normalno<br />
ali imajo celo driske.<br />
Sama funkcija <strong>za</strong>piralne mišice, ki je sestavljena<br />
iz notranje in zunanje mišice, je<br />
odvisna od anatomske značilnosti, dolžine<br />
mišice in oživčenosti. Zato poškodbe hrbtenice<br />
vodijo v oslabljeno funkcijo in nezmožnost<br />
<strong>za</strong>drževanja blata ali izgubo poziva k<br />
odvajanju. Zaradi starosti, po operativnih<br />
posegih, porodnih ali drugih poškodbah <strong>za</strong>piralna<br />
mišica lahko izgubi elastičnost, postane<br />
trda, sklerotična, ne more se prilagoditi<br />
in <strong>za</strong>dostno razte<strong>za</strong>ti pri iztrebljanju.<br />
Enako se dogodi pri kroničnem vnetju sluznice<br />
danke, ko se slednja lahko zoža in je<br />
<strong>za</strong>radi tega onemogočeno iztrebljanje.<br />
Zaprtje<br />
Zaprtje ima mnogo vzrokov, dejavnikov,<br />
ki medsebojno vplivajo. Preventivno se je<br />
priporočljivo pravilno hraniti, piti veliko tekočine<br />
in dodajati vlaknine, tudi mlete. Če<br />
nas surovo sadje in zelenjava preveč napenjata,<br />
lahko uživamo kuhano v <strong>za</strong>dostni količini.<br />
Hrana mora biti dobro prežvečena,<br />
obroki redni, da se lahko na<strong>za</strong>j privzgoji gastrokolični<br />
refleks, odvisen od dnevnega ritma<br />
posameznika. Potrebno je izključiti vsa<br />
<strong>zdrav</strong>ila, ki lahko vplivajo na peristaltiko,<br />
in vključiti pol ure aktivnega gibanja na dan.<br />
Če spremenjeni način ne vpliva v taki<br />
meri, da <strong>za</strong>čnemo odvajati vsaj enkrat na tri<br />
dni, so potrebne preiskave. S koloskopijo pregledamo<br />
celotno črevo in izključimo vnetje<br />
ter zožitve. Pri rentgenološki kontrastni preiskavi<br />
prehoda kontrasta skozi črevo izmerimo<br />
čas prehoda kontrasta, dolžino in lego širokega<br />
črevesja. Pri sumu na motnje sfinktra<br />
je potrebno ob pregledu opraviti še anorektalno<br />
manometrijo, izmeriti tlake v danki in<br />
občutljivost na razte<strong>za</strong>nje stene. Z endoultrazvokom<br />
se lahko dokažejo poškodbe mišice<br />
medeničnega dna, zlasti pri ženskah po<br />
porodih. Možna je tudi kirurška terapija, še<br />
posebej pri podaljšanem črevesju in zožitvah.<br />
V veliki meri pomaga »feedback šola odvajanja«,<br />
v kateri se s spremljanjem aktivnosti mišice<br />
medeničnega dna nauči pravilna raba<br />
mišic <strong>za</strong> iztrebljanje.<br />
Odvajalnih sredstev pri <strong>za</strong>prtju ne priporočamo,<br />
ker povzročajo driske, posledično<br />
pa se črevo refleksno odzove z <strong>za</strong>prtjem.<br />
Ustvari se <strong>za</strong>čaran krog in vedno večje poseganje<br />
po odvajalih. Tudi klistiranje ima<br />
enak učinek, <strong>za</strong>to ga odsvetujemo. Priporočamo<br />
ga samo pri skrajnih, trdovratnih in<br />
dolgotrajnih <strong>za</strong>prtjih, če oseba ne odvaja več<br />
kot teden dni ali ima <strong>za</strong>radi <strong>za</strong>prtja bolečine.<br />
Pri tem previdnost ni odveč, saj je lahko<br />
vzrok <strong>za</strong> <strong>za</strong>prtje v zožitvah ali <strong>za</strong>rastlinah<br />
po predhodnih operacijah v trebuhu.<br />
Priporočamo pitje enega litra Donata Mg.<br />
Dva litra dnevno ga svetujemo le pri zelo <strong>za</strong>prtih<br />
in tistih, ki imajo dolgo črevo. Vsakodnevno<br />
priporočamo pol ure gibanja, da se<br />
organizem spoti. Vsakodnevno je dobro uživati<br />
sadje, predvsem zelo zrel kivi, sadež do<br />
dva na dan, če je izključena alergija na sadež.<br />
Če je prisotna alergija na kivi ali vam sadež<br />
ni ljub, ob uživanju drugega sadja priporočamo<br />
suhe slive in dateljne. Lanena semena in<br />
otrobi zjutraj naj bodo raje mleti, da ne pride<br />
do popoldanskega napenjanja. Redko, če je<br />
iztrebljanje res onemogočeno, priporočamo<br />
glicerinsko svečko, s katero se zmehča <strong>za</strong>sušeno<br />
blato, ali po treh dneh neodvajanja odvajalno<br />
zeliščno svečko. Probiotiki v jogurtih<br />
lahko pomagajo, če ni alergije na mleko.<br />
Pri trdovratnem <strong>za</strong>prtju, podaljšanem črevesju<br />
in motnjah sfinktra so neefektivni in<br />
nimajo večjega pomena, razen da uravnavajo<br />
črevesno floro in s tem naš imunski odziv ter<br />
obrambni mehanizem.<br />
Če dietna priporočila z rednimi obroki<br />
in pitjem veliko tekočine ter vsakodnevnim<br />
gibanjem niso uspešna, je potreben specialističen<br />
pregled pri <strong>zdrav</strong>niku, ki opravi prej<br />
opisane preiskave. Predvsem pregled pri gastroenterologu<br />
priporočamo po 50. letu starosti,<br />
saj v tem starostnem obdobju narašča<br />
malignom črevesja, in v primeru, ko se način<br />
odvajanja spremeni brez jasnega vzroka<br />
in se po treh tednih ne uredi. <br />
Tatjana Puc Kous, dr. med., spec. int., gastroenterolog<br />
dela kot <strong>za</strong>sebna gastroentrologinja<br />
v Gastromedica d.o.o, Inštitut <strong>za</strong> bolezni<br />
prebavil v Murski Soboti. Podiplomski študij<br />
gastroenterologije je opravila v Zagrebu,<br />
trenutno pa je vpisana na študij na mariborski<br />
medicinski fakulteti. V Gastromedica<br />
d.o.o. ob gastroskopijah, koloskopijah izvajajo<br />
tudi ultrazvok trebuha in ščitnice, novejše<br />
preiskave funkcionalnih motenj prebavil,<br />
ph-metrijo požiralnika in impedanco<br />
požiralnika, s katerimi edini v Sloveniji merijo<br />
vrste refluksov pri odraslih. Vstavljajo<br />
želodčne balone <strong>za</strong> hujšanje in vodijo hujšanje,<br />
najnovejše pa je izvajanje alergoloških<br />
testov <strong>za</strong> alergijo in intoleranco na hrano ter<br />
določanje ravni prostih radikalov v krvi.
58 NAŠA LEKARNA<br />
september 2010 | NAŠA LEKARNA 59<br />
Zdravilne<br />
rastline<br />
? Vprašajte<br />
strokovnjaka<br />
Drage bralke in bralci, vabimo vas, da vprašanja in opis svojih težav pošljete<br />
na naslov Entrapharm d. o. o., Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana, ali po e-pošti<br />
urednistvo@nasa-<strong>lekarna</strong>.si. Skupaj z našim partnerjem, podjetjem Medex,<br />
bomo skušali poiskati odgovore.<br />
V <strong>za</strong>dnjem času veliko prebiram, tudi v reviji<br />
Naša <strong>lekarna</strong>, o pomembnosti esencialnih maščobnih<br />
kislin DHA <strong>za</strong> razvoj otrokovih možganov.<br />
Za kaj vse še priporočate jemanje Medexovega<br />
Omega-3 sirupa, ki vsebuje tudi<br />
DHA? Ali bi jemanje tega sirupa pri mojih dveh<br />
otrocih pomagalo tudi k boljšemu imunskemu<br />
sistemu?<br />
Anja iz Ljubljane<br />
DHA ima pomembno vlogo pri razvoju živčevja, možganov<br />
in vida. Zaradi protivnetnih in drugih pomembnih lastnosti,<br />
ki jih imajo maščobne kisline omega 3, je še posebej<br />
<strong>za</strong> nosečnice, doječe matere in otroke pomembno,<br />
da <strong>za</strong>užijejo čim več omega 3 nenasičenih maščobnih kislin<br />
in manj omega 6 nenasičenih maščobnih kislin, ki jih<br />
najdemo v rastlinskih oljih.<br />
Esencialne maščobne kisline omega 6 same po sebi<br />
niso slabe, problematična pa je njihova prekomerna vsebnost<br />
v prehrani. Analize kompozicije maščobnih kislin v<br />
mleku doječih mater kažejo, da se je tekom let ob prekomernem<br />
uživanju nenasičenih maščobnih kislin omega 6<br />
spremenilo tudi razmerje med omega 6 in omega 3 v mleku,<br />
in sicer v prid omega 6. Ti podatki so <strong>za</strong>skrbljujoči ne<br />
samo <strong>za</strong>radi odzivnosti imunskega sistema dojenčkov,<br />
temveč tudi <strong>za</strong>radi pojava alergij. Raziskava leipziške univerze<br />
iz leta 2004 dokazuje, da je pri materah z visoko<br />
vsebnostjo omega 6 v materinem mleku večja verjetnost,<br />
da bo postal otrok alergičen na kravje mleko. Alergije so<br />
danes ena največjih tegob razvitega sveta. Že vsak tretji<br />
Evropejec ima kakšno od alergijskih stanj in kaže, da bo<br />
čez 20 let imela alergijo že polovica prebivalstva. Poleg<br />
drugih dejavnikov je tako porušeno razmerje omega maščobnih<br />
kislin v današnjem načinu prehrane logičen vzrok<br />
<strong>za</strong> tako veliko pojavnost alergij.<br />
Maščobne kisline omega 3 imajo pomemben vpliv tudi<br />
na imunski sistem, ker proizvajajo več vrst hormonom podobnih<br />
snovi, ki ugodno vplivajo na razvoj kosti, hrustanca<br />
in <strong>zdrav</strong>je srca, povečajo sposobnost koncentracije, bralne<br />
in psihomotorične spretnosti in zmanjšujejo možnost<br />
pojava hiperaktivnosti in agresije.<br />
Spominjam se, da so mi starši na počitnicah na<br />
rane dajali tudi propolis. Z ženo ga dostikrat<br />
uporabljava <strong>za</strong> grgranje pri bolečem grlu/žrelu.<br />
Zanima pa me, kako propolis deluje protivnetno?<br />
Ga lahko uporabljam tudi <strong>za</strong> druga vnetja<br />
v ustih, na primer <strong>za</strong> vnete dlesni in afte?<br />
Milan<br />
Propolis lahko uporabljamo tudi pri vnetju dlesni in aftah.<br />
V Medexu imamo na voljo alkoholno raztopino propolisa<br />
Proapin in nealkoholno raztopino Apibaby. Apibaby je<br />
še posebno primeren <strong>za</strong> vnete dlesni in afte, ker ne peče.<br />
Farmakološko najpomembnejše sestavine propolisa<br />
predstavljajo flavonoidi, ki so odgovorni <strong>za</strong> njegovo biološko<br />
aktivnost. Flavonoidi preprečujejo rast mikrobov, stimulirajo<br />
delovanje nekaterih encimov in obnavljajo tkivo.<br />
Protivnetno delovanje propolisa je vidno tudi pri <strong>zdrav</strong>ljenju<br />
akutnih in kroničnih vnetij, <strong>za</strong>nimivo pa je, da deluje tudi na<br />
vnetja, ki jih ne povzročijo okužbe, npr. opekline, ki jih povzroči<br />
sonce. Propolis je <strong>za</strong>radi protiglivičnega učinka izjemno<br />
učinkovit tudi pri <strong>zdrav</strong>ljenju bolezni kože in lasišča.<br />
Ker propolis krepi imunski sistem, ga pogosto uporabljamo<br />
<strong>za</strong> blaženje vnetij sluznice ustne votline in dlesni.<br />
Zaradi protibakterijskega učinka ga v kombinaciji z antibiotiki<br />
uporabljamo pri <strong>zdrav</strong>ljenju bakterijskih okužb, poleg<br />
tega pa je delovanje propolisa blagodejno, saj ne povzroča<br />
upada odpornosti in ne poškoduje črevesne flore.<br />
Zaradi prevelike odgovornosti na delovnem mestu,<br />
kar doživljam zelo stresno, me pesti nespečnost.<br />
Kaj naravnega izmed vaših izdelkov bi<br />
mi priporočili pri težavah s spanjem?<br />
Martina<br />
Priporočamo vam kapsule Stres kontrol, ki vsebujejo ekstrakt<br />
korenine rožnega korena (Rhodiola rosea). Rhodiola<br />
rosea pomaga telesu, da se lažje prilagodi na stres. Glavni<br />
učinkovini sta salidrozid in rosavin. Klinične študije so potrdile,<br />
da delujeta antistresno, tako da pomagata organizmu<br />
ohraniti notranje ravnovesje ob različnih stresnih situacijah<br />
(npr. naporu, pa tudi pri zunanjih stresnih situacijah<br />
– vročini, mrazu…). Izboljšata fizično sposobnost in splošno<br />
počutje, povečata sposobnost <strong>za</strong>znavanja, dojemanja<br />
in pomnjenja, blažita kronično utrujenost in povečata delovno<br />
sposobnost. Priporočamo 1-2 kapsuli na dan z minimalno<br />
2 dcl tekočine, pred <strong>za</strong>jtrkom. Jutranje uživanje<br />
se priporoča <strong>za</strong>to, ker kapsule povečajo tudi koncentracijo<br />
in energijo. Tako boste lažje delali podnevi in nemoteno<br />
spali ponoči.<br />
Kakšna je prednost <strong>za</strong> uživanje Multivitaminskega<br />
medenega sirupa Čebelica Maja napram<br />
vitaminskim bombonom ali multivitaminskim<br />
pijačam?<br />
Metka<br />
Medexov multivitaminski medeni sirup Čebelica Maja je<br />
prilagojen otrokom od enega do 14 let. Vsebuje uravnoteženo<br />
količino 9 vitaminov: vitamin A, vitamine B kompleksa<br />
(B 1 , B 2 , B 5 , B 6 , B 12 ), vitamin C in vitamin D, ki jih otroci<br />
potrebujejo <strong>za</strong> vitalnost in <strong>zdrav</strong>je. Vitamine podpirajo<br />
snovi iz narave kot so med, cvetni prah in sadni sokovi, ki<br />
v naravni obliki vsebujejo vitamine, minerale, beljakovine,<br />
esencialne aminokisline, ogljikove hidrate. Tako naredijo<br />
dodane vitamine biološko aktivnejše.<br />
Jana Potokar, vodja razvoja v Medexu<br />
Veliko <strong>zdrav</strong>ja vam želita Medex in<br />
uredništvo revije Naša <strong>lekarna</strong>.
60 NAŠA LEKARNA<br />
september 2010 | NAŠA LEKARNA 61<br />
Znanje<br />
<strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>je<br />
bitax<br />
Za lažje življenje<br />
s sladkorno boleznijo<br />
Kaj označuje sladkorno bolezen? Kako si<br />
lahko pomagamo in kaj storiti, da nam bo<br />
lažje kot bolniku s sladkorno boleznijo?<br />
Sladkorna bolezen je motnja presnove, ki<br />
nastane <strong>za</strong>radi pomanjkanja inzulina ali odpora<br />
tkiv na njegovo delovanje. Inzulin je hormon,<br />
ki ga kot odgovor na dvig glukoze (sladkorja)<br />
po <strong>za</strong>užiti hrani ali pijači izloča trebušna slinavka<br />
in je nujno potreben <strong>za</strong> prehod glukoze iz<br />
krvi v celice. Osnovna motnja sladkorne bolezni<br />
je torej nesposobnost prehajanja sladkorja<br />
oz. glukoze iz krvi v celice. To označuje stalno<br />
zvišan nivo krvnega sladkorja (hiperglikemija),<br />
ki jo lahko spremljajo znaki nenehne žeje in<br />
pogostega uriniranja, hujšanja, splošne oslabelosti<br />
in motenj <strong>za</strong>vesti. Dolgoročno pa povzroča<br />
poškodbo žil, ledvic in vida.<br />
Kdo je podvržen sladkorni bolezni?<br />
Največje tveganje obstaja pri ljudeh s prekomerno<br />
telesno težo, ki se z leti povečuje. Na<br />
to poleg genetskega faktorja vplivajo različne<br />
slabe navade: stres, ne<strong>zdrav</strong>a prehrana, ne<strong>za</strong>dostno<br />
gibanje, prevelik vnos hrane..., ki se le<br />
še stopnjujejo in krvni tlak pogostokrat narašča.<br />
Prav te osebe s povečanim krvnim tlakom<br />
so največkrat v nevarnosti, da zbolijo <strong>za</strong> sladkorno<br />
boleznijo, a se žal tega dejstva dolga leta<br />
ne <strong>za</strong>vedajo. Zaradi ateroskleroze možganskih<br />
žil je pri sladkornih bolnikih dvakrat pogostejša<br />
kot pri ostalih ljudeh. Prav tako sta pogosti<br />
slaba prekrvavitev in gangrena.<br />
Kaj lahko storimo sami?<br />
Kot preventiva oz. ko že imamo sladkorno<br />
bolezen tipa I ali tipa II, lahko ogromno <strong>za</strong> svoje<br />
telo storimo prav sami. Potrebno se je posvetiti<br />
gibanju, <strong>zdrav</strong>i prehrani ali jemati prehranska<br />
dopolnila, ki vsebujejo substance s<br />
pozitivnim delovanjem na sladkor in holesterol<br />
v krvi. Te substance so: alfa lipojska kislina,<br />
krom in izvleček cimeta.<br />
Dejavniki, ki vplivajo na diabetes, so:<br />
- stres,<br />
- genetski vpliv,<br />
- ne<strong>zdrav</strong>a prehrana,<br />
- ne<strong>za</strong>dostno gibanje,<br />
- tolstost.<br />
Dialevel<br />
Kako pozitivno vplivajo na naše telo?<br />
Alfa lipojska kislina ščiti živčno tkivo in<br />
ima močan antioksidativni učinek na proste radikale<br />
v telesu. Obenem pomaga stabilizirati<br />
raven sladkorja v krvi. Pozitivno vpliva na regeneracijo<br />
jetrnih celic. Učinek alfa lipojske kisline<br />
se z dodatkom cimeta in organskega kroma<br />
še poveča. Vse substance skupaj pomagajo<br />
vzdrževati stabilno raven sladkorja v krvi brez<br />
ne<strong>za</strong>želenega nihanja.<br />
(reference: Alternative Medicine Review, volume<br />
11, number 3, 2006, str. 232-237)<br />
Krom pripomore k pravilnemu delovanju<br />
inzulina v telesu. Inzulin je hormon, ki skrbi, da<br />
sladkor pride v celice in se tam pretvori v energijo.<br />
Pomaga tudi znižati raven škodljivega holesterola<br />
v krvi in povišati raven koristnega holesterola,<br />
<strong>za</strong>radi katerega je tveganje <strong>za</strong> srčne<br />
bolezni manjše.<br />
(reference: Diabetes Care, volume 26, number<br />
12, december 2003, str. 3215-3218)<br />
Cimet v majhnih količinah lahko izboljšuje<br />
metabolizem sladkorja v krvi in istočasno ugodno<br />
vpliva na holesterol in maščobe v krvi. V primeru<br />
diabetesa tipa II tvori odpornost na inzulin.<br />
Izvleček cimeta precej izboljša uporabo glukoze<br />
oz. sladkorja v celicah. Je močan antioksidant.<br />
(reference: I. Agric Food Chem. 2004 Mar. 10;<br />
52(5): 1385-9) <br />
Imejte sladkor pod kontrolo!<br />
Prehransko dopolnilo<br />
Dialevel vsebuje odlično kombinacijo<br />
aktivnih in pozitivno delujočih substanc,<br />
ki blagodejno vplivajo na organizem ter<br />
so potrjene s študijami:<br />
alfa-lipojska kislina<br />
izvleček cimeta<br />
krom<br />
Alfa-lipojska kislina pomaga <strong>za</strong>ščititi živčni sistem.<br />
Cimet pomaga vzdrževati pravi nivo sladkorja v krvi.<br />
Krom je pomemben <strong>za</strong> metabolizem sladkorja.<br />
Na voljo v <strong>lekarna</strong>h<br />
in specializiranih<br />
prodajalnah!<br />
Info: 01/544-38-33, www.bitax.si
62 NAŠA LEKARNA<br />
september 2010 | NAŠA LEKARNA 63<br />
Starostniki<br />
Zdravila in starostniki<br />
Dan slovenskih lekarn – 26. september 2010<br />
Polonca Fiala, mag. farm., Pomurske lekarne<br />
Že šesto leto <strong>za</strong>pored Sekcija farmacevtov<br />
javnih lekarn 26. september posveča<br />
o<strong>za</strong>veščanju ljudi o možnostih, ki jih<br />
uporabnikom nudijo lekarne s svojimi<br />
<strong>za</strong>poslenimi. Obenem, ve<strong>za</strong>no na izbrano temo, v<br />
<strong>lekarna</strong>h prav na ta dan posredujemo mnogo koristnih<br />
informacij o pravilni in varni uporabi <strong>zdrav</strong>il. Zagotavljanje<br />
odgovornega <strong>zdrav</strong>ljenja z <strong>zdrav</strong>ili je namreč eno od temeljnih<br />
poslanstev opravljanja farmacevtskega poklica. Zato dan<br />
slovenskih lekarn ni le praznik farmacevtov v slovenskih javnih<br />
<strong>lekarna</strong>h, pač pa je tudi praznik uporabnikov – torej vseh ljudi. Tema<br />
letošnjega dneva slovenskih lekarn je posvečena <strong>zdrav</strong>ilom in starostnikom.
64 Starostniki | Zdravila in starostniki - Dan slovenskih lekarn - 26. september 2010<br />
september 2010 | NAŠA LEKARNA 65<br />
Zdravnika in farmacevta, ki sta utrla<br />
pot poklicu današnjega farmacevta,<br />
sta bila brata dvojčka Damijan in<br />
Kozma. Godujeta 26. septembra,<br />
<strong>za</strong>to smo farmacevti ta dan izbrali <strong>za</strong> svoj<br />
praznik. Dan, ko želimo javnosti naš poklic<br />
predstaviti tudi kot ponujeno pomoč ob vašem<br />
klicu. Kajti vsak, ki vstopi v lekarno, bodisi<br />
po <strong>zdrav</strong>ilo bodisi po nasvet, ob svoji težavi<br />
in stiski kliče po pomoči. Verjamemo in<br />
smo trdno prepričani, da farmacevti kot strokovnjaki<br />
<strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>ila znamo pomagati in ponuditi<br />
nasvet. Obenem želimo in upamo, da<br />
smo kot taki tudi prepoznani.<br />
Lekarniški farmacevti se vsak dan srečujemo<br />
z osebami, starejšimi od 65 let. In čeprav<br />
staranje ni bolezen, ampak življenjski<br />
proces, nosi s seboj veliko kroničnih bolezni<br />
in povečano potrebo po <strong>zdrav</strong>stvenih<br />
storitvah ter <strong>zdrav</strong>ljenju z <strong>zdrav</strong>ili. Vsekakor<br />
je <strong>zdrav</strong>ljenje z <strong>zdrav</strong>ili pomemben dejavnik<br />
v kakovosti življenja. Ne smemo pa <strong>za</strong>nemariti,<br />
da ob sočasnem jemanju več <strong>zdrav</strong>il, kar<br />
je v starosti pogosto, ob nepravilnem jemanju<br />
in slabšem sodelovanju bolnika lahko<br />
nastajajo tudi neželeni učinki. Zato smo farmacevti<br />
kot strokovnjaki <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>ila tisti, ki<br />
lahko pomembno vplivamo ne samo na izide<br />
<strong>zdrav</strong>ljenja in na podaljševanje življenja,<br />
ampak tudi in predvsem na izboljšanje kakovosti<br />
življenja. Prav tako lahko s svojim<br />
znanjem in nasveti pomagamo svojcem,<br />
<strong>zdrav</strong>stvenemu in negovalnemu osebju pri<br />
izbiri <strong>zdrav</strong>il, prehranskih dopolnil in drugih<br />
izdelkov <strong>za</strong> nego in varovanje <strong>zdrav</strong>ja.<br />
Staranje in spremembe, ki vplivajo na<br />
<strong>zdrav</strong>ljenje z <strong>zdrav</strong>ili<br />
Starost je neizogibno dejstvo življenja. Je<br />
obdobje, ko človek dozori do popolne človeške<br />
uresničitve. Starejše osebe so po danes najpogosteje<br />
uporabljenih definicijah tiste osebe,<br />
ki so stare 65 let in več. Po predlogu Svetovne<br />
<strong>zdrav</strong>stvene organi<strong>za</strong>cije jih delimo v skupino<br />
starejših v starosti od 65 do 74 let, skupino starih<br />
v starosti od 75 do 84 let in skupino zelo<br />
starih v obdobju od 85. leta naprej.<br />
Staranje povzroča številne spremembe,<br />
ki pomembno vplivajo tudi na razvoj bolezni,<br />
na <strong>zdrav</strong>ljenje z <strong>zdrav</strong>ili in povečujejo<br />
tveganje <strong>za</strong> nastanek problemov, pove<strong>za</strong>nih<br />
z uporabo <strong>zdrav</strong>il pri starostniku. Če želimo<br />
doseči varno, učinkovito in kakovostno<br />
<strong>zdrav</strong>ljenje, moramo <strong>zdrav</strong>ljenje z <strong>zdrav</strong>ili<br />
prilagoditi nastalim spremembam telesa.<br />
Prav tako je zelo pomembno, da se <strong>zdrav</strong>ila<br />
uporabljajo pravilno, kajti le na ta način bo<br />
<strong>za</strong>gotovljena učinkovitost in varnost.<br />
Farmacija in lekarniški farmacevti lahko<br />
veliko pripomoremo h kakovosti poznejših<br />
let: z aktivnostmi <strong>za</strong> preprečevanje in obvladovanje<br />
bolezni, s svetovanjem <strong>za</strong> pravilno,<br />
varno in učinkovito <strong>zdrav</strong>ljenje ter s svetovanjem<br />
<strong>za</strong> <strong>zdrav</strong> življenjski <strong>slog</strong>.<br />
Kaj mora starostnik vedeti o <strong>zdrav</strong>ilih<br />
Zdravilo je vsaka snov ali kombinacija<br />
snovi, ki je namenjena <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>ljenje ali preprečevanje<br />
bolezni pri ljudeh in živalih. Na<br />
voljo so v različnih farmacevtskih oblikah:<br />
tabletah, kapsulah, sirupih, praških, šumečih<br />
tabletah, mazilih, svečkah ipd. Velikokrat<br />
ljudje, predvsem starejši, v želji po izboljšanju<br />
in ohranjanju <strong>zdrav</strong>ja nasedejo<br />
obljubam o <strong>zdrav</strong>ilnih učinkih izdelkov, ki<br />
jih prodajajo »od vrat do vrat« in na spletu.<br />
Ker so izdelki v enakih oblikah kot <strong>zdrav</strong>ila<br />
(tablete, kapljice, kapsule…), prodajalci <strong>za</strong>vajajo<br />
z njihovimi <strong>zdrav</strong>ilnimi učinki. Zato je<br />
pomembno, da vemo, da ni vsak izdelek v<br />
obliki kapsul, tablet, sirupov <strong>zdrav</strong>ilo! Previdnost<br />
torej ni in ne sme biti odveč, kakovosten<br />
pripravek pa <strong>za</strong>to raje poiščite v lekarni,<br />
kjer dodamo tudi nasvet. Prav <strong>lekarna</strong><br />
s svojimi <strong>za</strong>poslenimi je verodostojen vir informacij,<br />
ki mu gre <strong>za</strong>upati.
Pripomočki <strong>za</strong><br />
66 Starostniki | Zdravila in starostniki - Dan slovenskih lekarn - 26. september 2010<br />
september 2010 | NAŠA LEKARNA 67<br />
oskrbo stome<br />
Zdravljenje z <strong>zdrav</strong>ili prispeva k boljšemu<br />
<strong>zdrav</strong>stvenemu stanju, vendar nosi s seboj<br />
tudi tveganja<br />
Zdravljenje z <strong>zdrav</strong>ili, opirajoč se na varno<br />
in pravilno uporabo <strong>zdrav</strong>il, je <strong>za</strong>gotovo<br />
prednost. Prispeva k boljšemu <strong>zdrav</strong>stvenemu<br />
stanju, k izboljšanju kakovosti in podaljševanju<br />
življenja, prinaša pa tudi tveganja.<br />
Tveganja lahko izhajajo iz <strong>zdrav</strong>ila samega<br />
(neželeni učinki, medsebojno delovanje<br />
<strong>zdrav</strong>il…) ali <strong>za</strong>radi nepravilnega jemanja<br />
<strong>zdrav</strong>ila (prevelik oziroma premajhen odmerek,<br />
neredno jemanje <strong>zdrav</strong>ila, <strong>za</strong>pletenost<br />
odmerjanja…). Farmacevtova odgovornost<br />
je <strong>za</strong>gotoviti, da je <strong>zdrav</strong>ljenje z <strong>zdrav</strong>ili<br />
pravilno ter v skladu z veljavno <strong>za</strong>konodajo,<br />
ustrezno glede na namen, najučinkovitejše,<br />
kot je mogoče, najprimernejše <strong>za</strong> izvedbo<br />
ter najvarnejše, kot je na voljo. To pa je mogoče<br />
doseči le z medsebojnim sodelovanjem<br />
in dogovarjanjem ter s spoštovanjem med<br />
starostnikom (družino, svojci in skrbniki),<br />
<strong>zdrav</strong>nikom in farmacevtom. S farmacevtsko<br />
skrbjo tako dosežemo rezultate, ki izboljšajo<br />
kakovost življenja v poznejših letih.<br />
In le tako prednosti <strong>zdrav</strong>ljenja z <strong>zdrav</strong>ili<br />
pretehtajo tveganja.<br />
Kako lahko dosežemo pravilnejšo uporabo<br />
<strong>zdrav</strong>il pri starostnikih<br />
Zelo pomembno je, da starostnik dobro<br />
pozna svoje bolezni in <strong>zdrav</strong>ila, ki jih uporablja.<br />
Zavedati se mora, da lahko dvome, ki se<br />
porajajo v zvezi z <strong>zdrav</strong>ljenjem in boleznijo,<br />
razjasni v pogovoru z <strong>zdrav</strong>nikom in farmacevtom.<br />
Tudi <strong>za</strong>to je priporočljivo, da ima<br />
izbrano lekarno in farmacevta. Seveda je<br />
starejšim lahko v veliko pomoč tudi priloženo<br />
navodilo <strong>za</strong> uporabo <strong>zdrav</strong>ila, <strong>za</strong>to naj ga<br />
nikar ne <strong>za</strong>vržejo. K varni, pravilni in učinkoviti<br />
uporabi <strong>zdrav</strong>il pa lahko veliko pripomorejo<br />
tudi svojci in starostniku pomagajo<br />
pripraviti seznam <strong>zdrav</strong>il (osebna kartica<br />
<strong>zdrav</strong>il), ki je velikokrat nepogrešljiv. Še bolje<br />
je, če na pomoč pri izdelavi seznama<br />
<strong>zdrav</strong>il priskoči tudi farmacevt, ki bo tudi<br />
svetoval o pravilni in varni uporabi <strong>zdrav</strong>il<br />
in opazil morebitno medsebojno delovanje<br />
med <strong>zdrav</strong>ili in prehranskimi dopolnili.<br />
Zato je pomembno, da na seznamu poleg<br />
<strong>zdrav</strong>il navedemo tudi <strong>zdrav</strong>ila brez recepta<br />
in prehranska dopolnila, ki jih starostnik<br />
uporablja <strong>za</strong> ohranitev <strong>zdrav</strong>ja.<br />
Raziskave med slovenskimi starostniki<br />
Z anonimno raziskavo med starostniki,<br />
opravljeno pomladi 2010, je Sekcija farmacevtov<br />
javnih lekarn pri Slovenskem farmacevtskem<br />
društvu s pomočjo lekarniških farmacevtov<br />
pridobila veliko informacij o navadah slovenskih<br />
starostnikov pri uporabi <strong>zdrav</strong>il. V<br />
anketiranje je bilo vključenih 395 oseb, ki<br />
so uporabljale skupaj kar 2107 <strong>zdrav</strong>il. Med<br />
anketiranimi je bilo 50,6 odstotka mlajših<br />
od 74 let, 39,2 odstotka starih od 75 do 84 let<br />
ter 10,1 odstotka starejših od 85 let. Povprečna<br />
starost je bila 74,7 leta.<br />
V javnih <strong>lekarna</strong>h smo z raziskavo ob izdaji<br />
<strong>zdrav</strong>il osebam, starejšim od 65 let, želeli<br />
ugotoviti: kako dobro starostniki poznajo<br />
svoja <strong>zdrav</strong>ila; kaj želijo, da jim v javnih <strong>lekarna</strong>h<br />
še posebej svetujemo glede uporabe njihovih<br />
<strong>zdrav</strong>il; ali imajo navado obiskovati vedno<br />
isto lekarno; ali poleg <strong>zdrav</strong>il uporabljajo<br />
še druga <strong>zdrav</strong>ila brez recepta in prehranska<br />
dopolnila ter kako pogosto; ali imajo izdelan<br />
seznam svojih <strong>zdrav</strong>il in drugih izdelkov, ki<br />
jih uporabljajo <strong>za</strong> ohranjanje in varovanje<br />
<strong>zdrav</strong>ja, ter kdo je ta seznam izdelal.<br />
Razveseljiva je ugotovitev, da imajo slovenski<br />
starostniki navado, da obiskujejo vedno<br />
isto lekarno (86,7 odstotka) in imajo<br />
razmeroma pogosto izdelan seznam <strong>zdrav</strong>il<br />
(40,2 odstotka), in to ne glede na starost ali<br />
Knjižica Zdravila in starostniki<br />
Ob dnevu slovenskih lekarn bo izšla tudi knjižica<br />
Zdravila in starostniki. paleta<br />
Ponudila bo kopico<br />
Celovita spol. V večji meri imajo izdelan seznam<br />
<br />
informacij o <strong>zdrav</strong>ilih, prehranskih dopolnilih,<br />
samo z <strong>zdrav</strong>ili, izdanimi na recept, redkeje<br />
medsebojnem delovanju <strong>zdrav</strong>il<br />
<br />
in rešitve, ki<br />
<br />
na seznam vključijo tudi <strong>zdrav</strong>ila brez recepta<br />
in prehranska dopolnila, ki jih upora-<br />
<br />
vljenja. Knjižica bo ob dnevu slovenskih lekarn<br />
lahko pripomorejo k izboljšanju kakovosti žibljajo.<br />
Več rezultatov je vključenih v knjižici <br />
brezplačno, kot majhno darilo našim starejšim,<br />
Zdravila in starostniki.<br />
<br />
na voljo v vseh slovenskih <strong>lekarna</strong>h, ob tej priložnosti<br />
pa bodo potekale tudi aktivnosti, na-<br />
<br />
Za doseganje aktivne in <strong>za</strong>dovoljne starosti<br />
je potrebno uravnotežiti več področij, ni uporabi <strong>zdrav</strong>il.<br />
od telesnega in duševnega <strong>zdrav</strong>ja do ugo-<br />
<br />
menjene o<strong>za</strong>veščanju javnosti o pravilni in var-<br />
<br />
dnih socialnih, ekonomskih in družbenih<br />
razmer. In gotovo je, da ima na staranje in <br />
ljemo vse generacije in vse stroke. Tako<br />
počutje starejših vpliv celotna družba – torej<br />
sleherni izmed nas!<br />
<br />
naših življenj in bodo vodile v <strong>za</strong>dovoljno<br />
<br />
bodo stopinje ostale neizbrisljive na poteh<br />
Tudi <strong>za</strong>to je pomembno, da na stezice, po starost, letošnji dan slovenskih lekarn pa bo<br />
katerih bomo stopali skozi knjižico, pope-<br />
tako dosegel svoj namen. <br />
Ustvarjeno <strong>za</strong> <strong>za</strong><br />
brezskrben dan<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
K
68 NAŠA LEKARNA<br />
september 2010 | NAŠA LEKARNA 69<br />
Starostniki<br />
S psihologom, pisateljem<br />
in ambasadorjem<br />
rs v<br />
znanosti dr. Vidom<br />
Pečjakom<br />
smo se pogovarjali<br />
o aktivnem staranju<br />
in spoznanjih,<br />
s katerimi se<br />
soočajo starostniki.<br />
Psihologija tretjega<br />
življenjskega<br />
obdobja in Psihologija<br />
staranja sta<br />
le dve izmed njegovih<br />
90 izdanih<br />
knjig, predvsem s<br />
področja psihologije.<br />
Pogovarjala se je<br />
Katja Krasko<br />
Foto: osebni arhiv<br />
Vida Pečjaka<br />
Ni toliko pomembno,<br />
koliko si star, temveč<br />
kako si star<br />
»Kapacitete v starosti seveda niso več take, kot so bile v mladosti,<br />
ampak tisti, ki ima <strong>za</strong>gon že v mladosti, bo imel <strong>za</strong>gon tudi v starosti.<br />
Prav <strong>za</strong>to moramo že v mladosti sanjati, da bomo tudi na stara leta<br />
imeli sanje, ki jih še lahko odsanjamo,« dr. Vid Pečjak poudarja<br />
pomen aktivnega življenja in smisla v vseh življenjskih obdobjih.<br />
Obenem opo<strong>za</strong>rja na načrtno prezrtost starostnikov, ki naj bi v<br />
sodobni družbi, po prepričanju premnogih, le odžirali kruh<br />
mladim. »To negacijo naše generacije starostniki težko doživljamo,<br />
predvsem <strong>za</strong>radi tega, ker nas želijo osamiti. Iz tega pri starostnikih<br />
izhaja vse prepogost občutek osamljenosti. Samomori pri<br />
starostnikih niso redki,« opo<strong>za</strong>rja sogovornik.
70 Starostniki | Ni toliko pomembno, koliko si star, temveč kako si star.<br />
september 2010 | NAŠA LEKARNA 71<br />
Svojo knjigo Psihologija staranja <strong>za</strong>čenjate s<br />
stavkom: »Ni toliko pomembno, koliko si star,<br />
temveč kako si star.« Kako ste pa vi stari?<br />
Koledarsko, torej kvantitativno, bom<br />
kmalu dopolnil 82 let. Nikoli si ne bi mislil,<br />
da bom sploh toliko dočakal. Moji prijatelji<br />
so večinoma že na onem svetu. To mi je pač<br />
dano od genov ali od boga, kot verjamete.<br />
Pomembnih je kar nekaj vidikov staranja.<br />
Medicinski je tisti, ki mu, žal, ne moremo<br />
uiti. Šele bolezni so na primer velike ume<br />
na stara leta nenadoma ustavile v ustvarjalnih<br />
procesih (npr. J. P. Sartra). Obstaja tudi<br />
psihološki, subjektivni vidik staranja v smislu:<br />
star si toliko, kot se počutiš. Vedenjski<br />
vidik staranja pa je pove<strong>za</strong>n s tem, kako se<br />
vedeš kot starostnik, koliko si še aktiven.<br />
Vsi ti vidiki so medsebojno pove<strong>za</strong>ni, <strong>za</strong>to<br />
ni mogoče izhajati samo iz enega.<br />
Kako ljudje doživljamo, sprejemamo<br />
starost?<br />
Največkrat se starostniki sprašujejo, kaj<br />
jim sploh še ostane. Ena od dveh najpogostejših<br />
reakcij je umik, v smislu, da v starosti<br />
nič več ne ostane. Taki ljudje samo ždijo<br />
<strong>za</strong> <strong>za</strong>pečkom. Drugi vidik je bolj pozitivističen.<br />
Zazrejo se v vse tisto, kar jih še čaka<br />
in je še mogoče doseči, doživeti. Tizian je<br />
najlepše slike slikal v 90-tih letih, Edison<br />
je v svojih 80-ih prijavil malone 100 patentov...<br />
V drugo skupino seveda spadajo ljudje,<br />
ki so bili tudi do starosti zelo aktivni in<br />
njihov motor samo še dela naprej s polno<br />
paro. Ne glede na splošno nižanje samopodobe<br />
sicer v stroki razlikujemo tri reakcije<br />
na starost. Pretirano dobra samopodoba,<br />
pretirano slaba samopodoba in resnična samopodoba,<br />
<strong>za</strong>radi česar pride bodisi do<br />
precenjevanja ali podcenjevanja sebe. V<br />
tretjem življenjskem obdobju se korenito<br />
spremeni tudi človekovo pojmovanje sveta<br />
in življenja, kar vpliva na mišljenje in drugo<br />
razumsko funkcioniranje.<br />
Zakaj se ljudem s starostjo praviloma<br />
znižuje samopodoba, zlasti fizična in<br />
socialna? Kaj vse vpliva na starostnikovo<br />
(samo)podobo?<br />
Na eni strani je samo<strong>za</strong>vest odvisna od<br />
<strong>za</strong>dovoljstva, ki ga dobimo s svojo aktivnostjo,<br />
dosežki, na drugi strani pa je samo<strong>za</strong>vest<br />
refleksija okolja do nas samih. Če nas<br />
okolje podcenjuje, ne upošteva, samopodoba<br />
hitro pade. Na žalost pa so starostniki<br />
vse prevečkrat podcenjeni, prezrti, mladi<br />
celo pravijo, da jemo njihov kruh in podobno.<br />
Ampak tako pač je v življenju: v nekem<br />
življenjskem obdobju drugi plačujejo <strong>za</strong><br />
tebe, v drugem obdobju se slika obrne.<br />
Vsi vemo, da se moramo tako imenovano<br />
aktivno starati. Kaj pa v resnici pojmujemo<br />
pod aktivno staranje?<br />
Aktivno staranje je staranje, pri katerem<br />
je človek še vedno aktiven, tudi fizično.<br />
Leon Štukelj je dočakal skoraj 100 let še zelo<br />
fizično aktiven, John Glenn je pri svojih 78<br />
letih poletel v vesolje... Nekateri so v svoji<br />
aktivni starosti bolj mentalno aktivni, na<br />
primer astrofizik Hawking, ki izdaja v svojih<br />
60-ih letih kot po tekočem traku, čeprav<br />
je »komaj živ«. Najboljši pa so seveda tisti, ki<br />
v starosti uspejo združiti fizično in mentalno<br />
aktivnost. Samo fizična aktivnost te,<br />
tudi v starosti, naredi krepkega, ne vem pa,<br />
koliko te duhovno osvobaja. Samo duhovna,<br />
psihična aktivnost pa po drugi strani <strong>za</strong>nemari<br />
telo in te vrže v bolezen. Kapacitete v<br />
starosti seveda niso več take, kot so bile v<br />
mladosti, ampak tisti, ki ima <strong>za</strong>gon že v<br />
mladosti, bo imel <strong>za</strong>gon tudi v starosti.<br />
Torej je naša naloga, da že v mladosti<br />
poskrbimo <strong>za</strong> <strong>za</strong>gon, kot neke vrste perpetuum<br />
mobile?<br />
Prispodoba ni povsem ustrezna. Žene<br />
nas vztrajnost. Prav <strong>za</strong>to moramo že v mladosti<br />
sanjati, da bomo tudi na stara leta imeli<br />
sanje, ki jih še lahko odsanjamo.<br />
Koliko se vam zdi v Sloveniji prisoten<br />
ageizem, diskriminacija po starostnih<br />
skupinah, ki je nekaj podobnega kot<br />
rasizem in seksizem?<br />
Ageizem je neke vrste lustracija, ker izloča<br />
starejše osebe iz družbenega življenja,<br />
npr. pri prisilnem upokojevanju profesorjev,<br />
kar je v prejšnjem desetletju poskušal naš<br />
državni zbor. Iz moralnih, političnih ali<br />
ideo loških predsodkov, sklicujoč se na koledarsko<br />
starost. Starejši ljudje so kljub velikim<br />
medsebojnim razlikam nasilno strpani<br />
v eno skupino, ki ji je predpisana enaka<br />
družbena vloga. Prisilna upokojitev univerzitetnih<br />
profesorjev pri določeni koledarski<br />
starosti je eno od takih krivičnih dejanj, ki<br />
sem jih tudi sam doživel. Kar pa se predsodkov<br />
proti starim ljudem tiče, so v Sloveniji<br />
zelo razširjeni.<br />
V starosti so ljudje izločeni iz skupin. Te<br />
ločitve niso neizogibne. Kako starostniki<br />
doživljajo paradoks, da družba na eni<br />
strani odklanja starostnike, <strong>za</strong>radi česar se<br />
tudi starostniki izmikajo družbi? In<br />
obenem: ker se ji izmikajo, jih družba<br />
odklanja.<br />
Starost je prezrta generacija, kot da<br />
sploh ne obstaja. Paradoksalno: dejansko<br />
obstajamo, ampak socialno ne obstajamo.<br />
Stare manire, da je potrebno recimo starostniku<br />
odstopiti sedež na avtobusu, izginjajo.<br />
Novih norm pa še nismo vzpostavili.<br />
Bolj »dobri« smo v <strong>za</strong>ničevalnem odnosu do<br />
Starejši lahko poiščejo pomoč tudi na internetu<br />
V jeseni življenja se marsikaj spremeni. Različni življenjski<br />
dogodki marsikoga pripeljejo v stanje, ko sam <strong>za</strong>se<br />
ne (z)more več (po)skrbeti, ko je čas, da skrb <strong>za</strong> svoje<br />
potrebe <strong>za</strong>upa svojim najbližjim ali morda popolnim tujcem.<br />
Kljub vsemu znanju, spoznanjem in bogatim življenjskim<br />
izkušnjam se mora opreti na druge in <strong>za</strong>upati v<br />
tuje spretnosti. Tako osebo pogosto preplavljajo občutki<br />
strahu, nemoči, jeze, obupa, čedalje močnejša pa sta<br />
tudi občutka nemoči in osamljenosti. Ko človek ostane<br />
sam s seboj in ko se zdi, da čas ne mine, je topla beseda,<br />
spodbudna misel ali izkušnja tistih, ki so se znašli v podobni<br />
situaciji, pravi bal<strong>za</strong>m <strong>za</strong> dušo. Po<strong>za</strong>bite na samoto<br />
in poglejte, kaj sovrstniki pišejo o svojih občutkih in<br />
ali kdo doživlja podobno.<br />
Izbrani forumi Starejši so modrejši, Pomoč starejšim<br />
in bolnim ter Nega na domu so mesta, kjer je zbranih<br />
veliko nasvetov, misli, mnenj in izkušenj, kako vzpostaviti<br />
komunikacijo v občutljivejših trenutkih. Kako<br />
pomagati pri negi, vzdrževanju higiene in pomoči starejšim,<br />
bolnim in osebam s posebnimi potrebami v trenutkih,<br />
ko se <strong>za</strong>takne in ko sami tega ne morejo več z<br />
lahkoto opraviti.<br />
Več preberite na www.med.over.net.<br />
starejših, saj se je dovoljeno grdo vesti do<br />
starejšega, ga nahruliti, in to meni nič, tebi<br />
nič. V telefonskih anketah me vedno vprašajo,<br />
koliko sem star. In ko jim odgovorim,<br />
da sem v starostni skupini 70+, se mi <strong>za</strong>hvalijo<br />
<strong>za</strong> sodelovanje. To je narobe iz dveh vidikov.<br />
Starejši smo namreč tudi potrošniki<br />
in odločevalci, pa če nas še tako negirajo.<br />
Vsi statistični podatki, dobljeni s tovrstnimi<br />
anketami, so torej napačni, saj v njih starostniki<br />
ne obstajamo. Prav industrija igrač,<br />
ki nas izloča, bi nas morala še posebej vključevati,<br />
saj smo kot stari starši največji kupci
72 Starostniki | Ni toliko pomembno, koliko si star, temveč kako si star.<br />
september 2010 | NAŠA LEKARNA 73<br />
igrač. Ker imamo radi svoje vnuke in ker<br />
vemo, da se počasi poslavljamo s tega sveta,<br />
bi jim dali vse na svetu.<br />
To negacijo naše generacije starostniki<br />
težko doživljamo, predvsem <strong>za</strong>radi tega, ker<br />
nas želijo osamiti. Iz tega pri starostnikih<br />
izhaja vse prepogost občutek osamljenosti.<br />
Samomori pri starostnikih so pogosti. Starostno<br />
depresivnost lahko preprečimo tudi s<br />
pravilno vključenostjo v družbo. A ne s tako,<br />
ko so ljudje prijazni, ponavadi le <strong>za</strong> trenutek,<br />
in še to le <strong>za</strong>radi usmiljenja. Če sva kdaj z<br />
ženo povabljena na kakšno <strong>za</strong>bavo, sva čisto<br />
ločena od drugih in poklepetajo z nama točno<br />
iz tega razloga. Moram poudariti, da so<br />
nekatere naše organi<strong>za</strong>cije, npr. Zve<strong>za</strong> upokojencev,<br />
naredile veliko <strong>za</strong> to, da se starejši ljudje<br />
angažirano vključujejo v okolje. Na Bledu<br />
imamo tako upokojenci svoje izlete,<br />
piknike, plese, razgovore…<br />
Raziskave kažejo, da starostniki z vključenostjo<br />
v družbo doživijo daljšo starost.<br />
Vključenost v družbo torej pomlajuje v<br />
vseh pogledih?<br />
Vključenost v družbo res v vseh pogledih<br />
pomlajuje. V primitivnih plemenskih družbah,<br />
kjer prevladujejo velike družine, ima<br />
vsak pripadnik svojo funkcijo. Nihče ni odveč.<br />
Starejši so <strong>za</strong>radi svojih bogatih izkušenj<br />
spoštovani, temu spodobno <strong>za</strong>sedajo<br />
tudi vloge in delajo do smrti. Tudi v bolj ruralnem<br />
okolju je človek prisiljen delati tudi<br />
v starosti, tam ni pokoja in socialne izključenosti.<br />
Doka<strong>za</strong>no na ta način ljudje doživijo<br />
višje starosti. V nekaterih kulturah, na<br />
primer Eskimi ali v vaseh na severu Japonske,<br />
so nekoč tako izločali starostnike, da so<br />
jih nesli stran od oči drugih in pustili umreti.<br />
Na krut način so jih odstranjevali tudi v<br />
nekaterih srbskih vaseh.<br />
Starost naj bi veljala <strong>za</strong> najbolj stresno<br />
življenjsko obdobje, saj prinaša mnoge<br />
boleče izkušnje. Kateri so najbolj stresni<br />
dogodki starostnikov?<br />
Najbolj pogost psihološki dejavnik, ki<br />
povzročaj stres v starosti, je smrt <strong>za</strong>konca.<br />
Upokojitev, ta »izum« moderne dobe, je zelo<br />
stresen socialni dejavnik. Bolezen, v kateremkoli<br />
starostnem obdobju, tako in tako<br />
velja <strong>za</strong> enega najhujših stresov, ki pri<strong>za</strong>dene<br />
človeka. Pogosto se v starosti pridružijo še<br />
finančne težave. Ohranitev odnosov z družino<br />
in vnuki na drugi strani doka<strong>za</strong>no<br />
zmanjšuje občutke osamljenosti in <strong>za</strong>puščenosti.<br />
Po klasifikaciji stresnih dogodkov,<br />
kjer je opredeljena povprečna ocena stresa,<br />
je <strong>za</strong> vsaj 12 od 21 dogodkov značilnih <strong>za</strong><br />
tretje življenjsko obdobje. Starostniki osamitev<br />
v domovih <strong>za</strong> starejše občane prav<br />
tako doživljajo zelo travmatično. Po navedbah<br />
gerontologa Ramovša največ ljudi v domovih<br />
<strong>za</strong> starejše občane umre v prvih dveh<br />
letih. Tisti, ki preživijo to obdobje, se navadijo<br />
na razmere in potem živijo dalje.<br />
S čim pa so pove<strong>za</strong>ne pozitivne emocije v<br />
starosti?<br />
Največ z vnuki, manj s svojimi otroki. Za<br />
otroke je dostikrat breme, da obiščejo nas »ta<br />
stare«. Tudi ko je bila moja mama v bolnici,<br />
sem jo sicer obiskoval, ampak mi je bilo to v<br />
breme. Tisti, ki so še vedno aktivni v starosti,<br />
najdejo <strong>za</strong>dovoljstvo tudi v svoji aktivnosti.<br />
Veliko umetnikov je postalo umetnik šele v<br />
svoji starosti. Kot da se vrnejo k svojemu talentu,<br />
<strong>za</strong> katerega v mladosti ni bilo časa, je<br />
bil mogoče (politično) izločen, preobremenjen<br />
z delom ali družino ali pa ga niso mogli<br />
izraziti <strong>za</strong>radi mnogih drugih razlogov.
74<br />
NAŠA LEKARNA<br />
september 2010 | NAŠA LEKARNA<br />
75<br />
Preudarno<br />
<strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>je<br />
Cepljenje proti<br />
virusnim okužbam<br />
Veronika Učakar, dr. med., spec., Inštitut <strong>za</strong> varovanje <strong>zdrav</strong>ja<br />
V jesenskem in zimskem času naraste število bolnikov z akutnimi<br />
okužbami dihal, ki jih povzročajo različni virusi, kot so adenovirusi,<br />
enterovirusi, respiratorni sincicijski virus in virus gripe. V tem času<br />
lahko krožijo tudi različni virusni povzročitelji črevesnih okužb,<br />
kot so rotavirusi ali norovirusi. Pred gripo se lahko <strong>za</strong>ščitimo s<br />
cepljenjem, prav tako pa lahko pred okužbo z rotavirusi s<br />
cepljenjem <strong>za</strong>ščitimo dojenčke.
76 Preudarno <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>je | Cepljenje proti virusnim okužbam<br />
september 2010 | NAŠA LEKARNA 77<br />
C<br />
epljenje proti gripi je priporočljivo<br />
<strong>za</strong> vse, ki se želijo <strong>za</strong>ščititi<br />
pred gripo, še posebej <strong>za</strong> ljudi s<br />
kroničnimi boleznimi obtočil, dihal,<br />
sečil, jeter, z metabolnimi boleznimi<br />
in boleznimi ki slabijo imunski odziv.<br />
Prav tako je cepljenje proti gripi<br />
priporočljivo <strong>za</strong> starejše od 65 let in<br />
<strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>e otroke od 6. do 23.<br />
meseca starosti, pri katerih so<br />
<strong>za</strong>pleti <strong>za</strong>radi gripe pogostejši.<br />
Cepljenje ni primerno <strong>za</strong> otroke,<br />
mlajše od šestih mesecev. Neželeni<br />
stranski učinki so redki in kratkotrajni,<br />
običajno trajajo največ dva dneva<br />
- po cepljenju se lahko pojavijo<br />
kratkotrajna povišana temperatura,<br />
slabost, oteklina, rdečina ali bolečina<br />
na mestu cepljenja.<br />
Varovanje pred okužbo gripe<br />
Najbolj učinkovito se pred gripo <strong>za</strong>varujemo<br />
s cepljenjem. Varovanje pred okužbo je<br />
možno tudi z izogibanjem <strong>za</strong>prtim prostorom,<br />
kjer je veliko ljudi. Prav je, da vzdržujemo<br />
dobro kondicijo s kakovostno prehrano<br />
in redno telesno dejavnostjo, saj smo tako<br />
manj dovzetni <strong>za</strong> okužbo. Zboleli naj ostanejo<br />
v postelji. Pri kihanju in kašljanju naj<br />
uporabljajo robčke <strong>za</strong> enkratno uporabo in<br />
se izogibajo tesnim telesnim stikom, da ne<br />
bodo okužbe prenesli na druge.<br />
Cepivo proti gripi je pri nas na voljo že<br />
dolgo vrsto let. Cepivo ne vsebuje živega virusa<br />
gripe, ampak le površinske beljakovine<br />
treh različnih tipov virusa influence. Sestava<br />
cepiva se vsako leto spreminja v skladu s priporočili<br />
Svetovne <strong>zdrav</strong>stvene organi<strong>za</strong>cije, <strong>za</strong>to<br />
da <strong>za</strong>varuje pred virusi gripe, katerih kroženje<br />
se v posamezni sezoni gripe predvideva.<br />
cepi s cepivom <strong>za</strong> otroke, starejše od treh let<br />
pa se cepi s cepivom <strong>za</strong> odrasle. Cepivo ni<br />
primerno <strong>za</strong> cepljenje otrok, mlajših od 6<br />
mesecev. Otroci do 9. leta starosti, ki so prvič<br />
cepljeni proti gripi, morajo prejeti dva<br />
odmerka cepiva v razmaku enega meseca.<br />
Otroci, ki so bili že cepljeni proti gripi oziroma<br />
so stari devet let in več, pa prejmejo en<br />
odmerek cepiva. Približno dva tedna po cepljenju<br />
se razvije <strong>za</strong>dostna količina protiteles<br />
<strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito pred gripo.<br />
Cepivo je zelo učinkovito pri preprečevanju<br />
okužb, povzročenih s tistimi tipi virusa<br />
influence, <strong>za</strong> katere se predvideva, da bodo<br />
krožili v določeni sezoni. Raziskave so poka<strong>za</strong>le,<br />
da se po cepljenju znatno zmanjšajo<br />
obolevanje <strong>za</strong> gripo in <strong>za</strong>pleti, kot so vnetje<br />
srednjega ušesa, pljučnica, poslabšanje astme.<br />
Poleg tega se po cepljenju tudi znatno zmanjša<br />
število hospitali<strong>za</strong>cij <strong>za</strong>radi gripe.<br />
Cepljenje proti gripi<br />
Gripa je akutna okužba dihal, ki se zelo<br />
hitro širi, v kratkem času lahko pri<strong>za</strong>dene<br />
precejšen del prebivalstva in povzroča epidemije<br />
ali celo pandemije. Povzročajo jo virusi<br />
influence. Na severni polobli vsako leto<br />
virusi med ljudmi krožijo v glavnem od novembra<br />
do maja in se hitro spreminjajo. Virusi<br />
influence se prenašajo s kužnimi kapljicami,<br />
ki jih razširjajo okužene osebe in<br />
bolniki s kihanjem, kašljanjem in glasnim<br />
govorjenjem, pa tudi z neposrednim stikom<br />
in posredno (prek predmetov, onesnaženih<br />
z izločki dihal).<br />
Po ocenah v Sloveniji vsako leto <strong>za</strong> gripo<br />
v povprečju zboli več kot 60.000 ljudi, so pa<br />
epidemije gripe v preteklosti <strong>za</strong>jele tudi že<br />
več kot 200.000 ljudi. Smrtni primeri <strong>za</strong>radi<br />
gripe so sicer redki, gripa pa lahko povzroča<br />
<strong>za</strong>plete oziroma poslabšanje <strong>zdrav</strong>stvenega<br />
stanja predvsem pri starejših, bolnikih s<br />
kroničnimi boleznimi in pri zelo majhnih<br />
otrocih. Zaradi tega se v epidemiji gripe število<br />
sprejemov v bolnišnice močno poveča.<br />
Ponavadi zbolimo približno tri dni po<br />
okužbi z virusom influence. Nenadoma se<br />
pojavijo povišana telesna temperatura, glavobol,<br />
bolečine v mišicah in kosteh, dražeč<br />
občutek v žrelu in suh kašelj. Bolezenske težave<br />
običajno trajajo od dva do sedem dni.<br />
Najpogostejša <strong>za</strong>pleta gripe sta bronhitis in<br />
bakterijska pljučnica, pri otrocih pa se kot<br />
<strong>za</strong>plet gripe lahko pojavljajo vnetja srednjega<br />
ušesa.<br />
Za <strong>zdrav</strong>ljenje gripe je že nekaj let na voljo<br />
več vrst <strong>zdrav</strong>il, ki so različno učinkovita.<br />
Zdravila nekoliko skrajšajo trajanje in<br />
omilijo potek bolezni, če jih <strong>zdrav</strong>nik bolniku<br />
predpiše prvi ali drugi dan bolezni, ne<br />
morejo pa nadomestiti pravočasnega cepljenja<br />
s cepivom, s katerim se <strong>za</strong>ščitimo pred<br />
okužbo z virusom influence.<br />
Za koga je priporočljivo cepivo?<br />
Cepijo se lahko vsi, ki se želijo <strong>za</strong>ščititi<br />
pred gripo. Posebej je cepljenje priporočljivo<br />
<strong>za</strong> osebe, ki imajo kronične bolezni obtočil,<br />
dihal, sečil, jeter, metabolne bolezni (tudi<br />
sladkorno bolezen), nekatere živčno-mišične<br />
in vezivne bolezni, maligna obolenja, nekatere<br />
bolezni krvi in krvotvornih organov,<br />
bolezni, ki slabijo imunski odziv, ter <strong>za</strong> osebe,<br />
stare 65 let in več. Poleg tega je cepljenje<br />
priporočljivo tudi <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>e otroke od 6. do<br />
23. meseca starosti, pri katerih so pogostejši<br />
<strong>za</strong>pleti <strong>za</strong>radi gripe.<br />
Kdaj se cepiti?<br />
Proti gripi se cepi vsako leto pred <strong>za</strong>četkom<br />
sezone gripe. Ker se pri nas gripa pojavlja<br />
ponavadi proti koncu novembra ali v decembru<br />
in v januarju, je najprimernejši čas<br />
<strong>za</strong> cepljenje konec oktobra in v novembru.<br />
Otroke, stare od 6 mesecev do treh let, se<br />
Redki neželeni učinki<br />
Cepivo proti gripi ne more povzročiti<br />
bolezni, saj ne vsebuje živega virusa gripe.<br />
Redko pa se po cepljenju pojavijo neželeni<br />
učinki, ki običajno trajajo največ dva dneva.<br />
Nekaj ur po cepljenju se lahko pojavi kratkotrajna<br />
povišana telesna temperatura, slabo<br />
počutje, včasih tudi oteklina, rdečina in<br />
bolečina na mestu cepljenja.<br />
S cepivom proti gripi se ne smejo cepiti<br />
osebe, ki so imele hudo alergijsko reakcijo<br />
po predhodnem cepljenju s tem cepivom ali<br />
imajo hudo alergijo na katerokoli sestavino<br />
tega cepiva. Ne smejo se cepiti osebe, ki imajo<br />
hudo alergijo na jajca. Cepljenje je potrebno<br />
odložiti pri osebah, ki so akutno bolne in<br />
imajo povišano telesno temperaturo.<br />
Cepljenje poteka pri izbranih <strong>zdrav</strong>nikih<br />
v <strong>zdrav</strong>stvenih domovih in <strong>za</strong>sebnih ambulantah<br />
ter na območnih <strong>za</strong>vodih <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>stveno<br />
varstvo. Kroničnim bolnikom in
78 Preudarno <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>je | Cepljenje proti virusnim okužbam<br />
september 2010 | NAŠA LEKARNA 79<br />
osebam, starejšim od 65 let, sredstva <strong>za</strong> cepivo<br />
prispeva Zavod <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>stveno <strong>za</strong>varovanje<br />
Slovenije.<br />
Cepljenje proti rotavirusom<br />
Rotavirusi so okrogli virusi, ki povzročajo<br />
obolenja pri ljudeh in živalih. So zelo kužni<br />
in se hitro širijo ter povzročajo izbruhe<br />
in epidemije v vrtcih, domovih <strong>za</strong> ostarele,<br />
med medicinskim osebjem … Najpogosteje<br />
obolevajo otroci v starosti od 6 do 24 mesecev.<br />
Velike količine rotavirusov se izločajo z<br />
iztrebki okuženih oseb, z rokami pa se prenesejo<br />
na različne predmete. Virusi se lahko<br />
prenesejo tudi prek zraka, npr. pri vdihavanju<br />
aerosola, ki nastane pri bruhanju.<br />
V Sloveniji so okužbe z rotavirusi zelo<br />
pogoste. Po <strong>za</strong>dnjih podatkih je bilo v letu<br />
2008 prijavljenih 2070 obolelih (103/100.000<br />
prebivalcev), kar je nekaj več od petletnega<br />
povprečja (91/100.000 prebivalcev). Večina<br />
prijavljenih bolnikov je bila mlajših od pet<br />
let. Okužbe se najpogosteje pojavljajo pozimi<br />
in zgodaj spomladi.<br />
Znaki okužbe z rotavirusi<br />
Okužba z rotavirusi povzroča drisko, bruhanje,<br />
krčevite bolečine v trebuhu in vročino,<br />
lahko se pojavijo tudi prehladni znaki. Zlasti<br />
pri odraslih lahko okužba poteka brez znakov.<br />
Obolenje povprečno traja od 5 do 7 dni.<br />
Najbolj dovzetni in ogroženi so zelo majhni<br />
otroci, predvsem mlajši od treh let. Pri slednjih<br />
lahko izguba tekočine <strong>za</strong>radi bruhanja<br />
in driske zelo hitro povzroči izsušitev, ki<br />
otroka življenjsko ogroža. Obolenje se lahko<br />
pojavi večkrat, ker obstaja več različnih tipov<br />
rotavirusov. Možne so ponovne okužbe, ki<br />
pa niso tako resne kot prva.<br />
Pri okužbah z rotavirusi je zelo pomembno<br />
nadomeščanje izgubljene tekočine. Priporoča<br />
se uživanje kakršne koli tekočine,<br />
C<br />
epivo proti okužbi z rotavirusi se vkapa v usta, in se<br />
ne daje z injekcijo. Potrebna sta dva oziroma trije<br />
odmerki, med katerimi morajo miniti vsaj štirje tedni.<br />
Otrok lahko prejme prvi odmerek cepiva, ko je star 6<br />
tednov ali več, s cepljenjem pa je treba <strong>za</strong>ključiti do 6.<br />
meseca starosti.<br />
odsvetuje se le pitje močno gaziranih pijač.<br />
V <strong>lekarna</strong>h so na voljo tudi različne raztopine,<br />
namenjene nadomeščanju izgubljene tekočine<br />
in elektrolitov. Obolenje se ne <strong>zdrav</strong>i<br />
z antibiotiki.<br />
Kako preprečiti okužbo?<br />
Prenos okužbe se preprečuje s pogostim<br />
in pravilnim umivanjem rok. Pomembno je<br />
pravilno in higiensko odstranjevanje rabljenih<br />
pleničk. Če oboleli bruha, izbruhanino<br />
čim prej odstranimo s krpami, te odvržemo<br />
v vrečke <strong>za</strong> smeti in jih <strong>za</strong>vežemo. Prostor,<br />
kjer se nahaja bolnik, je treba večkrat dnevno<br />
prezračiti in površine temeljito očistiti z<br />
vročo vodo in detergentom.<br />
Dve cepivi proti rotavirusom<br />
Proti okužbi z rotavirusi sta na voljo dve<br />
cepivi. Po cepljenju imunski sistem (obrambni<br />
mehanizem telesa) ustvari protitelesa<br />
proti številnim tipom rotavirusov, ki najpogosteje<br />
povzročajo drisko. Protitelesa ščitijo<br />
le pred boleznijo, ki jo povzročajo ti tipi virusov,<br />
in ne ščitijo pred drugimi povzročitelji<br />
bruhanja in driske.<br />
Do sedaj opravljene raziskave so poka<strong>za</strong>le,<br />
da <strong>za</strong>ščita s cepljenjem proti okužbi z<br />
Cepljenje proti gripi poteka pri izbranih <strong>zdrav</strong>nikih<br />
v <strong>zdrav</strong>stvenih domovih in <strong>za</strong>sebnih ambulantah<br />
ter na območnih <strong>za</strong>vodih <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>stveno<br />
varstvo. Kroničnim bolnikom in osebam, starejšim<br />
od 65 let, sredstva <strong>za</strong> cepivo prispeva Zavod<br />
<strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>stveno <strong>za</strong>varovanje Slovenije.<br />
Cepljenje proti rotavirusom poteka pri izbranih<br />
<strong>zdrav</strong>nikih v <strong>zdrav</strong>stvenih domovih in <strong>za</strong>sebnih<br />
ambulantah ter je v celoti samoplačniško.<br />
rotavirusi traja vsaj dve leti. Cepivo je zelo<br />
učinkovito pri preprečevanju okužb, povzročenih<br />
z najpogostejšimi tipi rotavirusov,<br />
ki povzročajo bruhanje in drisko. Raziskave<br />
so poka<strong>za</strong>le, da cepljenje prepreči več kot<br />
80 % vseh okužb z rotavirusi in več kot 90 %<br />
resnih okužb, povzročenih z rotavirusi. To<br />
pomeni, da se <strong>za</strong>radi cepljenja znatno zniža<br />
hospitali<strong>za</strong>cija <strong>za</strong>radi okužbe z rotavirusi.<br />
Možni neželeni učinki<br />
Raziskave kažejo, da je cepivo varno. Kot<br />
vsa cepiva pa ima lahko tudi to neželene<br />
učinke. Najpogosteje so se pojavljali: izguba<br />
apetita, razdražljivost, povišana telesna<br />
temperatura, utrujenost, blaga prehodna<br />
driska oziroma bruhanje, vendar pri zelo<br />
majhnem številu otrok.<br />
S cepivom proti okužbi z rotavirusi se ne<br />
smejo cepiti otroci, ki so imeli hudo alergijsko<br />
reakcijo po predhodnem cepljenju s tem<br />
cepivom ali imajo hudo alergijo na katero<br />
koli sestavino tega cepiva. Ne smejo se cepiti<br />
otroci, ki so imeli črevesno <strong>za</strong>poro, pri kateri<br />
se en del črevesja uviha v drugega, ali so se rodili<br />
z nepravilnostjo prebavil, ter otroci z resnimi<br />
motnjami oziroma obolenji imunskega<br />
sistema. Cepljenje je treba odložiti pri otrocih<br />
z visoko telesno temperaturo in pri otrocih,<br />
ki imajo drisko oziroma bruhajo. <br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
č
80<br />
NAŠA LEKARNA<br />
september 2010 | NAŠA LEKARNA<br />
81<br />
Preudarno<br />
<strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>je<br />
Težke kovine<br />
na naših krožnikih<br />
dr. Sebastjan Filip, univ. dipl. inž. živil. tehnol.<br />
asist. Rok Fink, dipl. san. inž.<br />
Težke kovine, med katere sodijo svinec, kadmij, živo srebro,<br />
baker, nikelj, cink, kositer idr., povzročajo številne poškodbe<br />
celic. Delujejo na čustva, mišljenje in na obnašanje človeka.<br />
Njihovo škodljivo delovanje se kaže predvsem v spremenjenem<br />
duševnem obnašanju človeka. Vse težke kovine imajo veliko<br />
gostoto (nad 7 kg/dm³), dolgo biološko razpolovno dobo, se<br />
lahko akumulirajo v organizmu in imajo negativne vplive na<br />
<strong>zdrav</strong>je ljudi ter okolje. Ne <strong>za</strong>užijemo jih namerno in vede, so<br />
pa »skrite« v različnih živilih rastlinskega in živalskega izvora<br />
(meso, mleko in mlečni izdelki ter užitna drobovina – jetra).<br />
Zato je še kako pomembno, da vemo, kaj jemo.
82 Preudarno <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>je | Težke kovine na naših krožnikih<br />
september 2010 | NAŠA LEKARNA 83<br />
drugih elementih okolja ter kot takšne prehajajo<br />
v rastline prek koreninskega sistema.<br />
Vendar pa se težke kovine ne nalagajo enako<br />
v vse vrste rastlin. Nekatere so bolj dovzetne,<br />
druge manj. Če se rastlinojede živali<br />
prehranjujejo s takšnimi rastlinami, se težke<br />
kovine posledično nalagajo tudi v živalih.<br />
To pomeni, da smo lahko izpostavljeni težkim<br />
kovinam tako z rastlinsko kot hrano živalskega<br />
izvora (meso, mleko in mlečni izdelki<br />
ter užitna drobovina – jetra). Torej<br />
lahko govorimo o prehranjevalni verigi, kjer<br />
se na eni ali več stopnjah posamezniki prehranjujejo<br />
s hrano, ki je onesnažena s težkimi<br />
kovinami. Človek lahko kot potrošnik<br />
vstopa v to prehranjevalno verigo na katerikoli<br />
stopnji, bodisi da <strong>za</strong>užije zelenjavo, sadje,<br />
meso, mleko ali drobovino.<br />
Kako nam škodujejo?<br />
Najpomembnejše med težkimi kovinami<br />
z vidika slabega vpliva na <strong>zdrav</strong>je so svinec,<br />
kadmij in živo srebro. Zaužijemo jih predvsem<br />
s hrano, in sicer več kot 90 odstotkov.<br />
Z drugimi vrstami vnosa, kot je dihanje onesnaženega<br />
zraka ter kožni stik, jih v telo<br />
vnesemo bistveno manj kot s hrano.<br />
Doka<strong>za</strong>no težke kovine povzročajo številne<br />
poškodbe celic. Človeški organizem<br />
ima na voljo mnoge obrambne mehanizme<br />
Svinec<br />
Svinec je težka, strupena kovina, ki je izjemno<br />
odporna na korozijo. V naravi najdemo<br />
le malo čistega svinca, v glavnem v obliki<br />
rud. Svinec se nahaja na površju tal, z globino<br />
pa se njegova koncentracija zmanjšuje.<br />
Kadmij<br />
Kadmij je modrikasto bela mehka kovina,<br />
zelo odporna proti koroziji in je relativno<br />
redek element. Je reden spremljevalec<br />
cinkove rude. V nekontaminirani zemlji je<br />
njegova koncentracija 1 ppm. Slednja vrednost<br />
vedno bolj narašča in že marsikje presega<br />
naravno mejo 1 ppm. Vzrok povečanja<br />
koncentracije kadmija v zemlji so fosfatna<br />
gnojila, ki vsebujejo kadmij.<br />
Živo srebro<br />
Živo srebro je srebrno bela kovina, ki je<br />
pri sobni temperaturi v tekočem agregatnem<br />
stanju, v vodi pa je netopna. Najpomembnejši<br />
naravni viri živega srebra so izparevanje tega<br />
elementa iz zemeljske skorje ter delujoči vulkani.<br />
Glavni vir onesnaženosti z živim srebrom<br />
je dandanes onesnaževanje s fosilnimi<br />
gorivi in z medicinskimi odpadki.<br />
Kako težke kovine pridejo v našo hrano?<br />
Težke kovine so navzoče povsod v okolju<br />
kot posledica naravnih in človeških aktivnosti,<br />
kot so odlaganje odpadkov, uporaba<br />
gnojil, svinčenih cevi <strong>za</strong> pitno vodo, pesticidov<br />
ter taljenje rude. Tako jih lahko najdemo<br />
v zraku, prašni usedlini, zemlji, vodi in v
84 Preudarno <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>je | Težke kovine na naših krožnikih<br />
september 2010 | NAŠA LEKARNA 85<br />
<strong>za</strong> popravilo nastalih poškodb, vendar pa<br />
težke kovine delujejo negativno prav na te<br />
mehanizme in blokirajo njihovo delovanje<br />
ter tako povečajo škodljivo delovanje.<br />
Delovanje težkih kovin – arzena, aluminija,<br />
žele<strong>za</strong>, niklja, svinca, živega srebra, bakra,<br />
mangana in organsko ve<strong>za</strong>nega cinka –<br />
povzroča poškodbe živčnega sistema. Te<br />
poškodbe se kažejo s simptomi različnih nevroloških<br />
in psihiatričnih obolenj, poškodb<br />
celične presnove, genetske okvare, kot poškodbe<br />
imunskega sistema, živčnih celic,<br />
pretoka krvi in spolnih organov. Znani so<br />
učinki in mehanizmi škodljivega delovanja<br />
težkih kovin, <strong>za</strong>radi česar so natančno določene<br />
mejne vrednosti v živilih. Žal ne poznamo<br />
natančnih učinkov kombinacije več težkih<br />
kovin in posledic v živem organizmu.<br />
Škodljivo delovanje težkih kovin se kaže<br />
predvsem v spremenjenem duševnem obnašanju<br />
človeka. Težke kovine delujejo na čustva,<br />
mišljenje in na obnašanje človeka.<br />
Od vseh starostnih skupin so najbolj ogroženi<br />
otroci, mlajši od 6 let. Ogroženost je večja<br />
<strong>za</strong>radi higienskih navad in fizioloških<br />
značilnosti organizma, pri katerem je absorpcija<br />
svinca iz prebavil v primerjavi z odraslim<br />
kar <strong>za</strong> 50% večja. Pri pomanjkanja žele<strong>za</strong> in<br />
vitamina d je absorpcija svinca še večja. <br />
Ukrepi <strong>za</strong> zmanjšanje izpostavljenosti<br />
težkim kovinam<br />
Čeprav je težko ali celo nemogoče odstraniti<br />
težke kovine iz onesnaženih živil, lahko s<br />
preprostimi ukrepi zmanjšamo svojo<br />
izpostavljenost le-tem:<br />
Ne uživamo živil rastlinskega izvora, ki so<br />
gojena na onesnaženih območjih, kot so<br />
bližina topilnic, prometnih cest in<br />
odlagališč odpadkov.<br />
Živila rastlinskega izvora dobro speremo s<br />
pitno vodo, saj bomo tako odstranili velik<br />
del težkih kovin, ki se nahajajo na površini<br />
sadja in zelenjave.<br />
Ne uživamo živil živalskega izvora z območja<br />
onesnaženja.<br />
Posebej smo previdni pri uporabi mleka ali<br />
drobovine živali.<br />
Pri izbiri rib in drugih morskih sadežev se<br />
odločimo <strong>za</strong> manjše, saj imajo doka<strong>za</strong>no<br />
nižje vrednosti svinca kot večje.<br />
Izbira pravilne prehrane: pomanjkanje<br />
vitamina c, žele<strong>za</strong>, kalcija, beljakovin in<br />
maščob pripomore k večji absorpciji<br />
svinca iz črevesja.<br />
Če imamo svinčeno vodovodno omrežje, je<br />
potrebna takojšnja prenova.<br />
Poostrimo higieno pri otrocih, ki se igrajo na<br />
prostem; ob prihodu v stanovanje naj si<br />
umijejo roke z vodo in milom.<br />
Živilo je hrana, in ne <strong>zdrav</strong>ilo! Zato je<br />
potrebno slediti smernicam uravnotežene<br />
prehrane in vsak dan uživati sadje in<br />
zelenjavo, ki pa naj bosta kakovostna in<br />
pravilno pripravljena.
86<br />
NAŠA LEKARNA<br />
Portret<br />
farmacevta<br />
Fotografija<br />
Žiga Koritnik<br />
Ko verjameš v ljudi,<br />
lahko naredijo nemogoče.<br />
Nataša Pazlar, mag. farm.<br />
Lekarna Tržič
88 ZA NAŠA MIZO LEKARNA |<br />
september 2010 | NAŠA LEKARNA 89<br />
V gibanju<br />
Lajšanje bolečin s<br />
hladnim ali toplim<br />
Žiga Snoj in Andrejc Hribernik, študenta medicine<br />
Iz zgodovinskih <strong>za</strong>pisov je<br />
razvidno, da so se že stari<br />
Rimljani sproščali ob toplih<br />
kopelih, kar v modernem času<br />
poznamo kot toplice. Prav tako<br />
so nas naše babice naučile, da<br />
moramo opečeno mesto takoj<br />
dati pod hladno vodo. Vse to ima<br />
logiko, ki jo dandanes s pridom<br />
uporabljamo v medicini <strong>za</strong><br />
lajšanje bolečin. Metode, ki jih<br />
danes uporabljamo <strong>za</strong> blaženje<br />
vnetja, so različne, osnovni sta<br />
topli obkladki in mrzli obkladki.
90 V gibanju | Lajšanje bolečin s hladnim ali toplim<br />
september 2010 | NAŠA LEKARNA 91<br />
Kaj imajo opekline, zvini, zobobol, artritis<br />
in astma skupnega?<br />
Odgovor je vnetje, ki je <strong>za</strong>pleten vnetni<br />
odziv ožiljenega tkiva na poškodbo ali draženje<br />
<strong>za</strong>radi delovanja škodljivih dejavnikov.<br />
To so lahko mikroorganizmi (bakterije,<br />
virusi, glive, paraziti), fizikalni (vročina,<br />
mraz, poškodba) in kemični dejavniki (strupene<br />
snovi). Namen vnetja je odstraniti ali<br />
uničiti škodljiv dejavnik oziroma vsaj preprečiti<br />
njegovo širjenje. Vnetna reakcija ni<br />
bolezen, ampak je del naravne telesne<br />
obrambe z <strong>zdrav</strong>ilnim učinkom, ki pa je lahko<br />
dvorezen: ob odstranjevanju oziroma<br />
uničenju povzročitelja se velikokrat poškoduje<br />
tkivo. Ob tem se pojavijo bolečina, rdečina,<br />
oteklina, delovanje pri<strong>za</strong>detega dela je<br />
moteno. Slednje se zgodi <strong>za</strong>radi posredovanja<br />
raznovrstnih kemijskih posrednikov<br />
vnetja, ki se sprožijo iz krvi, poškodovanega<br />
tkiva in vnetnih celic. Posredniki vnetja<br />
vplivajo na širjenje krvnih žil in na njihovo<br />
prepustnost, posledica pa je rdečina in oteklost.<br />
Vnetje omogoča, da se poleg škodljivega<br />
dejavnika odstrani tudi poškodovano<br />
tkivo, ki se nato obnovi z istovrstnim tkivom<br />
ali <strong>za</strong>brazgotini. Kljub temu da vnetje<br />
preprečuje nenadzorovano širjenje okužbe,<br />
je nujno tudi <strong>za</strong> naše preživetje, saj se brez<br />
vnetja rane ne bi celile.<br />
Terapija z obkladki<br />
Obkladki so zelo preprosta vrsta terapije,<br />
s katero lahko vplivamo na potek vnetja.<br />
Kot obkladek lahko uporabljamo zložen povoj<br />
ali majhno brisačo, ki jo namočimo in<br />
položimo na obolelo mesto. Z obkladkom<br />
lahko vplivamo na temperaturo obolelega<br />
tkiva. Tradicionalno se je <strong>za</strong> hlajenje uporabljal<br />
led, čeprav ga <strong>za</strong>dnje čase nadomeščajo<br />
posebne vrečke, napolnjene z gelom, ki jih<br />
kupimo v <strong>lekarna</strong>h. So zelo uporabne, saj jih<br />
lahko uporabljamo tako <strong>za</strong> hlajenje kot tudi<br />
<strong>za</strong> gretje. Njihova prednost je v tem, da se <strong>za</strong><br />
razliko od ledu dobro prilagajajo različnim<br />
oblikam našega telesa. Lahko uporabljamo<br />
tople in hladne obkladke. Ne glede na to,<br />
katere uporabljamo, mora biti presledek<br />
med njihovo uporabo od 30 do 60 minut, da<br />
se koža vrne v prvotno stanje (po barvi in<br />
temperaturi). Obe terapiji imata svoje mesto<br />
v <strong>zdrav</strong>ljenju bolečine mišic, zvinov, lajšanju<br />
<strong>za</strong>stoja limfe in izboljšanju obtoka.<br />
Hlajenje – prvih 72 ur<br />
Hladni obkladki oziroma hladilna terapija<br />
je učinkovita metoda pri <strong>za</strong>viranju vnetja.<br />
Uporabljamo jo pri zvinih, podplutbah,<br />
oteklinah, vročini in glavobolih. Nižanje<br />
temperature obolelega predela bo imelo <strong>za</strong><br />
posledico oženje žil, kar bo vplivalo na<br />
zmanjšanje krvnega obtoka v tem predelu. S<br />
tem bomo neposredno vplivali na vnetje in<br />
zmanjšali otekanje. Poleg tega pa ima tudi<br />
pomemben vpliv na drugo komponento<br />
vnetja – bolečino. Hlajenje pomaga pri lajšanju<br />
bolečine, saj zmanjša občutljivost živčnih<br />
končičev.<br />
Pri uporabi ledu moramo biti pazljivi, da<br />
ga ne položimo neposredno na kožo in ne<br />
pustimo predolgo, saj bi s tem lahko nastale<br />
ozebline. Te preprečimo tako, da led <strong>za</strong>vijemo<br />
v tanko brisačo ali kuhinjsko krpo in<br />
hladimo poškodovan predel po 20 minut<br />
večkrat na dan. Pri poškodbi se hladna terapija<br />
uporablja prvih 72 ur po poškodbi. Poškodovani<br />
predel obvežemo s povojem, saj s<br />
tem zmanjšamo oteklino in v kombinaciji s<br />
hladno terapijo pospešimo okrevanje po poškodbi.<br />
Če je le mogoče, dvignemo poškodovani<br />
predel nad višino srca, saj s tem preprečimo<br />
<strong>za</strong>stajanje krvi v njem, <strong>za</strong>radi česar se<br />
zmanjša oteklina. Tako si na primer pri poškodbah<br />
gležnja, ko ležimo, podpremo nogo<br />
z blazino, in tako je noga višje od višine srca.
92 V gibanju | Lajšanje bolečin s hladnim ali toplim<br />
september 2010 | NAŠA LEKARNA 93<br />
Masaža s športnimi kremami<br />
Za hitrejše in boljše okrevanje lahko poškodovane<br />
predele tudi masiramo s športnimi<br />
kremami, saj vsebujejo snovi, ki zmanjšajo<br />
bolečino. Masaža pomaga zmanjšati<br />
oteklino, saj pripomore k vračanju tekočine,<br />
ki <strong>za</strong>staja v predelu poškodbe, v krvni obtok.<br />
Hladna terapija pa ni uporabna le pri poškodbah,<br />
temveč tudi v ostalih primerih,<br />
kot so <strong>za</strong>buhle oči, opekline in glavobol.<br />
Toplota iz vroče prhe ali toplota, ki jo<br />
daje mazilo, bo morda prijetnejša kot led,<br />
toda ne smemo po<strong>za</strong>biti, da toplota še povečuje<br />
oteklino, kar dodatno poveča bolečine<br />
in običajno upočasni okrevanje. Sicer je hladilna<br />
terapija zelo preprosta, vendar moramo<br />
biti v nekaterih primerih pri njeni uporabi<br />
previdni. Poleg nevarnosti ozeblin se<br />
moramo <strong>za</strong>vedati, da je posledica hlajenja<br />
oženje žil in <strong>za</strong>to lahko v primerih, kot je<br />
Raynaudov sindrom, stanje še poslabšamo.<br />
Gretje – kronične poškodbe<br />
Topla terapija širi krvne žile, kar povečuje<br />
pretok krvi, lajša bolečine in sprošča mišice.<br />
Zato je tople obkladke najbolje uporabiti<br />
<strong>za</strong> lajšanje bolečin v mišicah, ki so pogosto<br />
posledica napačne oziroma nerodne drže telesa,<br />
kot so bolečine v spodnjem in srednjem<br />
delu hrbta in v vratu. Blažilno deluje na otrdelost<br />
telesa in stalno bolečino. Poleg tega<br />
da z vročimi obkladki <strong>zdrav</strong>imo razbolele<br />
mišice in krče, pomagajo tudi bolnikom z<br />
N<br />
ategnjene ali natrgane mišice,<br />
vneti sklepi in druge poškodbe<br />
so sicer sorazmerno pogost, <strong>za</strong>to pa<br />
nič manj nevaren pojav. Pomembno<br />
je, da pravilno presodimo, kdaj je<br />
poškodba prehuda, da bi si lahko<br />
učinkovito pomagali sami in moramo<br />
poiskati <strong>zdrav</strong>niško pomoč.<br />
osteoartritisom. Toplota jim namreč poveča<br />
sposobnost gibljivosti sklepov in zmanjša<br />
bolečino. Tako kot ledenih tudi vročih obkladkov<br />
ne smemo uporabljati dlje kot pol<br />
ure naenkrat. Toplota se lahko dovaja v obliki<br />
električnih grelnih blazin, vročih steklenic<br />
vode, vročih gelnih oblog, pogretih v<br />
vodi ali mikrovalovni pečici, ali pa z vročimi<br />
kopelmi. Pri izbiri oblike gretja moramo<br />
imeti v mislih, da vlažna toplota prodre globlje<br />
od suhe.<br />
Kot pri hladilni terapiji je tudi pri topli<br />
nekaj stvari, na katere moramo biti pozorni.<br />
Ko topel obkladek položimo na poškodovano<br />
mesto, se lahko vnetje ali otekanje še poslabša,<br />
saj toplota povzroči, da se žile razširijo.<br />
Z vročimi obkladki ne bomo zmanjšali<br />
otekline, ampak bomo olajšali bolečine v<br />
mišicah, <strong>za</strong>to jo uporabljamo, ko se je oteklina<br />
zmanjšala. Nevarno pa je tudi uporabljati<br />
vrele obkladke, saj lahko na področju pregrevanja<br />
nastanejo celo opekline. Med pregrevanjem<br />
je vredno upoštevati, da pri<strong>za</strong>detega<br />
mesta ne pregrevamo dlje kot 30 minut<br />
in med grelno površino in kožo vedno položimo<br />
kos tkanine, med pregrevanjem pa<br />
večkrat preverimo površino kože (vsaj vsakih<br />
pet minut preverimo barvo in temperaturo<br />
kože). Bolniki, ki imajo nevrološke<br />
probleme in težave z obtokom (napredujoči<br />
diabetes), naj bi uporabljali toplotno terapijo<br />
le po posvetu z <strong>zdrav</strong>nikom.<br />
Hladno-topla terapija – kontrastna<br />
terapija<br />
Kontrastne kopeli, kjer izmenjavamo<br />
vroče in mrzle obkladke, so zelo priljubljene<br />
med športniki, ki morajo čim hitreje zmanjšati<br />
oteklino. Namesto obkladkov pogosto<br />
uporabljamo kopeli, tako da v vedro natočimo<br />
vodo in poškodovani del telesa namakamo<br />
vanj. Oboleli ud namočimo v mrzlo<br />
vodo in takoj nato v toplo. Ta metoda povzroča<br />
naglo oženje in širjenje krvnih žil, <strong>za</strong>radi<br />
česar se oteklina zelo hitro zmanjša in s<br />
tem pospešimo celjenje. Pri tem je pomembno<br />
poudariti, da obkladki ne smejo biti izjemno<br />
vroči ali izjemno mrzli, temveč mlačni<br />
in hladni. Obkladke je treba menjavati na<br />
pet do deset minut, priporočljivo pa je, da<br />
terapija traja dlje kot 45 minut. Ta tehnika<br />
sicer zmanjša oteklino, ne pomaga pa pri lajšanju<br />
bolečin.<br />
Kdaj poiskati <strong>zdrav</strong>niško pomoč?<br />
Nategnjene ali natrgane mišice, vneti<br />
sklepi in druge poškodbe so sicer sorazmerno<br />
pogost, <strong>za</strong>to pa nič manj nevaren pojav.<br />
Pomembno je, da pravilno presodimo, kdaj<br />
je poškodba prehuda, da bi si lahko učinkovito<br />
pomagali sami in moramo poiskati<br />
<strong>zdrav</strong>niško pomoč.<br />
Na poškodbo ali na preobremenitev dela<br />
našega telesa se telo odzove z vrsto različnih<br />
naravnih reakcij, tj. z vnetjem, s številnimi<br />
posledicami, med katere sodi tudi bolečina.<br />
Kot smo uvodoma omenili, je vnetje<br />
<strong>zdrav</strong>ilno in nas s svojimi znaki opo<strong>za</strong>rja,<br />
da nekaj ni v redu. Zato ga ne smemo prezreti<br />
in njegovih znakov prekriti z <strong>zdrav</strong>ili.<br />
Zdravila in obkladki so pomemben dodatek<br />
pri <strong>zdrav</strong>ljenju, a se moramo <strong>za</strong>vedati, da<br />
moramo, če po dveh ali treh dneh počitka v<br />
postelji naše bolečine in vnetje ne pojenjajo,<br />
vsekakor poiskati <strong>zdrav</strong>niško pomoč. <br />
!"#$%&'("'%")$*'+',)"-./0'12.-"3.&4'<br />
-"5.&-'*2,.6/-&'%"'%"7.28'9&:/7;':
94 NAŠA LEKARNA<br />
september 2010 | NAŠA LEKARNA<br />
95<br />
Za mizo<br />
Hrana <strong>za</strong> razvoj in<br />
povečano sposobnost<br />
Marija Merljak,<br />
univ. dipl. ing.<br />
živ. teh.<br />
možganov<br />
V otroštvu so nam starši in učitelji nenehno ponavljali, naj jemo veliko orehov,<br />
lešnikov, bučnih semen in fižola. Zdravnik pa nas je po dvorišču »lovil« z žlico<br />
ribjega olja. Rekli so, da je vse to <strong>za</strong> naše mlade možgane in da bomo <strong>za</strong>radi tega<br />
bolj pametni. Danes vemo veliko več o možganih kot pred desetletji, toda znanost<br />
je samo potrdila, kako prav so imeli že takratni <strong>zdrav</strong>niki, učitelji in starši.
96 Za mizo | Hrana <strong>za</strong> razvoj in povečano sposobnost možganov<br />
september 2010 | NAŠA LEKARNA 97<br />
Takratna hrana je bila vsebinsko bogatejša z vidika<br />
hranilnih in <strong>za</strong>ščitnih snovi, življenje samo pa bolj<br />
preprosto in manj stresno kot danes. Zato bi morali<br />
danes, ko so življenjske razmere bolj <strong>za</strong>pletene, <strong>za</strong><br />
možgane še bolj poskrbeti z različnimi in pestrimi živili.<br />
Možgani nenehno potrebujejo več kot 80 različnih snovi:<br />
aminokislin, vitaminov, mineralov, esencialnih maščobnih<br />
kislin, vodo, glukozo, encime in drugo. Če pride do primanjkljaja<br />
naštetih snovi, razpoloženje niha, koncentracija pada,<br />
spomin peša, povečujejo se razdražljivost in nemir, nespečnost,<br />
tesnoba in hiperaktivnost.<br />
Zapletena sestava možganov<br />
Možgani so najbolj <strong>za</strong>pleten organ človekovega telesa. So<br />
središče <strong>za</strong> mišljenje, govor, čustva in nadzor premikanja. Sposobni<br />
so opravljati več nalog skupaj, četudi zelo <strong>za</strong>pletenih.<br />
Navzven so podobni trdemu želeju in vsebujejo 100 milijard<br />
živčnih celic ali nevronov. Vsak nevron je sestavljen iz več razvejanih<br />
izrastkov, dendritov, in nitastega živčnega vlakna,<br />
imenovanega akson, po katerem se prenašajo impulzi. Na koncu<br />
aksona so številni živčni sklopi, imenovani sinapse, odebelitve,<br />
ki spominjajo na čebulice. V njih so nevrotransmiterji, to<br />
je okrog 60 različnih biokemičnih snovi, ki prenašajo impulze.<br />
Vsako sekundo se iz enega nevrona v drugega prenese na milijone<br />
sporočil. Prenašalci živčnih sporočil od enega nevrona<br />
do drugega potujejo z veliko hitrostjo, tudi do 450 km na uro.<br />
To so zlasti serotonin, endorfin, noradrenalin, dopamin in<br />
acetilholin. Svojo nalogo lahko hitro in učinkovito opravijo le,<br />
če imajo vsak trenutek na voljo še vitamine in minerale iz hrane.<br />
Pred poškodbami jih varujejo lobanja in membrana pod<br />
njo ter sistem, imenovan krvno-možganska pregrada, ki kot<br />
filter varuje možgane pred vdorom strupov, vendar ni povsem<br />
<strong>za</strong>nesljiv. Prepušča nekatere nekoristne in škodljive snovi,<br />
med njimi alkohol, narkotike, nikotin in kofein.<br />
prekrvavljenost so prav <strong>za</strong>to prvi pogoji <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>e možgane.<br />
Gorivo <strong>za</strong> možgane je gluko<strong>za</strong>, a z njo velja biti previden. Ob<br />
uživanju sladkarij iz enostavnih sladkorjev in sladkih šumečih<br />
osvežilnih pijač se hitro in čezmerno zviša stopnja glukoze<br />
v krvi, <strong>za</strong>radi česar nastane hiperglikemija. Tedaj možgani<br />
sprožijo obrambni mehanizem: trebušna slinavka<br />
pošlje velike količine insulina. Posledica je močno znižanje<br />
glukoze v krvi in možganih že v kratkem člasovnem <strong>za</strong>miku.<br />
Nastopi hipoglikemija, kar se kaže kot nagel padec sposobnosti,<br />
utrujenost, izčrpanost, brezvoljnost, odklonilnost,<br />
nasilnost in depresivnost.<br />
Ne<strong>zdrav</strong>a hrana vodi v hiperaktivnost<br />
Z raziskavami pri mladih so ugotovili, da daljše uživanje<br />
hitre prehrane z veliko enostavnih ogljikovih hidratov (sladkarij)<br />
in »modernih« sladkih šumečih pijač poleg navedenega<br />
vodi tudi v hiperaktivnost. In nasprotno, pozitivni rezultati<br />
so se pri ukinitvi tovrstne hrane – če so mladi uživali komple-<br />
Razvoj otroških možganov<br />
Od rojstva do tretjega leta se v otroških možganih sinapse<br />
in dendriti najhitreje razvijejo. Takrat v možganih nastane<br />
do 3000 trilijonov pove<strong>za</strong>v. Razvoj je dvakrat hitrejši kot<br />
pri odraslem človeku. Toda pove<strong>za</strong>v ne bo, če možgani ne<br />
bodo dobili vseh hranilnih in <strong>za</strong>ščitnih snovi!<br />
Možgani hrano dobijo s krvjo, v kateri so aminokisline,<br />
vitamini in minerali, kisik in gluko<strong>za</strong>. Zdrave žile in dobra
98 Za mizo | Hrana <strong>za</strong> razvoj in povečano sposobnost možganov<br />
september 2010 | NAŠA LEKARNA 99<br />
ksne ogljikove hidrate, kot so polnovreden kruh, neoluščen<br />
riž, müsliji, stročnice in druge jedi, ki se dalj časa razgrajujejo<br />
in poskrbijo <strong>za</strong> daljšo enakomerno stopnjo glukoze v krvi in<br />
možganih, ter pili ustrezne količine vode – poka<strong>za</strong>li že v tednu<br />
ali dveh. Bili so vitalni, sproščeni in polni energije.<br />
Hrana <strong>za</strong> povečanje sposobnosti možganov<br />
Če možgani dobijo vse od beljakovin, glukoze, esencialnih<br />
maščobnih kislin do vitaminov, mineralov in <strong>za</strong>dostne<br />
količine vode, so v vrhunski formi. Beljakovine, razgrajene<br />
do aminokislin, so osnova <strong>za</strong> izdelavo prenašalcev živčnih<br />
dražljajev: serotonina, acetilholina, dopamina in noradrenalina.<br />
Za izdelavo teh so nujne aminokisline – triptofan,<br />
tirozin, levcin, izolevcin in fenilalanin; vitamini skupine b<br />
– zlasti vitamini b 3 , b 6 , b 9 , b 12 ; vitamin c ter minerali – magnezij,<br />
cink, železo, bor in kalcij. Jedi, ki našteto vsebujejo,<br />
so: perutnina, govedina in ribe, mleko in mlečni izdelki,<br />
oreščki, banane, čokolada, avokado, jabolka in drugo močno<br />
obarvano sadje, med in bučna semena.<br />
Pomen nenasičenih maščobnih kislin omega 3 in omega 6<br />
Maščobe resda povečujejo inteligent nost, a ne vse. Odločilne<br />
<strong>za</strong> delovanje možganov so nenasičene maščobne kisline<br />
omega 3 in omega 6. Če bomo nasprotno imeli preveč nasičenih<br />
in hidrogeniranih maščob, bo dotok kisika v<br />
možgane manjši. Skoraj polovico vsega kisika, ki ga nadihamo,<br />
porabijo možgani. Največ ga vanje »pripelje« naravni vitamin<br />
e iz olja pšeničnih kalčkov, mandljev, pinjol...<br />
Fospolipidi – posebna vrsta maščob<br />
Posebna vrsta maščob so še fosfolipidi, ki sestavljajo membrane<br />
prav vseh celic, tudi možganskih. Prav v slednjih je tudi<br />
največja shramba fosfolipidov. In samo dobro prepustne selektivne<br />
membrane bodo <strong>za</strong>gotavljale hiter prenos dražljajev,<br />
posledica tega pa je bistrost mišljenja, hitrost odločanja in podobno.<br />
Fosfolipidi so široko <strong>za</strong>stopani v rastlinski in živalski<br />
hrani, sestavljeni pa so lahko iz nasičenih ali nenasičenih maščobnih<br />
kislin. Vrsta fosfolipidov v membranah je odvisna od<br />
vrste hrane, ki jo <strong>za</strong>užijemo. Če uživamo nasičene živalske<br />
maščobe, transmaščobne kisline ali preveč nenasičenih maščob<br />
omega 6, na primer koruznega olja, bodo celične membrane<br />
zgrajene predvsem iz teh maščob in bodo razmeroma<br />
nepropustne. Povsem drugačno strukturo celičnih membran<br />
pa bomo imeli, če bomo uživali nenasičene omega 3 maščobne<br />
kisline. Te bi morale sestavljati približno 80 odstotkov celičnih<br />
membran, da bi organizem deloval dobro. Pravilno delovanje<br />
možganov je torej odvisno od pravilne sestave celične<br />
membrane. Nepopolna ali slaba prepustnost celičnih membran<br />
v možganih vodi v nizko inteligenco, depresijo, nasilje,<br />
izgubo spomina, demenco in motnje obnašanja, med katere<br />
sodi tudi hiperaktivnost.<br />
Omega 3 <strong>za</strong> duševno <strong>zdrav</strong>je in umsko sposobnost<br />
Tam, kjer se stikajo živčne celice v možganih, mora biti<br />
plast esencialnih maščobnih kislin omega 3. Če je naša prehrana<br />
bogata z njimi, bo prenos sporočil med celicami zelo dober<br />
in hiter. Omega 3 maščobne kisline so lahko rastlinskega<br />
ali živalskega izvora, razvrščene v osem frakcij. Za možgane je<br />
najbolj odločilna frakcija omega 3 živalskega izvora iz rib z<br />
oznako dhk, kar pomeni, da je sestavljena iz doko<strong>za</strong>heksaenojske<br />
kisline. Takoj <strong>za</strong> njo je po pomenu omega 3 iz frakcije<br />
Zvezdomani, pametni prijatelji vašega otroka!<br />
Prehransko dopolnilo, ki nudi:<br />
Prehransko dopolnilo, ki nudi:<br />
l visok dnevni odmerek omega-3 DHA<br />
maščobnih kislin<br />
l vsebuje vitamin A, C in D<br />
l vzeti samo1 kapsulo na dan<br />
l kapsule imajo pomarančni okus<br />
Omega-3 nenasičene maščobne<br />
kisline DHA imajo pomembno<br />
vlogo <strong>za</strong> dobro počutje.<br />
Telo je samo ne proizvaja, <strong>za</strong>to jo moramo vnesti v naš organizem s prehrano.!<br />
Izdelek je na voljo v <strong>lekarna</strong>h in specializiranih prodajalnah<br />
DOBITE „Zvezdne igre“ GRATIS<br />
Pošljite 2 čtrni kodi iz škatlice Zvezdomani skupaj z vašimi podatki na naslov:<br />
Bitax d.o.o., Zvezna ulica 2A, 1000 Ljubljana in dobite gratis<br />
„Zvezdomani Spomin“. Natečaj traja od 01.09.2010 do 30.04.2011.<br />
info: 01/544-3833, www.bitax.si
100 Za mizo | Hrana <strong>za</strong> razvoj in povečano sposobnost možganov<br />
september 2010 | NAŠA LEKARNA 101<br />
epk ali eiko<strong>za</strong>pentaenojska kislina. Dhk je gradnik možganskega<br />
tkiva, največ je je v možganskih sivih celicah in očesni<br />
mrežnici. Omega 3 maščobne kisline so <strong>za</strong>to neposredno pove<strong>za</strong>ne<br />
z duševnim <strong>zdrav</strong>jem in umsko sposobnostjo. V Veliki<br />
Britaniji so pred leti ugotovili pove<strong>za</strong>vo med pomanjkanjem<br />
omega 3 maščobnih kislin v telesu in nasilnostjo prestopnikov<br />
in kriminalcev. Britansko združenje <strong>za</strong> pomoč hiperaktivnim<br />
otrokom je tudi ugotovilo, da hiperaktivni ne morejo v <strong>za</strong>dostni<br />
meri počrpati maščobnih kislin iz črevesja. Zato jih pogosto<br />
pestijo alergije, astma, kožne bolezni, glavoboli, bolečine v<br />
ušesih, želodcu ter kosteh, vse kot posledica pomanjkanja protivnetnih<br />
prostaglandinov. Z dodajanjem omega 3 so izboljšali<br />
ali odpravili te težave, rezultat je bil viden po pol leta. Esencialne<br />
maščobne kisline omega 3 so namreč potrebovale kar nekaj<br />
časa, da so se vgradile v celične membrane. »Ribje olje« se<br />
je izka<strong>za</strong>lo tudi pri disleksiji oziroma težavah z <strong>za</strong>menjavo črk<br />
pri branju ter pri motorično slabo razvitih otrocih.<br />
Možgani potrebujejo tudi vitamine in minerale<br />
Tudi vloga vitaminov in mineralov ni <strong>za</strong>nemarljiva <strong>za</strong> razvoj<br />
možganov. Od vitaminov skupine b potrebujemo zlasti<br />
vitamine b 1 , b 2 , b 3 , b 5 , b 6 , b 12 in folno kislino. Vse to dobimo<br />
v rdečem mesu, pivskem kvasu, polnovrednem žitu ... Folna<br />
kislina, ki preprečuje paničnost, se nahaja predvsem v križnicah,<br />
temnozeleni listnati zelenjavi, korenju, marelicah, melonah,<br />
bučah, avokadu in fižolu. Vitamini a, c in e pa so kot<br />
antioksidanti pomembni <strong>za</strong> ohranjevanje spomina. Raziskave<br />
kažejo, da so bili otroci <strong>za</strong>radi pomanjkanja cinka počasnejši<br />
v razmišljanju. Tisti, ki so imeli premalo magnezija, pa<br />
so se hitro utrudili. Magnezij namreč spodbuja pretvorbo<br />
ogljikovih hidratov v glukozo, v hrano <strong>za</strong> možgane. Železo je<br />
odločilno <strong>za</strong> dolgoročni spomin, bor pa spodbuja kratkoročni<br />
spomin. Za možgane so pomembni še: mangan, natrij, kalij,<br />
kalcij in tudi fosfor.<br />
Možganske celice ščitimo enako kot druge celice. Karotenoidne<br />
snovi (paprika, paradižnik, rdeča čebula, korenje<br />
...) varujejo maščobni del celic in prenos sporočil prek<br />
živcev, flavonoidne snovi (rdeča pesa, jagodičje ...) pa varujejo<br />
membrane možganskih celic pred toksini v vodnem in<br />
maščobnem delu celice. Razlikujejo se od vitamina c, ki varuje<br />
samo vodni del celice, ter od vitaminov a in e, ki varujeta<br />
samo maščobni del celice. S flavonoidi upočasnimo staranje<br />
in izboljšamo pešajoči spomin ter preprečimo<br />
razgradnjo kolagena v žilah in arterijah, da bodo hranilne<br />
snovi lažje prišle v možgane. Za boljši inteligenčni količnik<br />
(iq) so pomembne tudi čebulnice, saj vsebujejo žveplo, ki pomaga<br />
odstraniti toksine. Čebulnice, zlasti česen, <strong>za</strong>virajo<br />
propadanje celic, spodbujajo rast novih celic ter pospešijo<br />
spreminjanje aminokislin v nevrotransmiterje.<br />
Brez vode ni življenja<br />
In <strong>za</strong> konec ne po<strong>za</strong>bimo, da je voda nujna <strong>za</strong> življenje. V<br />
možganih je kar do 85 odstotkov vode, deset več kot drugod<br />
v telesu. Voda zmanjšuje stres, tesnobo in depresijo, polni<br />
nas z mladostno energijo in pomaga premagovati utrujenost,<br />
povrne normalen ritem spanja, redči kri ter poveča učinkovitost<br />
rdečih krvnih teles in imunskega sistema. Prav tako<br />
voda pospešuje obnovo dnk in druge obnovitvene procese v<br />
celicah. In kar je zelo pomembno: preprečuje ali <strong>za</strong>vira vse<br />
bolezni, tudi degenerativne, ter spodbuja nastajanje spolnih<br />
hormonov in nevrotransmiterjev v možganih.
102 NAŠA LEKARNA<br />
september 2010 | NAŠA LEKARNA 103<br />
Za mizo<br />
»Bučkov zos« in<br />
bučke v olju<br />
Mihael Vrčkovnik, dr. dent. med.,<br />
velik gurman in ljubitelj kuhanja<br />
Končno ste se, upam vsaj, po napornih počitnicah<br />
že utirili v svoje vsakdanjike in ugotovili, da so<br />
vaše vrtove preplavile zrele, domače vrtnine.
104 Za mizo | »Bučkov zos« in bučke v olju<br />
september 2010 | NAŠA LEKARNA 105<br />
dveh ali treh krompirjev, ki jih kuhamo v<br />
zosu od <strong>za</strong>četka. Gostoto zosa reguliramo z<br />
daljšim kuhanjem, da voda izpari in se krompir<br />
razkuha, lažje pa je doliti manj vode in s<br />
tem ohraniti svežino. Poleg postrežemo v<br />
toasterju opečene kose kruha in dober tek.<br />
Drugega načina se ne ustrašiti <strong>za</strong>radi<br />
olja, je pa sicer kopiran star balkansko papriški<br />
recept. Olupljeno in očiščeno meso<br />
bučk narežemo na dva do tri milimetre debele<br />
trakove. Na rebrastem teflonu ali pa v<br />
pečici na žar programu z malo ali skoraj nič<br />
olja bučke spečemo, kot bi spekli podolgovate<br />
rdeče makedonske paprike.<br />
Pečene bučke odložimo v plitvo posodo<br />
(najraje stekleno s pokrovom) in še v tople<br />
vmešamo na drobno sesekljan strok česna.<br />
Ko se bučke ohladijo, jih prelijemo z dobrim<br />
olivnim oljem, po možnosti domačim ali pa<br />
ekstra deviškim. Še enkrat dobro premešamo,<br />
pokrijemo in odložimo v hladilnik.<br />
Naslednji dan jih poleg zrezka namesto<br />
solate priložimo kar na krožnik, jedci naj si<br />
jih dosolijo po okusu. Lahko tudi poprajo.<br />
Tako pripravljene bučke sicer gredo najraje<br />
kar same k narezkom namesto dolgočasnih,<br />
kislih vložencev.<br />
Pridno pobirajte in koristite, kar ste sadili<br />
in sejali, še prehitro bo zima tu in z njo<br />
tone mesa, zelja in repe, ocvirkov …<br />
… mmmmmnjam. <br />
Seveda ni nič lepšega od tega, da s<br />
svojega vrta odtrgate zrel paradižnik<br />
z okusom, izkopljete čebulo s<br />
še močnejšim okusom ali pa nagrebete<br />
nekaj gomoljev <strong>za</strong> krompirjevo solato.<br />
V poplavi zelenjave, ki jo lahko z veseljem<br />
delite še med sosede, sorodnike in prijatelje,<br />
pa vendarle nekoliko izstopajo buče<br />
in bučke.<br />
Ni ga kompostnika ali neurejenega vrta,<br />
kjer ta zelenjava ne bi uspevala, brez posebnega<br />
truda. Greste na morje in se vrnete v<br />
bučkolandijo. Zdi se celo, da se bučke kar<br />
same posadijo, <strong>za</strong>to da bi nam parale živce s<br />
skrbmi, kako in kje jih porabiti.<br />
Predvidevam, da jih vseeno ne pridelate<br />
toliko, da bi iz semen stiskali olje ali da bi<br />
semena sušili <strong>za</strong> grickanje pred teve ekrani,<br />
<strong>za</strong>to vam bom posredoval dva načina, da se<br />
jih ne naveličate prehitro.<br />
Prvi je bučkov zos. Moja žena ga pripravi<br />
tako, da najprej polovico sesekljane čebule<br />
opraži na olivnem olju. Polovico velike podolgovate<br />
jedilne buče olupi, po dolgem<br />
prereže in jo očisti vseh semen. Meso nariba<br />
na krožnik in ga doda čebuli, potem ko<br />
ta že nekoliko postekli. Oboje na srednjem<br />
ognju praži še nekaj minut in nato <strong>za</strong>lije s<br />
ko<strong>za</strong>rcem vode. Soli, popra in kuha na malem<br />
ognju.<br />
Za boljši okus olupi in očisti semen še<br />
kumarico in jo nariba v zos. Doda na drobno<br />
sesekljan strok ali dva česna in še nekoliko<br />
<strong>za</strong>lije z vodo.<br />
Zos nato na srednjem ognju kuha vsaj pol<br />
ure. Tako pripravljena omaka je odlična priloga<br />
k pečenemu piščančjemu ali puranjemu<br />
zrezku, zraven pa pripravimo še pire krompir.<br />
Bučkov zos lahko serviramo tudi kot samostojno<br />
jed in ji nekaj teže dodamo s koščki
106 september 2009 | NAŠA LEKARNA 107<br />
Mesečni<br />
možnar<br />
Jaz sem le navadna<br />
molekula, rada pa bi bila<br />
<strong>zdrav</strong>ilna učinkovina<br />
Feljton o nastanku <strong>zdrav</strong>il, 1. del – razvoj <strong>zdrav</strong>ilne učinkovine<br />
Gregor Skvarča, absolvent farmacije<br />
Zdravila so kompleksne zmesi različnih sestavin, v<br />
katerih ima vsaka sestavina svojo natančno določeno<br />
vlogo. Bistvo <strong>zdrav</strong>ila je, da <strong>zdrav</strong>i (bolezni, motnje,<br />
vnetja …). Skrivnost bistva pa se skriva v <strong>zdrav</strong>ilni<br />
učinkovini. To je molekula, ki <strong>zdrav</strong>i, druge sestavine<br />
<strong>zdrav</strong>ila (pomožne snovi) pa so »podporne službe«,<br />
ki omogočajo glavni zvezdi, da <strong>za</strong>sije v polnem sijaju.<br />
Deli feljtona:<br />
1) razvoj <strong>zdrav</strong>ilne učinkovine<br />
2) razvojne faze <strong>zdrav</strong>il<br />
3) priprave na trženje <strong>zdrav</strong>ila<br />
4) spremljanje <strong>zdrav</strong>ila na trgu<br />
Za boljše razumevanje razvoja<br />
<strong>zdrav</strong>il prebirajte revijo tudi v<br />
prihodnje.
108 Mesečni možnar | Feljton o nastanku <strong>zdrav</strong>il, 1. del - Razvoj <strong>zdrav</strong>ilne učinkovine<br />
september 2010 | NAŠA LEKARNA 109<br />
Število učinkovitih in varnih <strong>zdrav</strong>il danes resda štejemo<br />
v tisočih, nikakor pa ne smemo po<strong>za</strong>biti, da je<br />
raz voj vsakega <strong>zdrav</strong>ila zelo <strong>za</strong>hteven, dolgotrajen in<br />
tudi drag postopek. Vanj je vloženega mnogo znanja,<br />
truda in sredstev. Z učinkovitimi <strong>zdrav</strong>ili, ki so plod napredka<br />
mnogih znanosti, kar omogoča vse večje poznavanje<br />
<strong>zdrav</strong>ilnega delovanja učinkovin, dandanes <strong>zdrav</strong>imo, lajšamo<br />
in preprečujemo bolezni. Zdravila so nam izredno podaljšala<br />
življenjsko dobo in izboljšala kakovost življenja.<br />
Na vsakih milijon ustvarjenih molekul je <strong>za</strong>res <strong>zdrav</strong>ilna le<br />
ena, postopek pa skupno lahko traja tudi 15 let in več. Začetna<br />
spojina, ki obeta, se v kasnejših fa<strong>za</strong>h kot <strong>zdrav</strong>ilna učinkovina<br />
vgradi v farmacevtsko obliko (najbolj poznane so tablete,<br />
obstaja pa še ogromno drugih oblik, npr. kapsule, injekcije,<br />
transdermalni obliži itd.) in tako dobimo <strong>zdrav</strong>ilo. A pred prihodom<br />
na trg mora prestati še vrsto laboratorijskih in kliničnih<br />
preizkušanj. Poleg same učinkovine so tudi farmacevtska<br />
oblika, pomožne snovi in odmerek ključni <strong>za</strong> kakovostno, varno<br />
in učinkovito <strong>zdrav</strong>ilo, kar preverjajo tudi nacionalne ali<br />
nadnacionalne agencije, ki po podrobni presoji izdajajo dovoljenja<br />
<strong>za</strong> promet z <strong>zdrav</strong>ilom. Več o tem si lahko preberete v nadaljnjih<br />
delih tega feljtona, ki bodo predstavljeni v naslednjih<br />
številkah te revije.<br />
Zdravilna učinkovina je spojina ali zmes spojin, ki ima na naše<br />
telo že v majhnih količinah znanstveno doka<strong>za</strong>n <strong>zdrav</strong>ilni učinek<br />
in <strong>zdrav</strong>ilno uporabnost. Lahko jo uporabljamo samostojno,<br />
običajno pa kot del <strong>zdrav</strong>ila.<br />
Zdravilna učinkovina<br />
Iskanje snovi, ki imajo <strong>zdrav</strong>ilni učinek, bi lahko primerjali<br />
z metanjem puščice v tarčo pri pikadu. Pri tem je puščica<br />
mišljena kot naše <strong>zdrav</strong>ilo, tarča pa je encim, receptor,<br />
gen …, ki ga želimo aktivirati ali <strong>za</strong>vreti.<br />
Obstaja več načinov, kako se lahko lotimo problema:<br />
1. Najenostavnejši način je seveda, da puščico »na pamet« vržemo<br />
proti tarči in upamo na ugoden razplet. Primerljivo<br />
lahko v<strong>za</strong>memo naključno snov in ugotavljamo, kako<br />
učinkuje in ali ima učinek, ki si ga želimo. Seveda niti pri<br />
pikadu niti pri iskanju <strong>zdrav</strong>ilne učinkovine tak način ni<br />
posebej uspešen, sploh če se iz poskušanja nič ne naučimo.<br />
2. Prvi primer lahko nadgradimo tako, da izvedemo veliko<br />
število metov. Vsak met izvedemo rahlo drugače, nato pa<br />
ugotavljamo, s katerim metom smo najbolje <strong>za</strong>deli tarčo.<br />
Pri <strong>zdrav</strong>ilih to pomeni, da ustvarimo veliko število molekul<br />
in nato z enostavnimi testi ugotavljamo, katere od<br />
teh predstavljajo možne kandidate <strong>za</strong> novo <strong>zdrav</strong>ilo.<br />
3. Včasih imamo možnost, da izkoristimo <strong>slog</strong> našega vzornika<br />
ali igralca pred nami in prilagodimo<br />
svoj met, da kar najbolj ustre<strong>za</strong> našim<br />
potrebam. Pri iskanju <strong>zdrav</strong>ilne<br />
učinkovine na ta način sledimo spojini<br />
vodnici. To je molekula, ki že izkazuje<br />
želeni učinek, vendar nima lastnosti, ki<br />
bi omogočale njeno uporabo v <strong>zdrav</strong>ljenju<br />
(lahko je škodljiva, ima prešibko delovanje,<br />
nima ustreznih fizikalno-kemijskih<br />
lastnosti, da bi prodrla ne mesto<br />
delovanja …). S spreminjanjem posameznih<br />
strukturnih elementov poskušamo<br />
izboljšati njene lastnosti ob hkratni<br />
ohranitvi ali ojačitvi učinkovitosti.<br />
4. Lahko izberemo zelo teoretični pristop in natančno preračunamo<br />
potreben kot in hitrost meta ter tako poskušamo<br />
<strong>za</strong>deti želeni odsek na tarči. Da smo bolj uspešni, potrebujemo<br />
tudi podatke o sami tarči. V primeru <strong>zdrav</strong>ilne učinkovine<br />
je situacija še nekoliko bolj <strong>za</strong>pletena,<br />
saj je treba izračunati, s kakšno<br />
energijo se mora učinkovina ve<strong>za</strong>ti na mesto<br />
delovanja. Problem seveda nastopi, ker<br />
nikoli nimamo dovolj podatkov <strong>za</strong> natančen<br />
izračun. Pri pripravi <strong>zdrav</strong>ilne učinkovine<br />
na ta način imamo tako kar nekaj<br />
možnih izidov. Lahko dosežemo učinek,<br />
ki je seveda lahko manjši ali pa tudi večji<br />
od pričakovanega. Včasih se zgodi, da je<br />
učinek povsem drugačen od pričakovanega.<br />
Dosežemo lahko tudi nasprotni učinek<br />
od želenega ali pa učinka sploh ni. S<br />
splošnim znanstvenim napredkom imamo na voljo vedno<br />
več parametrov in računske moči in vedno boljše simulacije,<br />
vendar možnosti teh napak vseeno ne moremo povsem<br />
odpraviti.<br />
Kako vemo, katera <strong>zdrav</strong>ilna učinkovina se<br />
skriva v naši tableti?<br />
Zdravila običajno ločimo med seboj in si jih<br />
<strong>za</strong>pomnimo po t. i. <strong>za</strong>ščitenih imenih (primer:<br />
Lamisil). Pod <strong>za</strong>ščitenim imenom ali v<br />
sklopu le-tega najdemo še farmacevtsko<br />
obliko <strong>zdrav</strong>ila (primer: krema). Zdravilna<br />
učinkovina, ki jo to <strong>zdrav</strong>ilo vsebuje, je vedno<br />
navedena pod <strong>za</strong>ščitenim imenom in<br />
tudi na navodilu <strong>za</strong> uporabo <strong>zdrav</strong>ila (primer:<br />
terbinafin).<br />
Kaj je placebo?<br />
S to latinsko besedo označujemo <strong>zdrav</strong>ilno delovanje<br />
pripravka, ki ne vsebuje nobene učinkovine.<br />
Takšnemu pripravku pravimo »navidezno<br />
<strong>zdrav</strong>ilo«, »prazno <strong>zdrav</strong>ilo« ali preprosto<br />
»placebo«. Placebo je lahko učinkovit le, če je<br />
oseba prepričana, da je dobila pravo <strong>zdrav</strong>ilo.<br />
Če bi proizvedli enako belo tabletko, kot je določeno<br />
<strong>zdrav</strong>ilo, z enakim videzom in trdnostjo,<br />
vendar vanjo <strong>zdrav</strong>ilne učinkovine ne bi<br />
vgradili, bi dobili placebo tabletko.
110 Mesečni možnar | Feljton o nastanku <strong>zdrav</strong>il, 1. del - Razvoj <strong>zdrav</strong>ilne učinkovine<br />
september 2010 | NAŠA LEKARNA 111<br />
V vsakem slabem je nekaj dobrega<br />
V dvajsetih letih dvajsetega stoletja so v živinski krmi uporabljali veliko medene detelje. Po nekaj<br />
vlažnih poletjih so <strong>za</strong>čeli opažati epidemijo krvavitev pri kravah. Raziskovalec Link s sodelavci je<br />
pove<strong>za</strong>l obe dejstvi in ugotovil, da so vzrok temu v detelji prisotni kumarini, ki vplivajo na strjevanje<br />
krvi. Posledica tega odkritja je bil razvoj celotne skupine <strong>zdrav</strong>il, ki jih danes uporabljamo <strong>za</strong><br />
preprečevanje neželenega strjevanja krvi, npr. pri srčnem popuščanju, umetni srčni <strong>za</strong>klopki idr.<br />
Najbolj poznan predstavnik skupine je varfarin.<br />
Ko je nepričakovano tudi<br />
dobro<br />
Zdravilno učinkovino sildenafil<br />
so razvili <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>ljenje<br />
angine pektoris in povišanega<br />
krvnega pritiska. Pri kliničnem<br />
preizkušanju so ugotovili,<br />
da ugodno vpliva na<br />
erektilno funkcijo. Tako so<br />
povsem po naključju dobili<br />
prvo <strong>zdrav</strong>ilo <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>ljenje<br />
erektilne disfunkcije. Po nekaj<br />
letih dodatnih raziskav smo<br />
<strong>za</strong>čeli z uporabo učinkovine<br />
tudi pri <strong>zdrav</strong>ljenju povišanega<br />
krvnega tlaka v pljučnem<br />
krvnem obtoku.<br />
V praksi gre običajno <strong>za</strong> mešanico vseh prej naštetih načinov,<br />
kar daje optimalen rezultat v raziskavah in razvoju<br />
ter <strong>za</strong>gotavlja razvoj kompleksnih <strong>zdrav</strong>il. Običajno najprej<br />
poiščemo ustrezno spojino vodnico, bodisi z izluščenjem<br />
ustreznih spojin iz velike količine sintetiziranih, iz primerov<br />
v naravi (glivnega, rastlinskega, živalskega ali človeškega<br />
izvora) ali s pomočjo teoretično določene optimalne<br />
strukture spojine, določene v simulaciji. V spojini vodnici<br />
nato <strong>za</strong>menjamo znane toksične elemente z netoksičnimi in<br />
poskušamo prilagoditi strukturo <strong>za</strong> čim večji učinek. Obenem<br />
že razmišljamo, katere fizikalno-kemijske lastnosti<br />
bodo pomembne pri vgradnji učinkovine v izbrano obliko<br />
<strong>zdrav</strong>ila. Pomembno je tudi, kako bodo le-te podpirale čim<br />
večjo uporabnost <strong>zdrav</strong>ila in dostavnega sistema v njem.<br />
5. Posebna možnost pa bi bila razvoj puščice, ki bi imela v<br />
spominu radarski <strong>za</strong>pis tarče in bi se po metu sama usmerila<br />
proti njej. Na področju <strong>zdrav</strong>il podoben princip uporabljajo<br />
t. i. tarčna <strong>zdrav</strong>ila, ki so usmerjena v eno samo<br />
tarčo in imajo <strong>za</strong>to močnejši učinek (molekula se ne <strong>za</strong>držuje<br />
na »napačnih« tarčah). Večinoma sodijo med t. i.<br />
biološka <strong>zdrav</strong>ila in se uporabljajo pri <strong>zdrav</strong>ljenju številnih<br />
hudih obolenj.<br />
Ko govorimo o tarči, govorimo o mestu v telesu ali o molekuli<br />
v presnovnem procesu, ki <strong>za</strong>radi nekega vzroka povzroča<br />
bolezen. To je lahko le ena molekula, ki pa je seveda<br />
pomembna <strong>za</strong> celotno verigo tega presnovnega procesa (ki<br />
je tako močna, kot je močan njen najšibkejši člen). Zdravilna<br />
učinkovina to mesto <strong>za</strong>sede in ga <strong>za</strong>vre ali dopolni in s<br />
tem prepreči razvoj bolezni. Pri večini bolezni imamo možnost<br />
vpliva na celo vrsto <strong>za</strong>porednih ali vzporednih dejavnikov,<br />
kar pomeni veliko tarč. Vsaka lahko na svoj način <strong>za</strong>ustavi<br />
določen bolezenski proces. Ko se lotimo npr. razvoja<br />
<strong>zdrav</strong>ila <strong>za</strong> znižanje povišanega krvnega tlaka, lahko iščemo<br />
načine <strong>za</strong> sprostitev mišic žilne stene, povečanje odtoka<br />
vode iz telesa ali pa zmanjšanje črpalne moči srca. Odločitev,<br />
katero bolezen hočemo <strong>zdrav</strong>iti, torej ni dovolj. Treba si<br />
je izbrati določeno tarčo, na katero bomo vplivali z našo<br />
<strong>zdrav</strong>ilno učinkovino. Seveda nikoli ne moremo biti prepričani,<br />
kakšen učinek bomo dobili, dokler učinkovine ne preizkusimo<br />
(glej še okvirček »Ko je nepričakovano tudi dobro«).<br />
Kot smo dejali že na <strong>za</strong>četku, se kot potencialno <strong>zdrav</strong>ilna<br />
izkaže komaj ena od milijona obetavnih molekul, kot<br />
<strong>zdrav</strong>ilo pa pride v prakso zgolj ena od 10.000 takšnih obetavnih<br />
molekul. Od kandidata do prave <strong>zdrav</strong>ilne učinkovine<br />
je v razvoju <strong>zdrav</strong>ila potrebna še dolga pot, običajno najmanj<br />
7 let razvojnega dela in kliničnih preizkušanj. Razvoj<br />
novega <strong>zdrav</strong>ila je tudi <strong>za</strong>to zelo drag, saj stane okrog 1 milijardo<br />
evrov. Ta sredstva pa omogočijo prihod novega <strong>zdrav</strong>ila<br />
s popolnoma novo <strong>zdrav</strong>ilno učinkovino in predvsem<br />
možnost o<strong>zdrav</strong>itve številnim bolnikom.<br />
A več o tem prihodnjič: o fa<strong>za</strong>h nastanka <strong>zdrav</strong>il, oziroma<br />
kaj se zgodi z <strong>zdrav</strong>ilno učinkovino, da postane del <strong>zdrav</strong>ila. <br />
C#)0'&)+41*%+1"#!6,#*%"0&+D)+41<<br />
E
112 NAŠA LEKARNA<br />
september 2010 | NAŠA LEKARNA 113<br />
Sudoku<br />
Navodila:<br />
Vstavite črke Z A V I R A L E C<br />
v prazna polja tako, da bodo v vsakem<br />
kvadrantu, v vsaki vrstici in v vsakem<br />
stolpcu vse naštete črke. Črke iz<br />
oštevilčenih polj prepišite, da dobite<br />
geslo. Geslo pošljite na dopisnici<br />
ali po e-pošti do 25. septembra<br />
na naslov: Entrapharm, d.o.o.,<br />
Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana<br />
ali: urednistvo@nasa-<strong>lekarna</strong>.si<br />
Žrebanje nagrad bo 27. septembra v<br />
prostorih podjetja Entrapharm.<br />
Nagrajenci bodo prejeli nagrade podjetja<br />
Medis, d.o.o. iz Ljubljane.<br />
Rešitev sudoku uganke iz 44. številke<br />
je RABIM TOČNO TO! V uredništvo je<br />
prispelo 741 pravilnih rešitev.<br />
Izžrebanci nagradne igre so:<br />
Jadranka Kavčič iz Komna, Marija<br />
Kljajič iz Postojne in Marija Korošec iz<br />
Gornje Radgone. Nagrajenci bodo<br />
prejeli praktične nagrade podjetja<br />
Vivalis d.o.o. Čestitamo!<br />
9<br />
6<br />
A Z L C I A V<br />
R V E<br />
V L A A I E<br />
L A E C 7<br />
Z 8<br />
R<br />
Urgo filmogel<br />
Glivice na nohtih so kronična okužba, ki se ne po<strong>zdrav</strong>i sama in se rada ponavlja.<br />
Zato je takojšnje ukrepanje ključnega pomena.<br />
3<br />
C<br />
Z L A A<br />
Z A V I R A L E C<br />
R<br />
V<br />
Z<br />
4<br />
10<br />
L<br />
A 1<br />
V C<br />
A C E Z<br />
E I C A A 5<br />
Geslo:<br />
U R G O -<br />
3 4<br />
Urgo filmogel proti glivičnim okužbam<br />
nohtov deluje antimikotično in je<br />
posledično učinkovita pomoč pri<br />
odpravljanju glivic na nohtih. Izdelek je<br />
v obliki laka <strong>za</strong> nohte, kar omogoča<br />
preprosto nanašanje in hitro delovanje.<br />
1 2<br />
G 5 6 7 8 9 10<br />
K<br />
2<br />
Pripravil Jure Pučko<br />
Urgo filmogel proti glivičnim okužbam<br />
nohtov:<br />
deluje globoko v strukturi nohta,<br />
<strong>za</strong>vira glivične okužbe nohtov,<br />
omogoča rast <strong>zdrav</strong>ega nohta,<br />
učinkuje <strong>za</strong>nesljivo in hitro,<br />
obnavlja in ščiti noht,<br />
je brez barve in vonja.<br />
Na voljo v <strong>lekarna</strong>h in specializiranih<br />
trgovinah.<br />
Naša<br />
<strong>lekarna</strong><br />
svetuje<br />
Oenobiol ® Destressant<br />
Povečana količina kortizola je glavni razlog<br />
<strong>za</strong> pojav škodljivih učinkov stresa. Prehransko<br />
dopolnilo Oenobiol ® Destressant<br />
<strong>za</strong>to uravnava količino kortizola in tako<br />
povečuje odpornost na stres. Njegovo<br />
delovanje se že po prvem odmerku odraža<br />
kot: manjša fizična in mentalna utrujenost,<br />
manjša živčnost in razdražljivost, povečana<br />
koncentracija in izboljšan spomin, izboljšan<br />
spanec, večja odpornost na stres ter<br />
izboljšanje fizične pripravljenosti in men -<br />
talnih sposobnosti. ® Destressant vsebuje<br />
izvleček korenine Rhodiola rosea (alpski<br />
rožni koren), ki je standardiziran na 3 %<br />
rosavinov in 1 % salidrozida. Glede na potrebe<br />
telesa uravnava biološke mediatorje<br />
fizičnega in mentalnega stresa (kortizol).<br />
Eucerinov odstranjevalec ličil <strong>za</strong> oči<br />
Oči so v poletnih in zgodnjih jesenskih<br />
mesecih <strong>za</strong>radi vlage, soli in vročine<br />
lahko bolj občutljive. Mnogi izdelki <strong>za</strong><br />
odstranjevanje ličil vsebujejo alkohol,<br />
dišave ali tenzide, ki niso najbolj prijazni<br />
do predela okrog oči. Eucerinov<br />
nežen odstranjevalec ličil <strong>za</strong> oči ohranja<br />
naravno pH-vrednost solzne tekočine<br />
(približno 7,2–7,4), je posebej blag in ga<br />
koža dobro prenaša. Učinkovito in nežno<br />
odstranjuje senčila <strong>za</strong> veke in običajno<br />
maskaro ter pri tem ne draži občutljive<br />
kože okrog oči. Formula brez vonja, ki<br />
vsebuje pomirjajoč dekspantenol in vlažilni<br />
glicerin, je primerna tudi <strong>za</strong> uporabnice<br />
kontaktnih leč. Priporočamo, da <strong>za</strong><br />
nežno in učinkovito čiščenje celotnega<br />
obra<strong>za</strong> izdelek uporabljate v kombinaciji<br />
z Eucerinovo blago čistilno emulzijo in<br />
Eucerinovim blagim tonikom <strong>za</strong> obraz.<br />
Nevidni topljivi obliži <strong>za</strong> herpes na<br />
ustnicah Herpatch<br />
Vročina, UV-žarki, vetrovnost, izsušitev<br />
ustnic ali padec imunskega sistema so<br />
dejavniki, ki lahko povzročijo izbruh herpesa<br />
na ustnicah in vse nelagodnosti,<br />
pove<strong>za</strong>ne z njim. Herpatch – nevidni topljivi<br />
obliži <strong>za</strong> herpes na ustnicah – prekrijejo<br />
herpes in ga v trenutku <strong>za</strong>ščitijo,<br />
aktivne lastnosti pa učinkujejo nanj.<br />
Uporabljajo se lahko v vseh fa<strong>za</strong>h izbruha<br />
herpesa na ustnicah. Čez obliže se<br />
lahko nanesete tudi ličilo <strong>za</strong> ustnice ali<br />
sončno kremo. Nevidni topljivi obliži <strong>za</strong><br />
herpes na ustnicah Herpatch vsebujejo<br />
posebno topljivo tehnologijo, ki omogoča,<br />
da se obliž preprosto raztopi na vašem<br />
herpesu in ga ni treba odstraniti. Izdelek<br />
lahko kupite v <strong>lekarna</strong>h in specializiranih<br />
prodajalnah. Več informacij:<br />
www.herpatch.si.<br />
After – topljivi obliži <strong>za</strong> afte<br />
Topljivi obliži <strong>za</strong> afte After predstavljajo<br />
novo, edinstveno rešitev <strong>za</strong> takojšnje lajšanje<br />
bolečine in pomoč pri <strong>zdrav</strong>ljenju aft ter<br />
ustnih razjed, ugrizov v ličnico, odrgnin in<br />
draženja v ustih. Ultra tanki topljivi obliži se<br />
nanesejo na pri<strong>za</strong>deto mesto in v trenutku<br />
tvorijo <strong>za</strong>ščitno plast čez afto (ustno razje -<br />
do), formula s trojnim delovanjem pa še<br />
pospeši celjenje. Obliži After so preprosti in<br />
higienični <strong>za</strong> uporabo, ostanejo trdno na<br />
mestu in se v ustih počasi raztopijo. Svetujemo<br />
jih tudi pri poškodbah ustne sluznice,<br />
ki jih lahko povzročijo zobni aparati, zobne<br />
proteze ali mostički. Obliži so na voljo v <strong>lekarna</strong>h<br />
in specializiranih prodajalnah. Več<br />
informacij: www.after.si.
114<br />
NAŠA LEKARNA<br />
Naša<br />
<strong>lekarna</strong><br />
svetuje<br />
Ščitniki perila Carefree<br />
Razumevajoč ženske želje, Carefree ® ponuja<br />
novo, edinstveno <strong>za</strong>okroženo obliko<br />
ščitnikov perila, ki pomagajo vzdrževati jutranjo<br />
svežino, udobje in samo<strong>za</strong>vest ves<br />
dan. Ščitniki perila Carefree ® so nove<br />
udobne oblike. S svojimi <strong>za</strong>obljenimi robovi<br />
se popolnoma prilagajajo ženskemu telesu,<br />
<strong>za</strong>gotavljajo manj gubanja in zvijanja. Med<br />
nošenjem ostanejo na mestu, se ne zvijajo,<br />
ne motijo in ne dražijo ter tako <strong>za</strong>gotavljajo<br />
vsakodnevno žensko higieno. Nova je tudi<br />
embalaža v prepoznavni ro<strong>za</strong> barvi.<br />
Lipikair Lait <strong>za</strong> vsakodnevno nego<br />
suhe kože<br />
Kot odgovor na potrebe vseh tipov suhe in<br />
zelo suhe kože telesa so v La Roche-Posay<br />
razvili celovito linijo <strong>za</strong> umivanje in nego<br />
telesa <strong>za</strong> otroke in odrasle – Lipikar Lait.<br />
Zaradi svoje edinstvene formule, obogatene<br />
z lipidi iz karitejevega masla, linija<br />
izdelkov Lipikar Lait <strong>za</strong> nego suhe kože v<br />
trenutku globinsko obnovi suho kožo ter ji<br />
povrne elastičnost brez puščanja mastnih<br />
sledi. Klinično doka<strong>za</strong>na visoka toleranca<br />
ne poškoduje občutljive suhe kože in po -<br />
novno vzpostavlja normalno vlažnost kože.<br />
Več informacij: www.lipikar.si.<br />
Motnje hranjenja<br />
Naročilnica<br />
Nepreklicno naročam ______ izvod/ov priročnika Motnje hranjenja<br />
po ceni 19,92 €/izvod (kar je 20 % popusta na redno ceno 24,90 € <strong>za</strong><br />
bralce revije Naša <strong>lekarna</strong>).<br />
Naročnik: _____________________________________________<br />
Ime in priimek: _________________________________________<br />
Ulica, hišna številka: _____________________________________ Pošta: ___________________________<br />
Tel. ali GSM: ____________________________________________ E-naslov: _________________________<br />
Datum: _______________________________________________ Podpis:____________________________<br />
Račun bom plačal/a po povzetju. Poštnino plača <strong>za</strong>ložba IN OBS MEDICUS, d. o. o.<br />
Knjigo lahko naročite z izpolnjeno naročilnico, ki jo pošljete na naslov:<br />
IN OBS MEDICUS, d. o. o., Ptujska Gora 15, 2323 Ptujska Gora<br />
t: 02 794 86 20 | f: 02 794 86 25 | gsm: 041 613 605,<br />
e-naslov: info@inobsmedicus.si | www.inobsmedicus.si
CONTROLOC Control ®<br />
Končno brez zgage<br />
Prvo <strong>zdrav</strong>ilo na voljo brez<br />
recepta, ki deluje točno tam,<br />
kjer kislina nastaja –<br />
v protonski črpalki.<br />
1 tableta na dan<br />
Pakiranje: 20 mg x 7 tablet<br />
20 mg x 14 tablet
Change language