Revija za zdrav življenjski slog - Naša lekarna
Revija za zdrav življenjski slog - Naša lekarna
Revija za zdrav življenjski slog - Naša lekarna
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
<strong>Revija</strong><br />
<strong>za</strong> <strong>zdrav</strong><br />
življenjski<br />
<strong>slog</strong><br />
številka 44, letnik 05, junij/julij/avgust 2010 | www.nasa-<strong>lekarna</strong>.si<br />
Osebno: Stari smo toliko, kolikor so stare naše žile – prof. dr. Mišo Šabovič, dr.<br />
med. / Aktualno: Potovalna in počitniška <strong>lekarna</strong> / Kako <strong>zdrav</strong>iti: Zdravila pri<br />
erektilni disfunkciji / Koža razkriva: Zdravega namenskega sončenja ni – asist.<br />
Borut Žgavec, dr. med. / Otroci in mladostniki: Srečanja z morskimi nepridipravi /<br />
Preudarno <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>je: Morska bolezen ali potovalna slabost / Starostniki: Pravilna<br />
prehrana in dodatki <strong>za</strong> optimalno počutje starostnika / V gibanju: Potapljanje na<br />
vdih – potop v samega sebe / Za mizo: Celulit ni samo lepotna motnja
junij/julij/avgust 2010<br />
NAŠA LEKARNA<br />
3<br />
Kaj ostane?<br />
Kot običajno, tudi to jutro pregledujem goro prejetih sporočil.<br />
Eno izmed teh je nepodpisano, a vem, od koga prihaja. Desni klik<br />
mi odpre možnosti: odpri, natisni, odgovori … izbriši. S perifernim<br />
vidom opazim pripis: vredno ogleda in razmisleka!<br />
S klikom odprem sporočilo na YouTubu. Prijetna glasba, posnetki<br />
iz vsakdanjega življenja nas, običajnih ljudi. Glasba me nekako<br />
<strong>za</strong>ziba v prizore: s prijatelji na pijači, poljub <strong>za</strong>ljubljenega<br />
para, utrujeni vozniki <strong>za</strong> volanom po dolgi vožnji, pogovor iz oči<br />
v oči, ples, <strong>za</strong>bava, kretnja, ki nakaže, da ima dovolj rdečega vina.<br />
Nekdo od daleč vrže v koš prazno steklenico in <strong>za</strong>dene … Nato<br />
preventivne akcije policistov: nadzor prometa, alkotest, prepoved<br />
nadaljevanja vožnje. Glasba: včasih gre vse narobe. Tvegana vožnja<br />
motorista, utrujeni obraz voznika <strong>za</strong> volanom, izjava policista,<br />
radar, kontrola hitrosti ... Prehitra vožnja. Prepir mladega<br />
para <strong>za</strong>radi objestne vožnje in ponosen pogled voznika, ko mu<br />
(komaj) uspe obvladati vozilo. Nerazumljen pogled dekleta, <strong>za</strong>zrt<br />
skozi okno, tega ponosa ne opazi.<br />
In nato trki: v drevo, čelno, bočno ... Prevračanje modrega avtomobila,<br />
lomljenje stekla, zverižena pločevina drugega (še trenutek<br />
prej je bil to <strong>za</strong>vidanja vreden rdeč avto). Motorist izgubi<br />
oblast nad svojem rumenim jeklenim konjičkom, škripanje gum,<br />
nekdo se <strong>za</strong> las izogne čelnemu trčenju (tokrat se je izšlo), goreč<br />
avto in avto, ki se ob bočnem trku v drevo tako rekoč prelomi na<br />
dvoje. Motorist pristane pod kolesi nasproti vozečega vozila, voznik<br />
povozi peško na prehodu <strong>za</strong> pešce, nekdo zbije kolesarja, drugi<br />
otroka. Kaj ostane?<br />
Kri na cestišču, intubirani poškodovanci, s črtnim platnom<br />
pokrito truplo, policist pred domačimi vrati, obnemeli izrazi, objokane<br />
oči ob sliki sina. Ni ga več. Obup in je<strong>za</strong> obenem. Utrujeni<br />
reševalci. Otopeli obraz policista, ki je videl že marsikaj. Truplo<br />
dekleta so spravili v modro vrečo. Prote<strong>za</strong>. Invalidski voziček.<br />
Spomini. Bolečina. Sol<strong>za</strong>. Potoki solz, ki ne morejo odplakniti trpljenja.<br />
Skesani obraz povzročitelja nesreče. Prepozno.<br />
Minilo je dobrih 20 let od prve reklame avstralske organi<strong>za</strong>cije<br />
tac (Transport Accident Commission), ki oglašuje varno vožnjo. V<br />
ta namen so naredili promocijski film iz oglasov v preteklosti, ki<br />
so že pomagali k izboljšanju vožnje. Število žrtev prometnih nesreč<br />
so zmanjšali <strong>za</strong> več kot polovico. Po podatkih policije se je v<br />
Sloveniji v lanskem letu zgodilo 20.592 prometnih nesreč. V njih<br />
se je hudo poškodovalo 1.032 udeležencev, lahko poškodovanih<br />
je bilo 11.082, umrlo je 171 udeležencev. Stanje prometne varnosti<br />
se v primerjavi s preteklimi leti izboljšuje. Toda pot je še dolga.<br />
Naj bo tudi vaša.<br />
Ne pustite si s tem uvodnikom odgnati metuljčkov vznemirjenja,<br />
ko se odpravljate na <strong>za</strong>služeni dopust, težko pričakovane počitnice<br />
ali potovanje. Toda pazite nase!<br />
Uvodnik<br />
mag. Damjan Slabe, prof.<br />
<strong>zdrav</strong>. vzgoje, član uredniškega<br />
odbora<br />
Naša <strong>lekarna</strong> je<br />
poljudno strokovni vodič<br />
<strong>za</strong> učinkovito in pravilno<br />
jemanje <strong>zdrav</strong>il.<br />
Naša <strong>lekarna</strong> je revija<br />
<strong>za</strong> izboljšanje kakovosti<br />
<strong>zdrav</strong>ja in življenja.<br />
Foto: Andrej Ovca
Preudarno<br />
Osebno 18 Aktualno 28 Koža razkriva 72<br />
<strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>je 98 V gibanju 126 Za mizo 132<br />
prof. dr. Mišo Šabovič,<br />
dr. med.: Stari smo<br />
toliko, kolikor so stare<br />
naše žile<br />
»Tehnologije v medicini gredo hitro<br />
naprej, <strong>za</strong>to prihaja tudi čas, ko bo<br />
finančni balon v medicini počil in se<br />
bo potrebno osredotočiti na<br />
preventivo, ki je res vse prevečkrat<br />
uporabljena kot prazna fra<strong>za</strong>.<br />
Morala pa bi biti mantra, ki bi si jo<br />
ponavljali vsakodnevno, še posebno,<br />
ko gre <strong>za</strong> področje srčno-žilnih<br />
bolezni, <strong>za</strong> katerimi umre letno<br />
skorajda 40 % populacije«.<br />
Počitniška in potovalna<br />
<strong>lekarna</strong><br />
V počitniško oziroma potovalno<br />
lekarno sodijo poleg osnovnih<br />
sredstev prve pomoči tudi<br />
<strong>zdrav</strong>ila in drugi pripravki, ki<br />
lahko olajšajo morebitne težave<br />
na poti. Ob tem ne po<strong>za</strong>bite<br />
tudi varovalnih pripravkov <strong>za</strong><br />
sončenje in pripravkov <strong>za</strong> nego<br />
kože po sončenju. Zaradi<br />
prekomernega izpostavljanja<br />
soncu lahko dobite opekline ali<br />
pa celo alergične reakcije.<br />
asist. Borut Žgavec, dr.<br />
med.: Zdravega<br />
namenskega sončenja ni<br />
Ljudje v času življenja dobimo<br />
bistveno prevelik odmerek<br />
uv-žarkov. Za slednje vemo, da<br />
so škodljivi, ker gre <strong>za</strong> neko<br />
nenormalno, nenaravno<br />
izpostavljenost, recimo ležanje<br />
na plaži z namenom porjaveti.<br />
»To je neke vrste namenska<br />
poškodba in prav temu se želimo<br />
izogniti. Zdravega namenskega<br />
sončenja ni«.<br />
Morska bolezen ali<br />
potovalna slabost –<br />
ko se podatki v glavi<br />
ne ujemajo<br />
Potovalna slabost nastane, ker<br />
so čutila prilagojena na zbiranje<br />
podatkov iz okolja, ki je bolj ali<br />
manj nepremično. Ko se to ob<br />
plovbi z ladjo ali ob vožnji z<br />
avtomobilom nenadoma prične<br />
premikati, se podatki, ki prispejo<br />
v možgane preko vidnega živca,<br />
ne ujemajo s podatki, ki jih<br />
posreduje ravnotežni organ v<br />
notranjem ušesu.<br />
Potapljanje na vdih –<br />
potop v samega sebe<br />
Potapljanje na vdih pa je v<br />
resnici potop v samega sebe.<br />
Naše telo se sprosti, umiri, srčni<br />
utrip upada z vsako sekundo.<br />
Medtem ko smo pod vodo, smo<br />
popolnoma sproščeni, daleč od<br />
problemov vsakodnevnega<br />
sveta. Iz tega sanjskega sveta nas<br />
prebudi potreba po vdihu. Ko se<br />
vrnemo na površino, se vrnemo<br />
v realnost tega sveta.<br />
Celulit ni samo lepotna<br />
motnja<br />
Pomarančna koža pri ženskah ni<br />
samo lepotna napaka ali motnja.<br />
Je opozorilo, da limfni sistem in<br />
krvni obtok ne delujeta pravilno<br />
<strong>za</strong>radi neravnovesja hranil in<br />
rizičnega življenjskega <strong>slog</strong>a.<br />
Pogosto se dogaja, da voda, ki je<br />
osnova celične tekočine, ostaja v<br />
medceličnini, v celicah pa je ni<br />
dovolj, da bi te normalno<br />
delovale. Zato nastanejo<br />
poškodbe.<br />
VSEBINA<br />
Uvodnik 3 Kaj ostane?<br />
Za <strong>za</strong>četek 6 Makroskop<br />
Po nasvet v lekarno 16 Kažipot svetovanj v naših <strong>lekarna</strong>h<br />
Osebno 18 prof. dr. Mišo Šabovič, dr. med.:<br />
Stari smo toliko, kolikor so stare naše žile<br />
Aktualno 28 Počitniška in potovalna <strong>lekarna</strong><br />
Kako deluje 40 Glavobol poletnih mesecev – glavobol <strong>za</strong>radi dehidracije<br />
46 Magnezij kot pomemben mineral <strong>za</strong> ohranjevanje <strong>zdrav</strong>ja<br />
Kako <strong>zdrav</strong>iti 50<br />
človeka<br />
Zdravila pri erektilni disfunkciji<br />
56 prim. mag. Igor Bizjak, dr. med.:<br />
Moški predolgo odlašajo z obiskom pri <strong>zdrav</strong>niku<br />
Zdravilne rastline 60 Vprašajte strokovnjaka<br />
Znanje <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>je 62 Prehrana v času nosečnosti<br />
Medicinsko zrcalo 64 Prva pomoč ob <strong>za</strong>pori dihalne poti s tujkom<br />
68 Irena Gubanc: Stoma na mojem trebuhu je kot medalja<br />
Koža razkriva 72 asist. Borut Žgavec, dr. med.: Zdravega namenskega sončenja ni<br />
Koža razkriva<br />
Otroci in mladostniki<br />
82 Kje pa vas čevelj žuli?<br />
92 Morski nepridipravi<br />
Preudarno <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>je 98 Morska bolezen ali potovalna slabost –<br />
ko se podatki v glavi ne ujemajo<br />
Wellness kotiček 104 Terme Olimia<br />
Pozitivka 106 prim. mag. Matjaž Turel, dr. med: Zmagujmo z astmo<br />
Odkrito o skritem 110 Vročinski izpuščaj<br />
Starostniki 114 Pravilna prehrana in dodatki <strong>za</strong> optimalno delovanje<br />
starostnika<br />
Sanjska kolumna 122 Ultramaratonec – izpovedi neustavljivega tekača<br />
Portret farmacevta 124 Jožica Župec, mag. farm.<br />
V gibanju 126 Potapljanje na vdih – potop v samega sebe<br />
Za mizo 132 Celulit ni samo lepotna motnja<br />
138 Romantična večerja<br />
142 Romb s tofujem na tatarski način<br />
Nagradna igra 144 Sudoku<br />
Naša <strong>lekarna</strong> svetuje 146
6<br />
NAŠA LEKARNA<br />
junij / julij / avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 7<br />
Makroskop<br />
Pomen enteralne prehrane pri bolnikih s kronično vnetno črevesno<br />
boleznijo<br />
revija <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong> življenjski <strong>slog</strong><br />
Gengigel ima novo spletno stran<br />
Rešitev <strong>za</strong> vse vrste težav z dlesnimi (če imate težave z dlesnimi, nosite ortodontski<br />
aparat ali vaš malček joka <strong>za</strong>radi izraščanja zob) boste našli na novi spletni strani<br />
www.gengigel.si. Na njej lahko pobrskate <strong>za</strong> informacijami o boleznih dlesni in se<br />
poučite, kako se jim s pravilno higieno in izdelki Gengigel izogniti ali jih odpraviti.<br />
Ugotovite lahko, katera oblika Gengigela (gel, raztopina, pršilo, Baby gel) je primerna <strong>za</strong><br />
vas in vaše družinske člane, poleg tega pa lahko naročite tudi brezplačen vzorec.<br />
Kontakt v vašem mobilnem telefonu <strong>za</strong> primer nesreče<br />
Vozniki reševalnih vozil so ob nesrečah opazili, da ima večina poškodovancev pri sebi<br />
mobilni telefon. Pri poškodovancih, ki so v ne<strong>za</strong>vesti, reševalci na osnovi dolgega<br />
seznama številk v mobilnem telefonu ne vedo, koga poklicati in kontaktirati. Zato so<br />
reševalci in <strong>zdrav</strong>niki predlagali, da vsi v svoj imenik mobilnega telefona <strong>za</strong> primer<br />
nesreče vstavimo kontaktno osebo, ki jo je treba poklicati, pod enakim psevdonimom.<br />
Mednarodno priznani psevdonim je ICE (= In Case of Emergency).<br />
Pod tem imenom vnesite klicno številko osebe, ki naj jo v primeru nesreče pokličejo<br />
reševalci, gasilci ali policaji. Če želite vnesti več oseb, uporabite ICE1, ICE2, ICE3 itd.<br />
Oenobiol ® ženske 45+<br />
Po 45. letu se metabolizem v ženskem<br />
telesu upočasni in kljub nespremenjenim<br />
prehranskim navadam se postava <strong>za</strong>čne<br />
spreminjati. Glavni problemi so <strong>za</strong>stajanje<br />
vode v telesu, pridobivanje teže, kopičenje<br />
maščob okrog pasu, na trebuhu in na<br />
bokih, koža pa izgublja svojo čvrstost<br />
in sijaj. Laboratorij Oenobiol ® je razvil<br />
posebno linijo izdelkov Oenobiol ®<br />
Femme 45+/Oenobiol ® ženske 45+,<br />
ki ženskam pomaga ponovno oblikovati<br />
vitko postavo in izgubiti kilograme,<br />
pridobljene v menopavzi. Oenobiol ®<br />
ženske 45+ <strong>za</strong> raven trebuh zmanjšuje<br />
maščobo, ki se je nabrala okoli pasu, na<br />
trebuhu in na bokih. Prehranska dopolnila<br />
Oenobiol ® <strong>za</strong> ženske po 45. letu vsebujejo<br />
izvlečke iz lanenih semen, ki so bogati z<br />
lignani – fitoestrogeni. Fitoestrogeni so<br />
naravni rastlinski hormoni, ki učinkovito<br />
nadomeščajo zmanjšano raven estrogena<br />
v menopavzi. Zelo pomemben je<br />
tudi njihov varovalni učinek na prsi –<br />
preventiva pred razvojem malignih tvorb.<br />
Enteralna prehrana je ena izmed oblik <strong>zdrav</strong>ljenja kronične vnetne črevesne bolezni<br />
in <strong>za</strong>gotavlja vse prehranske potrebe organizma. »Številne študije so poka<strong>za</strong>le,<br />
da se z ustrezno prehransko podporo v sklopu <strong>zdrav</strong>ljenja kroničnih bolnikov<br />
zmanjša tveganje <strong>za</strong> številne <strong>za</strong>plete in tudi <strong>za</strong> smrtni izid <strong>zdrav</strong>ljenja,« poudarja<br />
strokovna vodja Društva <strong>za</strong> kronično vnetno črevesno bolezen mag. Darja Urlep,<br />
dr. med. Kronična vnetna črevesna bolezen je dolgotrajno vnetno obolenje črevesa.<br />
Natančen vzrok bolezni še danes ni jasen, sama bolezen pa sodi med imunsko<br />
pogojene bolezni sodobnega časa. Ena izmed oblik <strong>zdrav</strong>ljenja je tudi enteralna<br />
hrana, ki pomaga nadomestiti izgubljeno telesno težo in je predvsem učinkovita<br />
oblika <strong>zdrav</strong>ljenja pri otrocih in mladostnikih. Vse bolj se potrjuje tudi pomen<br />
enteralne prehrane v sodobni medicini. Na strokovnem srečanju o prehrani so<br />
ugledni strokovnjaki s področja prehrane v Sloveniji poudarili pomen preprečevanja<br />
podhranjenosti obolelih ter uporabe raznih pripravkov enteralne prehrane, kadar<br />
bolniki <strong>za</strong>radi <strong>zdrav</strong>stvenih razlogov ne morejo <strong>za</strong>užiti dovolj življenjsko potrebnih<br />
hranil. Na strokovnem srečanju so opozorili tudi na problem oskrbe slovenskih<br />
bolnikov z enteralno prehrano, saj jim <strong>za</strong>varovalnica pokrije le polovico vseh stroškov.<br />
Znižana cena cepljenja proti hepatitisu<br />
V Zavodu <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>stveno varstvo Ljubljana so svetovni dan hepatitisa, 19. maj, obeležili<br />
z akcijo 10% znižanja cene cepljenja proti hepatitisu. Akcija bo potekala od 17. maja<br />
do 30. junija. Na cepljenje, s katerim se je priporočljivo <strong>za</strong>ščititi pred potovanjem v<br />
eksotične dežele (npr. <strong>za</strong> južno Afriko je priporočeno cepljenje proti hepatitisoma A in<br />
B), se je mogoče naročiti po telefonu, in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih med 8.<br />
in 11. uro, na telefonski številki 01 586 39 18.<br />
Hepatitis je vnetje jeter, ki ga lahko sprožijo virusi, <strong>zdrav</strong>ila, alkohol in presnovne bolezni.<br />
Najpogostejši povzročitelji so virusi. Poznamo vsaj sedem virusov hepatitisa, najbolj<br />
razširjeni pa so hepatitisi A, B in C. Proti hepatitisu A in B se lahko <strong>za</strong>ščitimo s preventivnim<br />
cepljenjem, proti drugim virusnim hepatitisom pa <strong>za</strong> zdaj cepivo še ne obstaja.<br />
Trojna, poletna številka junij / julij / avgust 2010,<br />
letnik 5, št. 44<br />
Mesečnik, izhaja 1. petek v mesecu.<br />
Naklada: 41.000 izvodov<br />
Vrednost izvoda: 3,67 €<br />
Letna naročnina: 41,10 €<br />
Izdajatelj: Entrapharm, d.o.o.,<br />
Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana<br />
E: urednistvo@nasa-<strong>lekarna</strong>.si<br />
www.nasa-<strong>lekarna</strong>.si<br />
Uredništvo<br />
Glavna urednica: Katja Krasko, univ. dipl. nov.<br />
Odgovorna urednica:<br />
mag. Vanja Badovinac, dipl. soc. del.<br />
Strokovna sodelavka uredništva:<br />
mag. Nada Tržan Herman, mag. farm.<br />
Uredniški odbor<br />
dr. Martina Brank, mag. farm.<br />
dr. Aleš Mlinarič, mag. farm.<br />
Monika Sonc, mag. farm., spec.<br />
Janez Špringer, mag. farm., spec.<br />
prof. dr. Ema Mušič, dr. med.<br />
Andreja Širca Čampa, univ. dipl. ing. živil. teh.<br />
prim. Peter Kapš, dr. med.<br />
mag. Damjan Slabe, prof. <strong>zdrav</strong>. vzgoje<br />
prim. dr. Alenka Kraigher, dr. med.<br />
Ervin Strbad, dr. med.<br />
Oblikovanje celostne podobe: Vojko Plevel, Aleš<br />
Zupančič, Inverso<br />
Oblikovanje in prelom: Vojko Plevel, Inscribo<br />
Lektura: Darinka Verdonik<br />
Fotografije: Žiga Koritnik, Shutterstock, iStockphoto<br />
Uvodnik izraža stališča avtorja in ne nujno<br />
vsega uredništva.<br />
Tisk:<br />
Schwarz d.o.o., Koprska 106 d, 1000 Ljubljana<br />
Oglasno trženje:<br />
Entrapharm, d.o.o.,<br />
Jure Pučko, univ. dipl. ekon.<br />
Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana<br />
T: 01 5611 893, Faks: 01 5611 342<br />
E: marketing@entrapharm.com<br />
Naša <strong>lekarna</strong> je mesečnik, ki je brezplačno<br />
na voljo v <strong>lekarna</strong>h po Sloveniji. Vse pravice<br />
pridržane. Celoto ali posamezne dele je mogoče<br />
ponatisniti le s pisnim privoljenjem izdajatelja.<br />
Za članke, v katerih je obravnavano delovanje učinkovin in <strong>zdrav</strong>il, ki se<br />
izdajajo na <strong>zdrav</strong>niški recept, velja opozorilo Ministrstva <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>je:<br />
Ministrstvo <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>je opo<strong>za</strong>rja, da besedilo obravnava <strong>zdrav</strong>ilo, ki se<br />
sme izdajati le na <strong>zdrav</strong>niški recept. O primernosti <strong>zdrav</strong>ila <strong>za</strong> uporabo<br />
pri posameznem bolniku lahko presoja le pooblaščeni <strong>zdrav</strong>nik. Dodatne<br />
informacije dobite pri svojem <strong>zdrav</strong>niku ali farmacevtu.<br />
Podatki, ki so objavljeni v prispevkih o <strong>zdrav</strong>ljenju, so namenjeni izključno<br />
splošnemu informiranju in ne morejo nadomestiti osebnega obiska<br />
pri <strong>zdrav</strong>niku ali posveta s farmacevtom. Če menite, da potrebujete<br />
<strong>zdrav</strong>niško pomoč, se obrnite na osebnega <strong>zdrav</strong>nika ali farmacevta,<br />
ki sta edina poklicana <strong>za</strong> pravilno presojo in <strong>zdrav</strong>stvene nasvete glede<br />
vaše bolezni oziroma vaših težav ter <strong>za</strong> izbiro in način jemanja <strong>zdrav</strong>il.
8 NAŠA LEKARNA | Makroskop<br />
junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 9<br />
Gel VENITAN ® forte – učinkovita<br />
rešitev <strong>za</strong> otekle in boleče noge<br />
Po celodnevni vožnji v pregretem<br />
avtomobilu ali po večurnem občudovanju<br />
umetnin v muzeju imamo vsi enak<br />
občutek: razbolele, nabrekle, težke noge.<br />
Zaradi mirovanja kri <strong>za</strong>staja v venah nog,<br />
noge otečejo in nas bolijo. Tedaj bomo<br />
veseli mrzle kopeli in gela VENITAN ®<br />
Forte. Vsebuje escin, ki je naravna<br />
<strong>zdrav</strong>ilna učinkovina iz divjega kostanja.<br />
Ta krepi vene, preprečuje nastajanje<br />
oteklin in deluje protivnetno. Poleg escina<br />
vsebuje še heparin, ki dodatno zmanjšuje<br />
otekline. Blagodejno dene njegov hladilni<br />
učinek. Gel VENITAN ® Forte lahko<br />
uporabljamo tudi pri lažjih poškodbah<br />
<strong>za</strong> hitrejše <strong>zdrav</strong>ljenje podplutb in<br />
zmanjševanje otekline <strong>za</strong>radi udarcev. V<br />
vročih poletnih mesecih se pri ljudeh s<br />
krčnimi žilami težave še stopnjujejo, <strong>za</strong>to<br />
ga priporočamo vsem tistim, ki imajo<br />
občutek, da so njihove noge težke ter<br />
napete, in tistim, ki jim noge otekajo ter<br />
jih mučijo krči v mečih.<br />
Priporočamo ga tudi nosečnicam s krči<br />
in z bolečinami v mečih, utrujenostjo in<br />
<strong>za</strong>tekanjem nog.<br />
Kontracepcijska tableta praznovala abrahama<br />
11. maj je dan, ko je v ZDA pred petdesetimi leti postala dostopna prva kontracepcijska<br />
tableta. Na novinarski konferenci Bayer Schering Pharme ob 50. rojstnem dnevu<br />
so spregovorili o zgodovini, razvoju, koristih in tveganjih kontracepcijskih tablet ter<br />
o njihovem vplivu na spolnost. Majhna tabletka, ki je spremenila svet, je po mnenju<br />
strokovnjakov eno najpomembnejših odkritij v človeški zgodovini. Na to temo so<br />
spregovorili Andreja Smolnikar Prah iz podjetja Bayer Schering Pharma, ginekologinja<br />
Lucija Vrabič Dežman in psihiater prof. dr. Slavko Ziherl.<br />
Andreja Smolnikar Prah je poudarila, da je kontracepcijska tableta nastajala z<br />
namenom, da se z njo omogoči načrtovanje družinskega življenja. O prednostih in<br />
omejitvah kontracepcijske tablete je spregovorila tudi ginekologinja Lucija Vrabič<br />
Dežman, dr. med. Povedala je, da je polovica vseh nosečnosti na svetu ne<strong>za</strong>želenih<br />
ter da se polovica teh nosečnosti konča z abortusom. Dr. Vrabičeva je dejala še,<br />
da načeloma pri mladih in <strong>zdrav</strong>ih ženskah ni <strong>za</strong>držkov, da jim ne bi predpisovali<br />
kontracepcijskih tablet, omejitve pa obstajajo <strong>za</strong> ženske s tveganji <strong>za</strong> srčno-žilna<br />
obolenja ali tiste, ki jih že imajo; kadilke, starejše od 35 let, ženske z obolenji jeter in<br />
žolčnika, doječe mamice in ženske z migreno. Dodala je še, da ta metoda <strong>za</strong> po<strong>za</strong>bljive<br />
ženske ni primerna, in povedala, da kontracepcijska tabletka <strong>za</strong> moške že obstaja,<br />
vendar jo je bilo pripravljenih jemati le 20 % moških.<br />
O tem, kako je kontracepcijska tableta spremenila spolnost, je spregovoril psihiater<br />
prof. dr. Slavko Ziherl, dr. med. Poudaril je, da narava spolnosti v človeka ni vgradila<br />
samo <strong>za</strong>radi reprodukcije, saj je spolnost večino življenja namenjena uživanju. Ziherl<br />
je pojasnil, da spolnost, če vlada strah (tudi pred neželeno nosečnostjo), ni sproščena.<br />
Potreben je tudi občutek varnosti, ki je pove<strong>za</strong>n z občutkom <strong>za</strong>upanja v partnerja, <strong>za</strong>to<br />
je <strong>za</strong>nesljiva kontracepcija pomemben del spolnega življenja, je <strong>za</strong>ključil.<br />
Na sliki (z leve): ginekologinja Lucija Vrabič Dežman, Andreja Smolnikar Prah,<br />
Bayer Schering Pharma, in psihiater prof. dr. Slavko Ziherl
10 NAŠA LEKARNA | Makroskop<br />
junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 11<br />
S <strong>slog</strong>anom »Nadzorujem svojo astmo« obeležili svetovni dan astme<br />
Letošnji svetovni dan astme, ki ga praznujemo 4. maja, je potekal pod geslom<br />
»Nadzorujem svojo astmo«, ključna tematika pa je bila celostna obravnava astme.<br />
»Letos želimo poudariti pomen celostne obravnave astme. Pri tem so ob jemanju <strong>zdrav</strong>il<br />
po predpisih <strong>zdrav</strong>nika pomembni še redna telesna aktivnost, <strong>zdrav</strong>o okolje in prehrana,<br />
izvajanje dihalnih vaj in miselna ter čustvena higiena,« poudarja dr. Milan Hosta iz<br />
Društva astma in šport. Astma je najpogostejša kronična nenalezljiva bolezen otrok in<br />
mladine: po svetu je okoli 300 milijonov ljudi, ki bolehajo <strong>za</strong> astmo. V sodelovanju s<br />
farmacevtsko družbo Lek, članom skupine Sandoz, so med 4. in 7. majem organizirali<br />
tudi že tretji Lekov kolesarski maraton Za boljši dih z Markom Balohom, ki ga je<br />
spremljala mobilna ekipa Društva astma in šport.<br />
Na sliki: mobilna ekipa Društva astma in šport z Markom Balohom (desno)<br />
Nova spletna stran <strong>za</strong> mlade bolnike s hemofilijo<br />
Hemofilijo, najbolj pogosto motnjo strjevanja krvi, ima po svetu okoli 400.000 oseb, med<br />
njimi v glavnem moški. Ker se mladi bolniki s hemofilijo soočajo s številnimi težavami in<br />
vprašanji, med katerimi je denimo spolnost, je Bayer odprl novo spletno revijo<br />
http://frankly.net, na kateri bodo najstniki in mladeniči s hemofilijo našli odgovore na<br />
številna vprašanja, ki se jim <strong>za</strong>stavljajo <strong>za</strong>radi omejitev, ki jih določa bolezen. Ker se<br />
morajo mladi s hemofilijo o vsaki spremembi življenjskega <strong>slog</strong>a pogovoriti z <strong>zdrav</strong>niki,<br />
bo revija v pomoč pri sprejemanju njihovih odločitev. Uredniški odbor je sestavljen iz<br />
strokovnjakov z različnih področij in oseb s hemofilijo, vsebina pa bo <strong>za</strong>nimiva tudi <strong>za</strong> tiste,<br />
ki bi želeli vedeti več o težavah, s katerimi se na poti do odraslosti spopadajo hemofiliki.<br />
Hidrasal iz Gorenjskih lekarn<br />
Prehransko dopolnilo Hidrasal iz<br />
Gorenjskih lekarn je rehidracijska sol<br />
z glukozo in minerali. Napitek v obliki<br />
praška je namenjen nadomeščanju<br />
mineralov in tekočine, ki jih <strong>za</strong>radi<br />
povečanega znojenja izgubimo pri športu<br />
in drugih telesnih aktivnostih. Hidrasal ne<br />
vsebuje konzervansov, arom in barvil.<br />
Nič več izgovorov <strong>za</strong> socialno<br />
izključenost oseb z avtizmom<br />
V sklopu evropskega leta boja proti<br />
revščini in socialni izključenosti 2010<br />
je v maju na gradu Fužine v Ljubljani<br />
potekala 2. mednarodna konferenca z<br />
naslovom Inkluzija: preklopi iz minusa na<br />
plus. Na konferenci so predavali domači<br />
in tuji strokovnjaki s področja inkluzije,<br />
revščine in avtizma, predstavljene pa so<br />
bile tudi dobre prakse ter domači in tuji<br />
strateški dokumenti s področja reševanja<br />
problematike avtizma. Konferenca je tudi<br />
uvod in izhodišče <strong>za</strong> pripravo predloga<br />
strateškega načrta <strong>za</strong> razvoj storitev<br />
<strong>za</strong> odrasle osebe z MAS v Sloveniji. Na<br />
konferenci je bila predstavljena dobra<br />
praksa iz Slovenije. Risar stripov Ciril<br />
Horjak je predstavil primer usposabljanja<br />
mladeniča z avtizmom <strong>za</strong> »pravo« delo.<br />
Na konferenci je bil prvič prika<strong>za</strong>n tudi<br />
TV-spot, s katerim želi Center <strong>za</strong> avtizem<br />
opozoriti, da osebe z avtizmom v Sloveniji<br />
nimajo enakih priložnosti kot ostali<br />
prebivalci. »Država sama od sebe ne more<br />
vedeti, kaj potrebujemo, <strong>za</strong>to si moramo<br />
vsi pri<strong>za</strong>devati <strong>za</strong> to, da bodo naše potrebe<br />
postale vidne in upoštevane.v Naj ne<br />
postane značilnost slovenske kolektivne<br />
družbe – prelaganje in neprevzemanje<br />
odgovornosti – tudi naša osebna<br />
značilnost,« je povedala Vesna Melanšek,<br />
predsednica Centra <strong>za</strong> avtizem.<br />
Zdravljenje športnih poškodb<br />
Telesna kondicija in <strong>zdrav</strong>je<br />
Ukvarjanje s športnimi dejavnostmi je pomembno <strong>za</strong> doseganje<br />
dobrega počutja, kar je doka<strong>za</strong>no tudi v številnih raziskavah.<br />
Telesna vadba pomaga vzdrževati <strong>zdrav</strong>o telesno težo, izboljša<br />
delovanje srčnega obtoka ter krepi mišice in sklepe. Žal pa<br />
lahko pretiravanje pri vadbi prekomerno obremeni mišice, kite in<br />
vezi ter povzroči boleče poškodbe.<br />
Kako naj ravnam, če se poškodujem?<br />
Kljub še tako dobrim nasvetom, dobri opremi in skrbni pripravi<br />
se poškodbam pri ukvarjanju s športnimi dejavnostmi skorajda<br />
ne moremo izogniti. Pri telesno dobro pripravljeni osebi se<br />
športne poškodbe običajno hitro po<strong>zdrav</strong>ijo, še zlasti, če z<br />
<strong>zdrav</strong>ljenjem <strong>za</strong>čnemo takoj, ko se poškodba pojavi.<br />
Metoda RICES<br />
Temelj zgodnjega <strong>zdrav</strong>ljenja večine športnih poškodb je<br />
metoda RICES. To je angleška kratica <strong>za</strong> Rest, Ice, Compression,<br />
Elevation in Support. Primerna je <strong>za</strong> vse vrste poškodb, ki jih<br />
spremljajo bolečine in vnetja. Čim prej jo <strong>za</strong>čnemo izvajati, tem<br />
boljši so rezultati. Kaj torej vključuje?<br />
q Rest – počitek. Ko se pojavi poškodba, nemudoma<br />
prenehajte z vadbo ali drugo telesno dejavnostjo, ki bi lahko<br />
dodatno obremenila poškodovani ud. Če boste še naprej<br />
tekli z zvitim gležnjem ali natrgano mišico, boste stanje le še<br />
poslabšali.<br />
q Ice – led. Poškodovano mesto čim prej obložite z ledenimi<br />
obkladki (ali s hladilnimi blazinicami). Hlajenje zmanjša<br />
mišične krče in bolečine ter pomaga omejiti poškodbe tkiva.<br />
q Compression – obve<strong>za</strong>. Pri<strong>za</strong>deto mesto povežite z elastičnim<br />
povojem, da zmanjšate otekanje. Na <strong>za</strong>četku <strong>zdrav</strong>ljenja<br />
lahko povoj povežete okrog ledenega obkladka.<br />
q Elevation – privzdigovanje. Poškodovani del dvignite nad<br />
višino srca. S tem zmanjšate oteklino in bolečine.<br />
q Support – nadaljnje <strong>zdrav</strong>ljenje.<br />
Protivnetna mazila, ki so na voljo brez recepta v lekarni, zelo<br />
učinkovito lajšajo športne poškodbe, saj imajo dvojni učinek.<br />
Delujejo namreč tako protibolečinsko kot protivnetno.<br />
Ker ni vseeno, s čim lajšate bolečine v sklepih, se prepričajte,<br />
da uporabljate najboljši in najučinkovitejši par <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>ljenje<br />
bolečih sklepov – Voltaflex in Voltaren Emulgel. Tablete Voltaflex<br />
in Voltaren Emulgel vam omogočijo, da se ne osredotočate več<br />
na bolečine v sklepih, ampak se lahko posvetite stvarem, ki vas<br />
v življenju najbolj veselijo.<br />
Račune <strong>za</strong> nakup 3 škatlic Voltaflex<br />
tablet pošljite na naslov Medis, d.o.o.,<br />
p.p. 2646, 1001 Ljubljana, s pripisom<br />
Voltaflex. Vašo zvestobo bomo<br />
nagradili z nakupovalnim vozičkom!<br />
Na voljo v <strong>lekarna</strong>h. Za naročilo izdelkov in dodatne informacije<br />
pokličite 080 1006. Ob naročilu izdelkov je poštnina brezplačna.<br />
Voltaflex<br />
nagrajuje<br />
zvestobo
12 NAŠA LEKARNA | Makroskop<br />
junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 13<br />
Probiotični praški WAYA olajšajo počitnice<br />
Stres lahko povzroča zmanjšan libido<br />
Libido je zelo kompleksen dejavnik, ki vpliva na spolnost, in je rezultat psiholoških procesov. Študije<br />
potrjujejo, da kronični stres lahko povzroča zmanjšano željo po spolnosti. To je najpogostejša spolna<br />
disfunkcija, ki v povprečju pri<strong>za</strong>dene enega od treh parov. Finančni stres, stres na delovnem mestu,<br />
pre<strong>za</strong>poslenost, težave v partnerskem odnosu in drugi stresorji negativno vplivajo na libido in<br />
povzročajo še dodaten stres. Telesno in duševno <strong>zdrav</strong>je sta najboljši orodji <strong>za</strong> reševanje tovrstnih<br />
težav. Ubijalce strasti lahko potisnemo na stranski tir tudi z uporabo prehranskega dopolnila D-Stress.<br />
Prebavne motnje se sicer najpogosteje ali pa skoraj po pravilu pojavijo na potovanjih,<br />
kjer bi se resnično vsi radi dobro počutili in imeli čim manj zoprnih težav. Sprememba<br />
okolja, klime, druga kultura, drugačna hrana in različni napori lahko porušijo ravnovesje<br />
med dobrimi in škodljivimi bakterijami v naši črevesni mikroflori. Pri tem se lahko pojavita<br />
driska ali <strong>za</strong>prtje, kar pa nam lahko pokvari dopust oziroma potovanje. Zato je modro<br />
misliti vnaprej in si poleg pripomočkov <strong>za</strong> plažo priskrbeti tudi potovalno lekarno, v kateri<br />
ne smeta manjkati probiotična praška WAYA ® AD (proti driski) in WAYA ® IT (proti <strong>za</strong>prtju).<br />
Probiotični praški iz kolekcije WAYA ® so naravna pomoč pri driski oziroma <strong>za</strong>prtju. Pakirani<br />
so v priročne vrečke, primerne <strong>za</strong> potovanja. Da bi ustregli povpraševanju <strong>za</strong>dovoljnih<br />
in rednih uporabnikov, sta na voljo večji in<br />
cenovno ugodnejši pakiranji probiotičnega<br />
praška WAYA ® AD (Anti-Diareja) ob driski<br />
in WAYA ® IT (Intestinal Transit) ob <strong>za</strong>prtju,<br />
14-dnevno in enomesečno pakiranje.<br />
Če še nimate rezerviranih počitnic,<br />
sodelujte v nagradni igri na www.waya.eu<br />
in <strong>za</strong>denite potovanje v Egipt <strong>za</strong> dve osebi.<br />
Na sliki: Družba Medis se je na 35.<br />
skupščini Slovenskega farmacevtskega društva (SFD) v Portorožu inovativno<br />
predstavila s svojo kolekcijo probiotičnih praškov WAYA ® .<br />
Kar 705 osnovnih šol vključenih v<br />
projekt Tekmovanje <strong>za</strong> čiste zobe<br />
ob <strong>zdrav</strong>i prehrani<br />
Z veliko prireditvijo <strong>za</strong> skoraj 3.000<br />
otrok se je v dvorani Tivoli 27. maja<br />
danes <strong>za</strong>ključilo že 27. vseslovensko<br />
Tekmovanje <strong>za</strong> čiste zobe ob <strong>zdrav</strong>i<br />
prehrani, ki ga prireja Stomatološka<br />
sekcija Slovenskega <strong>zdrav</strong>niškega<br />
društva. Tudi letos so na njem sodelovale<br />
skoraj vse slovenske osnovne šole, in<br />
sicer kar 705 osnovnih šol, med njimi<br />
tudi 41 šol oziroma <strong>za</strong>vodov <strong>za</strong> otroke<br />
s posebnimi potrebami. Na prireditvi<br />
so nagradili najboljše razrede iz vsake<br />
od 10 regij, kot zmagovalce z najbolj<br />
čistimi zobki pa so <strong>za</strong> naj razred razglasili<br />
učence OŠ Minke Namestnik – Sonje<br />
<strong>za</strong> otroke s posebnimi potrebami iz<br />
Slovenske Bistrice. Čiste otroške zobke<br />
že drugo leto nagrajuje glavni pokrovitelj<br />
Mercator.<br />
Na sliki: Naj razred Slovenije iz OŠ<br />
Minke Namestnik – Sonje <strong>za</strong> otroke s<br />
posebnimi potrebami<br />
Z Evropo v boju proti debelosti<br />
Letos smo 22. maja prvič obeležili<br />
evropski dan debelosti, ki so ga podprle<br />
številne strokovne in <strong>zdrav</strong>stvene<br />
organi<strong>za</strong>cije iz vse Evrope, med drugim<br />
tudi Lekarniška zbornica Slovenije. Cilj<br />
omenjenega projekta je spodbuditi vse,<br />
ki se spopadajo s prekomerno telesno<br />
težo, naj izgubijo odvečne kilograme ter<br />
s tem izboljšajo svoje <strong>zdrav</strong>je in kakovost<br />
življenja. Zato so Lekarniška zbornica<br />
Slovenije in lekarniški farmacevti tokratni<br />
teden <strong>zdrav</strong>ja v <strong>lekarna</strong>h od 17. do 22.<br />
maja posvetili spodbujanju ljudi, naj<br />
z <strong>zdrav</strong>im načinom prehranjevanja in<br />
rednim gibanjem zmanjšajo prekomerno<br />
telesno težo.<br />
»Lekarniški farmacevti opo<strong>za</strong>rjamo,<br />
da so <strong>zdrav</strong>ila in razni prehranski<br />
dodatki, namenjeni hujšanju, lahko<br />
le pomoč, ne morejo pa nadomestiti<br />
<strong>zdrav</strong>ega načina življenja, ki nam<br />
pomaga uravnavati ustrezno telesno<br />
težo,« je povedala Romana Rakovec,<br />
mag. farm., predsednica sekcije javnih<br />
lekarn pri Lekarniški zbornici Slovenije in<br />
direktorica Gorenjskih lekarn.<br />
Svetovna <strong>zdrav</strong>stvena organi<strong>za</strong>cija je<br />
debelost uvrstila med kronične bolezni,<br />
ki bistveno zmanjšuje kakovost življenja<br />
in zvečuje ogroženost obolevanja <strong>za</strong><br />
številnimi boleznimi, kot so srčno-žilne<br />
bolezni, sladkorna bolezen in rakava<br />
obolenja, je poudarila Ivanka Brus, mag.<br />
farm., spec., iz Kraških lekarn.<br />
Po nekaterih ocenah ima več kot<br />
polovica prebivalcev Evrope prekomerno<br />
telesno težo, pri čemer ima težave z<br />
odvečnimi kilogrami tudi vedno več otrok<br />
in mladostnikov. V Centru <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>ljenje<br />
bolezni otrok v Šentvidu pri Stični se<br />
vsako leto v program hujšanja vključi<br />
300 otrok. Kot je povedala direktorica<br />
centra Magdalena Urbančič, dr. med.,<br />
spec. pediatrije, mora biti izguba odvečne<br />
teže postopna. »Za cilj pri otrocih<br />
postavimo izgubo od pol do enega<br />
kilograma na mesec, to torej pomeni na<br />
letni ravni 10 do 12 kilogramov. Sicer<br />
bi lahko <strong>za</strong>vrli otrokovo rast in razvoj.<br />
Letošnji svetovni dan brez tobaka posvečen ženskam<br />
Tema letošnjega svetovnega dneva brez tobaka, ki ga obeležujemo 31. maja, je bila<br />
»Ženske in tobak – Vpliv kajenja in trženja tobačnih izdelkov na ženske«. Svetovna <strong>zdrav</strong>stvena<br />
organi<strong>za</strong>cija je ob tej priliki opozorila na vpliv marketinških prijemov tobačne industrije,<br />
predvsem tistih, ki so namenjeni dekletom in ženskam, in na potrebo po obsežni<br />
prepovedi vseh vrst oglaševanja in promocije tobačnih izdelkov ter sponzorstev. V svetu se<br />
delež žensk, ki kadijo, povečuje, medtem ko so deleži kadilcev med moškimi že dosegli<br />
največje vrednosti in v marsikateri državi kajenje med moškimi že upada. Ženske so prav<br />
<strong>za</strong>to velika priložnost <strong>za</strong> tobačno industrijo, ki si želi ohranjati in povečevati svoj dobiček.<br />
V Sloveniji med prebivalci, starimi 15 let in več, kadi manj žensk kot moških, in sicer kadi<br />
nekaj manj kot 22 % žensk (raziskava EHIS, 2007). Delež kadilcev med moškimi že dlje<br />
časa upada, medtem ko v deležu kadilk v <strong>za</strong>dnjih letih ne beležimo večjih sprememb, tudi<br />
ne porasta. Med 15-letniki, kot kaže raziskava HBSC iz leta 2006, prav tako kadi manj<br />
deklet kot fantov, vsaj enkrat na teden ali pogosteje kadi nekaj več kot 16 % 15-letnic.<br />
Tobačna industrija vedno pogosteje usmerja svoje aktivnosti k mladostnicam, med katerimi<br />
je v marsikateri državi porast kajenja <strong>za</strong>skrbljujoč. V nekaterih državah že kadi več<br />
deklet kot fantov. Prav mladostniki in mladostnice so <strong>za</strong> tobačno industrijo še posebej<br />
pomembna ciljna skupina, saj se kadilske navade praviloma vzpostavljajo prav v obdobju<br />
adolescence, to je do 19. leta starosti. Odrasli redni kadilci so kar v 80-90 % <strong>za</strong>čeli kaditi<br />
in razvili kadilske navade in <strong>za</strong>svojenost do konca adolescence.<br />
Otroke učimo pravilnega prehranjevanja<br />
in jih spodbujamo k rednemu gibanju. Pri<br />
tem je pomembno, da jim poskušamo<br />
narediti gibanje čim bolj prijetno in nato<br />
stopnjujemo intenzivnost aktivnosti.<br />
Uspeh je v tem, da se <strong>za</strong>čnejo otroci<br />
gibati, so bolj samo<strong>za</strong>vestni in se v večji<br />
meri vključujejo v okolje. Pogosto se jim<br />
izboljša tudi učni uspeh. Zelo pomembno<br />
je, da se vključi cela družina. V tem<br />
primeru je uspeh 100-odstoten. Sicer<br />
je v splošnem uspeh našega programa<br />
nekje med 20 in 30 odstotki.«<br />
Najučinkovitejša metoda spopadanja<br />
s povečano telesno težo oziroma<br />
debelostjo je uvajanje <strong>zdrav</strong>ih navad v<br />
življenjski <strong>slog</strong>, kar vključuje predvsem<br />
uravnoteženo prehrano in redno gibanje.<br />
To lekarniški farmacevti priporočajo ne<br />
samo pri <strong>zdrav</strong>ljenju debelosti, temveč<br />
tudi kot preventivni ukrep pri vseh ljudeh.<br />
Zdravstvene informacije <strong>za</strong><br />
potnike na SP v nogometu<br />
Za vse, ki bodo med 11. junijem in<br />
11. julijem 2010 potovali na svetovno<br />
prvenstvo v nogometu v Južnoafriško<br />
republiko (JAR), je Inštitut <strong>za</strong> varovanje<br />
<strong>zdrav</strong>ja RS (IVZ) pripravil osnovna<br />
<strong>zdrav</strong>stvena priporočila glede nalezljivih<br />
bolezni, ki so trenutno aktualne na<br />
afriškem kontinentu, uživanja varne hrane<br />
in pijače na potovanju, zmernega uživanja<br />
alkoholnih pijač ter zlorabe nedovoljenih<br />
drog. Priporočila so na voljo na spletnih<br />
straneh IVZ (www.ivz.si). Navijači lahko<br />
informacije dobijo tudi v konzulatu JAR<br />
ob urejanju dokumentacije <strong>za</strong> pridobitev<br />
vstopnega vizuma in v ambulantah <strong>za</strong><br />
potnike, ki delujejo v območnih <strong>za</strong>vodih<br />
<strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>stveno varstvo.
14 NAŠA LEKARNA | Makroskop<br />
junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 15<br />
Porodni gel Dianatal <strong>za</strong> lažji porod<br />
Porodni gel Dianatal je novost na področju porodništva v Sloveniji. Ženskam olajša<br />
porod in deluje tako, da v fazi iztisa otroka skrajša porodni čas – do 30%, kar znaša<br />
približno 26 minut. Dianatal pomaga pri naravnem porodu tako, da zmanjša trenje in s<br />
tem preprečuje verjetnost raztrganin in ostalih obporodnih poškodb, kar je ključno <strong>za</strong><br />
čim prejšnjo poporodno rehabilitacijo žensk. Dianatal gel porodničar oziroma babica<br />
nanese v porodni kanal v prvi oziroma drugi fazi poroda. Strokovnjaki so v okviru<br />
dogodka <strong>za</strong> medije, kjer so predstavili Dianatal, opozorili tudi na pomen naravnega<br />
poroda, pri katerem se v ženskem telesu sproži vrsta kemičnih reakcij in vzpostavi<br />
prva vez med materjo in otrokom. Kljub temu so porodi danes čedalje pogosteje<br />
medikalizirani, potekajo ob uporabi <strong>zdrav</strong>il, epiduralne analgezije, narašča pa tudi<br />
število carskih rezov. V Sloveniji se s carskim rezom rodi približno 17 odstotkov oziroma<br />
1.000 otrok letno. Izumitelj Dianatala dr. Andreas F. Schaub je poudaril, da uporaba<br />
Dianatala pri porodu ne predstavlja nikakršnih tveganj ne <strong>za</strong> mater ne <strong>za</strong> otroka.<br />
Na sliki: Izumitelj Dianatala dr. Andreas F. Schaub, Mateja Župevc, predstavnica<br />
podjetja GlaxoSmithKline, Alenka Mirt Iskra, asist. dr. Tanja Premru - Sršen, dr.<br />
med., predstojnica Kliničnega oddelka <strong>za</strong> perinatologijo v Porodnišnici Ljubljana,<br />
Anita Prelec, dipl. m. s., spec. por. z. n., predsednica Združenja medicinskih sester<br />
– babic Slovenije, Marjeta Žlebnik iz Bolnišnice <strong>za</strong> ginekologijo in porodništvo Kranj<br />
Wartner <strong>za</strong> odstranjevanje<br />
bradavic na stopalu<br />
Wartner je sredstvo <strong>za</strong> odstranjevanje<br />
bradavic, ki je osnovano na popolnoma<br />
novi tehnologiji. Deluje tako, da <strong>za</strong>mrzne<br />
bradavico. Slednja bo v roku 10 dni<br />
postopoma izginila ali odpadla, medtem<br />
pa se bo pod bradavico razvila nova<br />
koža. Izdelek je že na voljo v <strong>lekarna</strong>h in<br />
specializiranih prodajalnah.<br />
Podjetje A. Menarini diagnostic na srečanju<br />
diabetikov Slovenije<br />
Športno rekreativno srečanje diabetikov Slovenije je letos že<br />
15. na Roglo privabilo bolnike s sladkorno boleznijo. Podjetje<br />
A. Menarini Diagnostic vsako leto <strong>za</strong> člane društev sladkornih<br />
bolnikov pripravi prav posebno presenečenje. Tako so letos<br />
udeleženci srečanja lahko sodelovali pri Menarinijevem lovu <strong>za</strong><br />
<strong>za</strong>kladom. Številne praktične nagrade je bilo možno osvojiti s<br />
pravilnimi odgovori na temo <strong>zdrav</strong>e prehrane in gibanja. Da pa<br />
je bilo druženje tako <strong>za</strong>bavno kot poučno, sta poskrbeli športna<br />
pedagoginja Mojca Filip in priznana strokovnjakinja <strong>za</strong> prehrano<br />
Marija Merljak.<br />
Odločitev <strong>za</strong> življenje z manj kilogrami s personaliziranim<br />
motivacijskim programom Zdravo hujšam Mobilni Fitnes<br />
Zdravo hujšam Mobilni Fitnes, novost na slovenskem tržišču, je personaliziran<br />
motivacijski program <strong>za</strong> spremembo življenjskega <strong>slog</strong>a, do katerega lahko uporabnik<br />
dostopa preko spleta (www.<strong>zdrav</strong>o-hujsam.si) in aplikacije na mobilnem telefonu.<br />
Program Zdravo hujšam Mobilni Fitnes so ob 1. evropskem dnevu debelosti, ki smo ga<br />
obeležili 22. maja, na Gradu Tivoli predstavili strokovnjaki, ki sodelujejo v programu, in<br />
njegova ambasadorka Alenka Godec. Hujšanje pod nadzorom strokovnjakov in telesna<br />
aktivnost, ki jo predpiše in svetuje strokovnjak, sta <strong>za</strong>gotovilo, da se s programom<br />
hujšanja ne poslabša <strong>zdrav</strong>je posameznika. Program Zdravo hujšam Mobilni<br />
Fitnes <strong>za</strong>gotavlja prav slednje. Je program, v katerem so uporabljena interaktivna<br />
orodja in komunikacija z namenom spremembe vedenja posameznika na področju<br />
prehranjevanja, telesne aktivnosti ter vztrajnosti in motivacije. Program prepleta<br />
motivacijske vsebine in izobraževalna orodja v najbolj učinkovito celoto, v skladu z<br />
uporabnikovim napredkom in profilom, ki si ga ustvari ob aktivaciji. Z njegovo pomočjo<br />
boste izboljšali svoje počutje in celotno <strong>zdrav</strong>je. Na voljo je več personaliziranih paketov<br />
programa. Dodatne informacije: www.<strong>zdrav</strong>o-hujsam.si, www.mobilnifitnes.si.<br />
Na sliki (z leve): Katja Krasko, urednica revije Naša <strong>lekarna</strong>, Tamara Šišić Kramer,<br />
vodja marketinga Zdravo hujšam Mobilni Fitnes, Jožica Maučec Zakotnik, dr.<br />
med., specialistka družinske medicine in vodja programa CINDI, Janez Homšak,<br />
osebni trener, Alenka Godec, pevka in ambasadorka programa Zdravo hujšam<br />
Mobilni Fitnes, in Ana Darja Kozina, klinična dietetičarka iz bolnišnice Golnik<br />
Lacto lady<br />
Prehransko dopolnilo Lacto lady vsebuje kombinacijo<br />
ekstrakta brusnic in mlečnokislinskih bakterij. Uporaba<br />
Lacto lady nudi podporno med <strong>zdrav</strong>ljenjem z antibiotiki in<br />
zmanjša možnost <strong>za</strong> nastanek urinarnih infekcij pri ženskah.<br />
V kombinaciji z mlečnokislinskimi bakterijami nudi tudi<br />
dvojno <strong>za</strong>ščito sluznice urinarnega trakta. V tableti Lacto<br />
lady so kombinacija ekstrakta brusnic in štirje različni sevi<br />
mlečnokislinskih bakterij. Lacto lady ne vsebuje umetnih<br />
barvil, sladil, laktoze, glutena in sladkorjev.<br />
Dobrodelni tek<br />
Pretečem, kar rečem<br />
Na sliki (z leve):<br />
Gašper in Miha Kancilija<br />
Gašper in Miha Kancilija, aktivna<br />
športnika, sicer dolgoletna nogometaša<br />
Belinke, sta uspela preteči <strong>za</strong>stavljeni<br />
cilj. 126-kilometrski ultramaraton (brez<br />
vmesnega spanja) od Ljubljane do<br />
Pirana, ki sta ga poimenovala Pretečem,<br />
kar rečem, sta premagala v 17 urah<br />
in 35 minutah. S svojim podvigom<br />
sta pomagala otrokom s posebnimi<br />
potrebami iz OŠ Roje iz Domžal, saj<br />
sta vsa sponzorska sredstva namenila<br />
<strong>za</strong> nakup didaktičnih in terapevtskih<br />
pripomočkov, ki jih potrebujejo. V <strong>za</strong>četnih<br />
kilometrih se jima je pri teku pridružilo<br />
nekaj prijateljev in pevka Špela Grošelj,<br />
sicer pa ju je na enodnevni poti brez<br />
spanja z avtodomom ves čas spremljala<br />
spremljevalna ekipa.
16<br />
NAŠA LEKARNA<br />
Po nasvet<br />
v lekarno<br />
Kažipot svetovanj<br />
junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA<br />
Svetovanja o izdelkih <strong>za</strong><br />
preoblikovanje postave<br />
Somatoline Cosmetic <br />
Ste že pripravljeni na poletje?<br />
17<br />
Odhajamo na počitnice!<br />
Naj bodo vesele in brezskrbne z<br />
lekarniško torbico.<br />
Svetovanja o uporabi <strong>zdrav</strong>ila alli<br />
Bepanthen ® – strokovnjak <strong>za</strong> kožo<br />
Somatoline Cosmetic je inovativna in učinkovita<br />
rešitev <strong>za</strong> vitkejšo postavo in odpravljanje celulita že pri<br />
prvih znakih. Učinkovitost vseh izdelkov linije dokazujejo<br />
stroge klinične študije, ki jih izvajajo neodvisni inštituti.<br />
Somatoline Cosmetic ponuja celovito linijo izdelkov <strong>za</strong><br />
vitkejšo postavo, ki vsebuje 4 različne izdelke po meri:<br />
• Tretma Trebuh in Boki<br />
• Tretma <strong>za</strong> Vitkejšo Postavo Intenziven Nočni<br />
• Tretma Total Body Gel <strong>za</strong> Vitkejšo Postavo<br />
• Tretma Anti-Celulitni<br />
Svetovalci vam bodo v <strong>lekarna</strong>h po Sloveniji predstavili<br />
<strong>zdrav</strong>ila iz družine Aspirin ® , <strong>zdrav</strong>ilo <strong>za</strong> preprečevanje<br />
<strong>zdrav</strong>ljenje sezonskega in celoletnega alergijskega<br />
nahoda Flonidan S ® ter Fenistil gel. Slednji<br />
učinkovito hladi in pomirja kožo pri pikih insektov in<br />
ožigalkarjev ter sončnih opeklinah. V počitniški torbici<br />
so prav tako nepogrešljivi inovativni obliži Urgo ter<br />
kolekcija specialnih probiotičnih praškov WAYA.<br />
Poiščite svetovalce, ki vam bodo ob nakupu podarili<br />
lično torbico ter vas še dodatno prijetno presenetili.<br />
Datumi svetovanj in izbrane lekarne bodo objavljeni na<br />
spletni strani www.nasa-<strong>lekarna</strong>.si.<br />
Kaj je alli?<br />
alli je dobra novica <strong>za</strong> ljudi, ki se <strong>za</strong>vedajo pomena<br />
zmerne prehrane pri zmanjševanju telesne mase,<br />
pogosto pa sem jim je zgodilo, da se njihov trud ni<br />
obrestoval. Če ste bili kdaj razočarani nad rezultatom<br />
na tehtnici, potem poskusite s tem bolj učinkovitim<br />
načinom <strong>za</strong> zmanjšanje telesne mase.<br />
alli vaš trud nagradi tako, da vam pomaga zmanjšati<br />
telesno maso <strong>za</strong> 50 % več, kot bi jo zmanjšali samo z<br />
dieto. Deluje tako, da preprečuje absorpcijo določene<br />
količine maščob. Za vsaka 2 kg, ki ju izgubite z <strong>zdrav</strong>o<br />
prehrano, z <strong>zdrav</strong>ilom alli lahko izgubite še dodaten 1 kg.<br />
Izkušeni svetovalci vam bodo v <strong>lekarna</strong>h predstavili<br />
<strong>zdrav</strong>ilo alli in svetovali o spremembi življenjskega <strong>slog</strong>a<br />
ter o <strong>zdrav</strong>i prehrani.<br />
Datumi svetovanj in izbrane lekarne v mesecu juniju<br />
bodo objavljeni na spletni strani www.nasa-<strong>lekarna</strong>.si.<br />
Zaradi velikega interesa lekarn in obiskovalcev boste<br />
lahko tudi v juniju v <strong>lekarna</strong>h po Sloveniji srečali<br />
svetovalce, ki vam bodo podrobno predstavili mazili<br />
Bepanthen ® in Bepanthen ® Plus ter hladilno peno<br />
v pršilu Bepanthol ® .<br />
Vas <strong>za</strong>nima, katere težave <strong>zdrav</strong>i družina izdelkov<br />
Bepanthen ® ? Vas že skrbijo sončne opekline? Ali ste<br />
vedno pripravljeni na prvo pomoč pri sončnih<br />
opeklinah?<br />
Poiščite svetovalce, ki bodo odgovorili na vsa vaša<br />
vprašanja in imeli <strong>za</strong> vas pripravljena še mnoga<br />
presenečenja.<br />
Datumi svetovanj in izbrane lekarne bodo objavljeni na<br />
spletni strani www.nasa-<strong>lekarna</strong>.si.<br />
Letos Somatoline Cosmetic ponuja tudi dva nova izdelka:<br />
• Tretma Za Vitkejšo Postavo s Sončno Zaščito<br />
• Tretma Za Vitkejšo Postavo Po Sončenju<br />
Izkušene svetovalke vam bodo priporočale izdelek, ki je<br />
primeren <strong>za</strong> vas in vas ob nakupu presenetile z darilcem.<br />
Izbrane lekarne, datume svetovanj in podrobnejše<br />
informacije poiščite na spletni strani<br />
www.nasa-<strong>lekarna</strong>.si.<br />
Izvajalec promocij in svetovanj v <strong>lekarna</strong>h je podjetje Entrapharm d.o.o.,<br />
Pot k sejmišču 30, Ljubljana, tel.: (01) 561 18 93, info@entrapharm.com, mojca.lah@entrapharm.com
18 NAŠA LEKARNA<br />
junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 19<br />
Osebno<br />
S prof. dr. Mišom<br />
Šabovičem,<br />
dr. med., specialistom<br />
internistom<br />
s Kliničnega oddelka<br />
<strong>za</strong> žilne bolezni<br />
v ukc Ljubljana,<br />
smo se pogovarjali<br />
o pomenu preventive<br />
srčno-žilne<br />
ogroženosti,<br />
dejavnikih tveganja<br />
in previsoki<br />
stopnji srčnožilne<br />
ogroženosti<br />
Slovencev.<br />
Stari smo toliko,<br />
kolikor so stare<br />
naše žile<br />
Pogovarjala se je<br />
Katja Krasko<br />
Foto: Katja Krasko<br />
»Ljudje imajo pogosto številne dejavnike tveganja, ki se jih sploh ne dotaknejo.<br />
Zelo majhna je tudi pripravljenost, da bi izvajali preventivne ukrepe,« z najnovejšo<br />
raziskavo srčno-žilne ogroženosti v Sloveniji ugotavlja prof. dr. Mišo<br />
Šabovič, dr. med., specialist internist. Obenem poudarja, da <strong>za</strong> zmanjšanje<br />
številk, ki nam povejo, kako zelo smo srčno-žilno ogroženi in da ta ogroženost<br />
ni neizbežna, ne naredimo dovolj. Prostora <strong>za</strong> preventivo, ki mora biti<br />
tudi inovativna, pa je po mnenju sogovornika še vedno dovolj. »Tehnologije<br />
v medicini gredo izjemno hitro naprej, <strong>za</strong>to prihaja tudi čas, ko bo finančni balon<br />
v medicini počil in se bo treba osredotočiti na preventivo. Slednja je res vse<br />
prevečkrat uporabljena kot prazna fra<strong>za</strong>. Morala pa bi biti mantra, ki bi si jo<br />
ponavljali vsakodnevno, še posebno, ko gre <strong>za</strong> področje srčno-žilnih bolezni, <strong>za</strong><br />
katerimi umre letno skorajda 40 % populacije.«
20 Osebno | Stari smo toliko, kolikor so stare naše žile<br />
junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 21<br />
Dejstvo<br />
je, da bo vedno več starejše<br />
populacije, ker se<br />
življenjska doba podaljšuje. A želeti si moramo<br />
in tudi strateško delati na tem, da bo med starejšimi<br />
vse manj bolnih. Tudi farmacevtska industrija<br />
se bo prestrukturirala v drugo področje,<br />
<strong>za</strong>gotovo bo to področje preventive. Prav<br />
<strong>za</strong>to bomo lahko pri 60. letih še pravi mladeniči,<br />
pri 70. ali 80. letih, torej v obdobju starosti,<br />
pa bomo bistveno boljšega <strong>zdrav</strong>ja.<br />
Spomladi ste skupaj z doc. dr. Andrejem Janežem,<br />
prav tako z ukc v Ljubljani, na Medicinski<br />
fakulteti predstavili najnovejšo<br />
raziskavo o srčno-žilni ogroženosti populacije<br />
v Sloveniji. Namen raziskave je bil poleg<br />
vpogleda v ogroženost naše populacije<br />
tudi povečanje <strong>za</strong>vedanja o pomembnosti<br />
nadzora krvnega tlaka. Je raziskava odstopala<br />
od vaših pričakovanj?<br />
Pričakovanja se so uresničila, na žalost.<br />
Povprečno znanje Slovenca o arterijskem tlaku<br />
in holesterolu je, če bi ga moral oceniti z<br />
oceno od 0 do 10, pet ali celo manj. Zavedanje<br />
o nevarnostih, ki jih prinašata zvišan krvni<br />
tlak in holesterol, pa je še veliko manjše. Poka<strong>za</strong>lo<br />
se je, da imajo ljudje v svojih življenjih<br />
številne dejavnike tveganja, ki se jih sploh ne<br />
dotaknejo, kar je najbolj pretresljivo. Zelo<br />
majhna je tudi pripravljenost, da bi izvajali<br />
preventivne ukrepe, kot je zmanjšanje telesne<br />
teže in sprememba življenjskega <strong>slog</strong>a. Po drugi<br />
strani pa je bila pozitivna plat te raziskave<br />
ta, da je bilo v njej pripravljenih sodelovati<br />
celo več ljudi, kot smo predvidevali. Izvajali<br />
smo jo namreč na javnih mestih, v trgovskih<br />
centrih. Ljudje so bili pripravljeni izmeriti si<br />
dejavnike tveganja, kot so holesterol, telesna<br />
teža in drugi, in se pogovoriti o njih. To je<br />
samo potrditev, da obstaja še ogromen prazen<br />
prostor na področju o<strong>za</strong>veščanja in izobraževanja<br />
o srčno-žilnih dogodkih in boleznih.<br />
Koliko je v resnici naša populacija že srčnožilno<br />
ogrožena?<br />
Zelo ogrožena, če podatki kažejo, da bo<br />
40-50 % ljudi v razvitem svetu umrlo od ateroskleroze.<br />
Eden od naju dveh bo torej <strong>za</strong>radi<br />
tega <strong>za</strong>gotovo umrl. Recimo, nenehno poslušamo,<br />
da moramo imeti v avtu pripet varnostni<br />
pas, ki reši, govorim na pamet, manj kot<br />
pol promila nesreč. Tu, na področju srčnožilnih<br />
obolenj, kjer je verjetnost <strong>za</strong> smrt<br />
enormna, pa se ne naredi dovolj preventivnega.<br />
Bistveno večja verjetnost je, da bomo do<br />
50. leta umrli <strong>za</strong> srčnim infarktom, kot da se<br />
nam zgodi prometna nesreča na poti do Maribora.<br />
Pa <strong>za</strong> to nič ne naredimo. Da bi zmanjšali<br />
številke, ki nam povejo, kako zelo smo<br />
srčno-žilno ogroženi in da ta ogroženost ni<br />
neizbežna, pa ne naredimo dovolj.<br />
Poznam vaše razmišljanje, ki mi je zelo pri<br />
srcu, češ da sicer živimo v tržnem kapitalizmu,<br />
a se bo kljub ustrojenosti enkrat potrebno<br />
osredotočiti na preventivo, ki je vse<br />
prevečkrat prazna fra<strong>za</strong> ...<br />
Številke o obolelih pri nas ne stagnirajo,<br />
temveč rastejo. Tehnologije v medicini gredo<br />
izjemno hitro naprej, <strong>za</strong>to prihaja tudi čas, ko<br />
bo finančni balon v medicini počil in se bo<br />
potrebno osredotočiti na preventivo. Slednja<br />
je res vse prevečkrat uporabljena kot prazna<br />
fra<strong>za</strong>. Morala pa bi biti mantra, ki bi si jo ponavljali<br />
vsakodnevno, še posebno, ko gre <strong>za</strong><br />
področje srčno-žilnih bolezni, <strong>za</strong> katerimi<br />
umre letno skorajda 40 % populacije. Napredek<br />
v medicini, ki je šel v smeri tehnološkega<br />
napredka, se lepo vidi tudi v Sloveniji – skorajda<br />
vsaka bolnišnica je že tehnološko zelo<br />
dobro opremljena, tudi <strong>za</strong> zelo drage posege,<br />
število obolelih <strong>za</strong> aterosklerozo pa ne stagnira.<br />
Če bomo hoteli narediti nekaj več, se v<br />
bodoče ne bomo usmerjali le v visoko tehnologijo,<br />
temveč bomo veliko več denarja namenili<br />
tudi preventivi. Tudi glede na poznavanje<br />
mnogih bolezni in farmako-ekonomskih<br />
analiz si upam trditi, da je preventiva boljša<br />
kot kurativa. Seveda ne gre <strong>za</strong> kratkotrajno<br />
preventivo, temveč <strong>za</strong> dolgotrajno, <strong>za</strong> način<br />
življenja. Pri nas preventiva, tista <strong>zdrav</strong>a preventiva,<br />
še ni prevzela pozitivne vloge in se ni<br />
prijela med ljudmi. Tudi pretiravanje v preventivi<br />
ima svoje meje. Zdravi ljudje ne samo,<br />
da nimajo bolezni, temveč so tudi bolj produktivni,<br />
ustvarjalni, boljše volje, navse<strong>za</strong>dnje<br />
imajo odločno boljšo kakovost življenja.<br />
In če temu prištejemo še grozeči geriatrični<br />
cunami …<br />
… nas čaka velika katastrofa. Če ne bomo<br />
želeli dovolj delati na preventivi, ki je navse<strong>za</strong>dnje<br />
tudi cenejša od <strong>zdrav</strong>ljenja, nas čakajo<br />
težki časi. Prav ta geriatrični cunami, ki prinaša<br />
veliko več starejše populacije, bo, po<br />
mojem prepričanju, še spodbudil preventivo.<br />
Preventiva ateroskleroze in drugih bolezni,<br />
ki so pove<strong>za</strong>ne s staranjem, je tudi preventiva<br />
patološkega staranja. Primarno je, kaj vsak<br />
od nas lahko naredi pri sebi na področju srčno-žilne<br />
preventive. Dejstvo je, da bo vedno<br />
več starejše populacije, ker se življenjska<br />
doba podaljšuje. A želeti si moramo in tudi<br />
strateško delati na tem, da bo med starejšimi<br />
vse manj bolnih. Tudi farmacevtska industrija<br />
se bo prestrukturirala v drugo področje,<br />
<strong>za</strong>gotovo bo to področje preventive. Prav<br />
<strong>za</strong>to bomo lahko pri 60. letih še pravi mladeniči,<br />
pri 70. ali 80. letih, torej v obdobju starosti,<br />
pa bomo bistveno boljšega <strong>zdrav</strong>ja.<br />
Kaj lahko vsakdo od nas naredi že na področju<br />
<strong>zdrav</strong>e prehrane, ki nas varuje pred mnogimi<br />
dejavniki srčno-žilne ogroženosti?<br />
Srčno-žilna preventivna hrana je na prvem<br />
mestu. Če poenostavimo, mora biti<br />
zmerno kalorična, narejena po principu<br />
Veselim se novih izzivov<br />
»Ko sem ostala brez službe, sem po kupu<br />
<strong>za</strong>vrnjenih prošenj kar otrpnila. Nato sem se<br />
<strong>za</strong>vedla, da je vse odvisno od mene, in na vse<br />
skupaj <strong>za</strong>čela gledati kot na novo priložnost.<br />
Na razgovorih sem postajala vedno bolj<br />
samo<strong>za</strong>vestna. Veselim se novih izzivov in<br />
komaj čakam jutri, ko <strong>za</strong>čnem novo službo.«<br />
Persen Forte je <strong>zdrav</strong>ilo rastlinskega izvora.<br />
Omogoča vam hitro in učinkovito obvladovanje<br />
stresnih situacij, pri tem pa ne povzroča<br />
<strong>za</strong>svojenosti. Persen Forte je pametna odločitev,<br />
ko želite ohraniti nadzor ter se mirno in zbrano<br />
soočiti z izzivi, ki vam jih prinaša dan.<br />
Test: Ali ste v stresu?<br />
Preverite na: www.5minut<strong>za</strong>sprostitev.com<br />
Pred uporabo natančno<br />
preberite navodilo.<br />
O tveganju in neželenih<br />
učinkih se posvetujte z<br />
<strong>zdrav</strong>nikom ali s farmacevtom.
22 Osebno | Stari smo toliko, kolikor so stare naše žile<br />
junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 23<br />
uravnoteženih tretjin, izogibati se moramo<br />
hrani z visoko vsebnostjo maščob, soli in<br />
sladkorja ter jesti čim več sadja in zelenjave.<br />
Z znanjem se potem počasi premikamo korak<br />
<strong>za</strong> korakom naprej. Hrana, ki je slaba, je<br />
tudi poceni, k slabem u prehranjevanju pa<br />
nas prisili tudi hiter ritem življenja.<br />
Način življenja, kot že omenjate, je postal<br />
vse prej kot <strong>zdrav</strong> in našemu organizmu prijazen.<br />
Povišan krvni tlak oz. arterijska hipertenzija<br />
je eden največjih dejavnikov<br />
umrljivosti.<br />
Povišan krvni tlak je res eden največjih<br />
dejavnikov umrljivosti in kakovosti življenja.<br />
Laični javnosti je npr. relativno slabo znano,<br />
da je arterijska hipertenzija pove<strong>za</strong>na z demenco,<br />
ki bo s staranjem prebivalstva postajala<br />
vse hujši problem. Tudi <strong>za</strong>to sem se s področjem<br />
»starajočih« možganov pričel ukvarjati<br />
skupaj z raziskovalno skupino iz Nevrološke<br />
klinike. Slednja proučuje vlogo zgodnjih<br />
motenj arterijske prekrvavitve možganov, ki<br />
se seveda s starostjo stopnjujejo. Raziskave<br />
kažejo, da starejši ne bi smeli imeti tako visokega<br />
krvnega tlaka, temveč bi ga morali že<br />
prej prepoznati in ga <strong>zdrav</strong>iti s farmakološkimi<br />
in nefarmakološkimi ukrepi. S tem področjem<br />
se poglobljeno ukvarjajo v Kliničnem<br />
oddelku <strong>za</strong> hipertenzijo. Če gledamo, tako teoretično<br />
in filozofsko, da je dolžina življenja<br />
določena z neko uro, ki nenehno odbija, je to<br />
žalostno. Preprečiti moramo, da bi nam funkcionalna<br />
sposobnost s starostjo preveč upadla.<br />
To storimo s t. i. successful agingom (uspešnim<br />
staranjem), <strong>za</strong> katerega je bil odličen<br />
primer recimo Leon Štukelj. Če sprejmemo<br />
hipotezo, da je dolžina življenja približno določena,<br />
pa nikakor ne moremo sprejeti domneve,<br />
da je tudi (slaba) kakovost življenja v<br />
starosti nedvomno določena. Uspešno staranje<br />
oz. dobro psihofizično stanje starostnikov<br />
in odsotnost ali le majhna izraženost<br />
kroničnih bolezni pri starejših in starostnikih<br />
bi bila odlična razbremenitev <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>stvene<br />
<strong>za</strong>varovalnice, ki sedaj razmišljajo v<br />
napačni smeri, češ, starejša bo populacija, več<br />
denarja bo pustila v <strong>za</strong>varovalnicah. Ampak<br />
ob t. i. successful agingu, če poenostavim, bodo<br />
ljudje vsaj glede na teoretične predpostavke,<br />
ki pa se mi zdijo precej realne, doživeli daljšo<br />
življenjsko dobo in manj zbolevali <strong>za</strong> različnimi<br />
boleznimi. Znano je, da, žal, precejšen<br />
delež sredstev <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>ila porabimo v <strong>za</strong>dnjih<br />
letih življenja, <strong>za</strong>to je s preventivo, tako nefarmakološko<br />
in relativno ceneno farmakološko<br />
terapijo, resnično treba <strong>za</strong>četi že dosti<br />
prej. Sama preventiva, če pov<strong>za</strong>mem, ni samo<br />
preventiva ateroskleroze in boj proti infarktu,<br />
možganski kapi, ampak proti vsem kroničnim<br />
in degenerativnim boleznim, ki so<br />
pove<strong>za</strong>ne s staranjem oz. pogostejše pri starejših.<br />
Seveda se moramo <strong>za</strong>vedati tudi omejitev<br />
– tudi najbolj idealna preventiva staranja<br />
ne bo preprečila, ga bo pa upočasnila.<br />
Smo v Sloveniji dovolj inovativni na področju<br />
srčno-žilne preventive? Kakšen »izplen«<br />
daje Nacionalni program primarne preventive<br />
na področju bolezni srca in ožilja?<br />
Izplen je dober in je primerljiv z državami<br />
eu. Skupina dela zelo dobro, vsi udeleženi <strong>za</strong>služijo<br />
največje pohvale, so pa seveda pri svojem<br />
delu finančno omejeni. Morda bi bilo potrebno<br />
tudi nekaj inovativnosti in originalnih<br />
pristopov. Naj omenim enega izmed takšnih,<br />
ki sem jih videl v Franciji. Na področju<br />
kajenja in žensk so morali narediti nekaj inovativnega,<br />
saj število kadilk strmo narašča.<br />
Celo več jih je že kot moških. Znana so že<br />
Če<br />
sprejmemo hipotezo, da je dolžina<br />
življenja približno določena, pa nikakor<br />
ne moremo sprejeti domneve, da je<br />
tudi (slaba) kakovost življenja v starosti nedvomno<br />
določena.<br />
dejstva o aterosklerozi, pljučnem karcinomu,<br />
o čemer redno pišejo francoski mediji, <strong>za</strong>to<br />
so se morali domisliti nečesa res svežega. Izhajali<br />
so iz tega, da smo ljudje manj pozorni<br />
na procese, ki se dogajajo znotraj nas, bolj pa<br />
na tisto vidno, zunaj nas, na primer na koži.<br />
Prav <strong>za</strong>to so oglaševalske kampanje <strong>za</strong>snovali<br />
tako, da so ženske opo<strong>za</strong>rjali, da kajenje drastično<br />
vpliva na staranje kože. In je delovalo.<br />
Farmakološko <strong>zdrav</strong>ljenje hipertenzije najpogosteje<br />
<strong>za</strong>jema različne kombinacije<br />
<strong>zdrav</strong>il <strong>za</strong> krvni tlak; bolniki s hipertenzijo<br />
imajo pogosto tudi hiperholesterolemijo in<br />
sladkorno bolezen. Večina bolnikov z visokim<br />
krvnim tlakom namreč potrebuje več<br />
<strong>zdrav</strong>il – antihipertenzivov hkrati. Kako se<br />
je v <strong>za</strong>dnjem času spremenilo <strong>zdrav</strong>ljenje hipertenzije?<br />
So to še vedno med najbolj prodajanimi<br />
<strong>zdrav</strong>ili na svetu, tako kot npr.<br />
statini in antidepresivi?<br />
Zanesljivo še vedno sodijo med najbolj<br />
prodajana <strong>zdrav</strong>ila, ker je tudi hipertenzije<br />
veliko na svetu. Zdravljenje hipertenzije se<br />
spreminja, starejša <strong>zdrav</strong>ila nadomeščajo bolj<br />
sodobna, ki so bolj učinkovita in imajo še dodatne<br />
varovalne učinke. Slednji so neke vrste<br />
preventiva, saj dodatno ščitijo organe, kot so<br />
ledvice, srce, možgani, arterije ... Mehanizmi,<br />
ki so vpleteni v nastanek in vzdrževanje arterijske<br />
hipertenzije, pa še niso dokončno pojasnjeni.<br />
Spreminja in izboljšuje se tudi <strong>zdrav</strong>ljenje<br />
hiperholesterolemije in sladkorne bolezni.<br />
Ob farmakološkem <strong>zdrav</strong>ljenju pa nikakor<br />
ne smemo zmanjšati pomena<br />
nefarmakološke preventive: zmanjšanje prekomerne<br />
telesne teže, redna fizična aktiv-
24 Osebno | Stari smo toliko, kolikor so stare naše žile<br />
junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 25<br />
Srčni<br />
infarkt in večina možganskih<br />
kapi niso kot neslišni cunami, ki<br />
udari kar naenkrat, ampak so prej kot tempirana<br />
bomba, saj so običajno dolgo časa prisotna<br />
opozorila, da imamo zvečano tveganje.<br />
Ljudje pogosto mislijo, da če obstaja zelo<br />
majhna verjetnost, da bodo kadarkoli <strong>za</strong>deli<br />
na loteriji, jih tudi nikoli ne bo doletela katera<br />
od srčno-žilnih bolezni ali dogodkov.<br />
nost, ustrezno prehranjevanje, zmanjšanje<br />
stresa, tudi pozitivna življenjska naravnanost.<br />
Kdaj se <strong>za</strong>čne proces ateroskleroze, kopičenje<br />
maščob in holesterola v stenah žil, <strong>za</strong> katero<br />
vemo, da jo še pospešita povišan krvni tlak<br />
in holesterol? Če se pošalimo, ali ima svoj <strong>za</strong>četek<br />
takoj po rojstvu, ker je njen potek nato<br />
odvisen od našega nadaljnjega življenja?<br />
Moja različica razmišljanja o <strong>za</strong>četku ateroskleroze<br />
je ta, da se naše žile od trenutka,<br />
ko se rodimo, <strong>za</strong>čnejo starati. In čim bolj stara<br />
je naša žila, bolj je dovzetna <strong>za</strong> razvoj ateroskleroze.<br />
Prav <strong>za</strong>to imajo nekateri, stari 30<br />
let, starejše žile kot nekdo pri 50. ali 60. letu.<br />
In takrat, ko postanejo žile stare in iztrošene<br />
in nimajo več obrambnih mehanizmov, se na<br />
njih razvije aterosklero<strong>za</strong>. Da peljemo svoj<br />
avto enkrat letno na pregled, je samoumevno,<br />
da pa bi šli enkrat letno na <strong>zdrav</strong>stveni pregled,<br />
pa nismo dovolj o<strong>za</strong>veščeni. Pa smo <strong>za</strong>gotovo<br />
bolj dragoceni kot avto. V Kanadi in<br />
Franciji, kjer sem se veliko naučil, saj so na<br />
tem področju veliki strokovnjaki, se poleg<br />
preprečevanja ateroskleroze in njenih <strong>za</strong>pletov,<br />
kot sta srčni infarkt in možganska kap,<br />
vedno bolj posvečajo preventivi »neuspešnega«<br />
staranja, ki je še nekoliko bolj kompleksna<br />
preventiva. V okviru tega pristopa je<br />
zelo pomembno t. i. staranje arterij oz. vascular<br />
aging. Tudi sam sem <strong>za</strong>govornik takšnega<br />
kompleksnega pristopa. Nedvomno pa bo potrebno<br />
še mnogo raziskav in dognanj, da bo<br />
takšna preventiva dovolj učinkovita.<br />
Kateri pa so še dejavniki, ki pospešujejo aterosklerozo?<br />
Dejavniki, na katere, žal, ne moremo<br />
vplivati, so starost, spol in velika skupina<br />
genetskih dejavnikov, na katere bomo morebiti<br />
lahko vplivali kdaj v prihodnosti. Lahko<br />
pa vplivamo na druge dejavnike, kot so<br />
telesna teža, premalo gibanja, uživanje preveč<br />
sladkorja, soli in alkohola, kajenje, kroničen<br />
stres, depresija in različni psihosocialni<br />
dejavniki predvsem sodobnega kapitalističnega<br />
sveta, ki so sedaj v obdobju recesije<br />
še bolj izraženi. Nedavno na<strong>za</strong>j smo <strong>za</strong> aterosklerozo<br />
govorili, da je kronična degenerativna<br />
bolezen, dandanes pa vemo, da gre<br />
<strong>za</strong> neke vrste kronično vnetje. Ugotavljajo,<br />
da nekatere bolezni (kronična ledvična odpoved,<br />
revmatoidni artritis, paradonto<strong>za</strong>,<br />
psoria<strong>za</strong> ...), <strong>za</strong> katere še do pred kratkim nismo<br />
vedeli, da so pove<strong>za</strong>ne z aterosklerozo,<br />
pomembno prispevajo k njenemu razvoju.<br />
Kje torej vidite možnosti <strong>za</strong> napredek v preventivi?<br />
Poznamo dejavnike tveganja in poznamo<br />
končni produkt posledic, ki se lepo vidi<br />
z razvojem srčno-žilnih bolezni in dogodkov.<br />
Mehanizmov, ki povežejo dejavnike<br />
tveganja s končno okvaro, pa še ne poznamo<br />
dobro. Ti mehanizmi so npr. oksidativni<br />
stres, vnetje v žilni steni, okvara notranje<br />
plasti arterije (endotelija), preoblikovanja<br />
žilne stene ... Znotraj tega nas <strong>za</strong>nima še<br />
naprej, kdo so neposredni aktivatorji teh<br />
procesov. Seveda nekatere že poznamo,<br />
smo pa še daleč od končnega odgovora. In<br />
ko bomo sestavili to uganko, bo tako pre-<br />
ventiva ateroskleroze kot tudi »neuspešnega«<br />
staranja učinkovitejša in bistveno lažja.<br />
Trenutno je najvažnejše še vedno tisto na<br />
<strong>za</strong>četku: kaj pa lahko mi sami naredimo, saj<br />
doka<strong>za</strong>no lahko delujemo na vse že znane<br />
dejavnike tveganja.<br />
Hipertenzija in hiperholesterolemija nista<br />
tiha ubijalca, kot sta dostikrat predstavljena.<br />
»Šumi«, glasna opozorila nas že dostikrat<br />
prej opo<strong>za</strong>rjajo, da z nami nekaj ni v redu.<br />
Vemo tudi, recimo, da imamo v življenju<br />
mnogo dejavnikov tveganja. Torej srčno-žilne<br />
bolezni in dogodki ne pridejo »z neba«, v<br />
tišini, ampak ljudje dostikrat teh predhodnih<br />
glasnih opozoril ne želimo slišati.<br />
Hipertenzija in hiperholesterolemija <strong>za</strong>gotovo<br />
nista tiha ubijalca, saj zlahka ugotovimo,<br />
da imamo zvišan arterijski tlak ali holesterol.<br />
S standardiziranimi tabelami enostavno<br />
izračunamo, kakšno tveganje <strong>za</strong> razvoj<br />
srčnega infarkta ali možganske kapi imamo ...<br />
Srčni infarkt in večina možganskih kapi<br />
niso kot neslišni cunami, ki udari kar naenkrat,<br />
ampak so prej kot tempirana bomba, saj<br />
so običajno dolgo časa prisotna opozorila, da<br />
imamo zvečano tveganje. Ljudje pogosto mislijo,<br />
da če obstaja zelo majhna verjetnost, da
26 Osebno | Stari smo toliko, kolikor so stare naše žile<br />
junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 27<br />
bodo kadarkoli <strong>za</strong>deli na loteriji, jih tudi nikoli<br />
ne bo doletela katera od srčno-žilnih bolezni<br />
ali dogodkov.<br />
Recimo v hotelu v Helsinkih so me puščice<br />
vodile do <strong>zdrav</strong>ega <strong>za</strong>jtrka in različnih<br />
<strong>zdrav</strong>ih sestavin. To so inovativni načini, ki<br />
delujejo. Finska je najboljši primer <strong>za</strong> to, saj<br />
so zelo, najbolj v Evropi, zmanjšali število<br />
kardiovaskularnih bolezni. Zdrav način življenja<br />
se splača, ne samo <strong>za</strong>to, ker ne boš dobil<br />
mnogih bolezni, ampak ker se <strong>za</strong>radi njega<br />
tudi boljše počutiš, bolj si ustvarjalen, produktiven.<br />
V vseh pogledih si boljši.<br />
Kateri so »glasni« znaki, na katere moramo<br />
biti nenehno pozorni in jih ne smemo preslišati?<br />
Če govorimo o koronarnih boleznih, so to<br />
seveda znaki, da imamo angino pektoris oz.<br />
bolečino v prsnem košu, ki se pojavlja pri naporu,<br />
in to pri vedno manjšem naporu, potem<br />
težka sapa, ki se pojavlja ob naporu, ki<br />
smo ga prej zmogli. To so zelo alarmantni<br />
znaki, ki že govorijo, da se lahko nekaj dogaja.<br />
Pri možganski kapi pa so včasih predhodni<br />
znaki »majhne« prehodne možganske<br />
kapi, ko <strong>za</strong> nekaj minut ali ur izgubimo motoriko<br />
in občutke, ampak to so že skorajda<br />
možganske kapi. Obisk <strong>zdrav</strong>nika po takih<br />
dogodkih je resnično nujen.<br />
Koliko pa je fleksibilen prag hipertenzije<br />
pri srednji in starejši populaciji, ki sta najbolj<br />
ogroženi?<br />
Kadar imamo krvni tlak nad 140/90<br />
mmHg, je pri običajni populaciji to že prag<br />
hipertenzije. Pri populaciji, ki ima recimo<br />
sladkorno bolezen ali katero kronično ledvično<br />
odpoved, pa je prag še nekoliko nižji,<br />
že pri krvnem tlaku 130/80 mmHg. Včasih<br />
so uporabljali preprost izračun <strong>za</strong> primeren<br />
(sistolični) krvni tlak: 100 + leta. Tega seveda<br />
ne uporabljamo več. Vse, kar je dandanes nad<br />
140 mmHg, že velja <strong>za</strong> hipertenzijo, lahko pa<br />
se bo meja čez leta premikala še navzdol. Idealen<br />
tlak, govorim <strong>za</strong> srednjo populacijo, je<br />
približno 120/80 mmHg. Pri starejših sistolični<br />
krvni tlak narašča, ker aorta postane<br />
bolj toga, prav tako velike žile, seveda pa ne<br />
pri vseh, <strong>za</strong>to se moramo proti temu boriti.<br />
Res pa je, da najbrž ni stoletnika, ki bi imel<br />
visok krvni tlak.<br />
Ali ima že majhno znižanje povišanega krvnega<br />
tlaka ugodne, vidne posledice?<br />
Ja, ima. Študije kažejo, da ima že relativno<br />
majhno znižanje, le nekaj mmHg, učinek.<br />
Včasih ne moremo doseči tarčnih vrednosti,<br />
vendar če uspemo zgornji tlak znižati s 180<br />
mmHg na 160 mmHg, je to že nekaj. Podobno<br />
je s holesterolom. Problem je tudi v tem,<br />
ker se z dejavniki tveganja ukvarjamo ločeno,<br />
zelo malo strokovnjakov pa se z njimi ukvarja<br />
kot s skupkom, kar ima posledice na žilni<br />
steni. In medicina bo šla <strong>za</strong>gotovo v tej kompleksni<br />
smeri.<br />
Spregovorila sva že o posledicah povišanega<br />
krvnega tlaka <strong>za</strong> žile. Kakšne pa so posledice,<br />
ki se kažejo predvsem s srčno-žilnimi<br />
dogodki na srcu in možganih?<br />
Povišan krvni tlak ima precej negativnih<br />
učinkov na srce. Prvi je ta, da mora neposredno<br />
srce delati proti večjemu uporu, torej<br />
mora izvajati večje delo in s tem hitreje opeša.<br />
Stene srca se odebelijo in nastane t. i. hipertonično<br />
srce, ki preprosto ni več tisto »pravo«<br />
srce, prava mišica. Je preveliko in predebelo<br />
Zdrav<br />
način življenja se splača, ne<br />
samo <strong>za</strong>to, ker ne boš dobil<br />
mnogih bolezni, ampak ker se <strong>za</strong>radi njega<br />
tudi boljše počutiš, bolj si ustvarjalen, produktiven.<br />
V vseh pogledih si boljši.<br />
in v nekem trenutku izgubi svoje funkcionalne<br />
sposobnosti. Potem se njegova funkcija<br />
poslabša. Povišan krvni tlak prav tako pospešuje<br />
aterosklerozo v koronarnih žilah. Okvarja<br />
tudi mikrocirkulacijo v srcu, ki je izjemno<br />
pomembna. To so trije izjemno pomembni<br />
dejavniki. Hipertenzija je <strong>za</strong> srce nadvse nevarna<br />
in vodi do srčnega infarkta in srčnega<br />
popuščanja. Krvni tlak je pove<strong>za</strong>n tudi z<br />
okvarami drugih organov, možgansko kapjo,<br />
ledvično odpovedjo in tudi vaskularno demenco.<br />
Veliko strokovnjakov meni, da je tudi<br />
demenca pri Alzheimerjevi bolezni delno ve<strong>za</strong>na<br />
na ožilje. Hipertenzija okvari celotno ožilje,<br />
ker okvari tako velike kot male žile, medtem<br />
ko holesterol okvari le velike žile.<br />
Kakšna je rehabilitacija bolnikov po teh<br />
srčno-žilnih dogodkih?<br />
Velja pravilo, da je bolnik, ki je imel po nekem<br />
aterosklerotičnem dogodku, kot je npr.<br />
srčni infarkt, uspešno balonsko dilatacijo <strong>za</strong>prte<br />
koronarne arterije ali pa ima opravljeno<br />
koronarno premostitveno operacijo in je bil<br />
tako akutno rešen, še vedno aterosklerozo.<br />
Na to rehabilitirani bolniki največkrat po<strong>za</strong>bijo.<br />
Če nič ne naredijo <strong>za</strong> svoje <strong>zdrav</strong>je, se bo<br />
dogodek prej ali slej verjetno ponovil, kar je<br />
slaba novica. Dobra novica pa je, da če vse<br />
možne dejavnike tveganja dobro uredimo,<br />
omejimo, je možnost ponovitve relativno<br />
majhna. Aterosklerozo, če ste res močni na<br />
preventivnem področju, lahko ustavite oz.<br />
precej upočasnite!
28 NAŠA LEKARNA<br />
junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 29<br />
Aktualno<br />
Počitniška in<br />
potovalna <strong>lekarna</strong><br />
Romana Rakovec, mag. farm., direktorica Gorenjskih lekarn<br />
Počitnice nam lahko pokvarijo težave z <strong>zdrav</strong>jem, <strong>za</strong>to naj bo del priprav<br />
posvečen tudi tej temi. To velja tako, če se odpravljate na morje, v hribe ali<br />
pa morda v bolj oddaljene eksotične kraje. V <strong>lekarna</strong>h priporočamo, naj bo<br />
del priprav na počitnice oziroma potovanje tudi priprava priročne<br />
počitniške oziroma potovalne lekarne, kamor sodijo poleg osnovnih<br />
sredstev prve pomoči tudi <strong>zdrav</strong>ila in drugi pripravki, ki lahko olajšajo<br />
morebitne težave na poti. Ob tem ne po<strong>za</strong>bite tudi varovalnih pripravkov<br />
<strong>za</strong> sončenje in pripravkov <strong>za</strong> nego kože po sončenju. Zaradi prekomernega<br />
izpostavljanja soncu lahko dobite opekline ali pa celo alergične reakcije.
PriPOrO»ilO št. 1 slovenskih farmacevtov*<br />
30 Aktualno | Počitniška in potovalna <strong>lekarna</strong><br />
junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 31<br />
Po naravni poti<br />
do urejene prebave.<br />
P<br />
red potovanjem se je z <strong>zdrav</strong>niki<br />
ali z magistri farmacije dobro<br />
posvetovati o nakupu potrebnih<br />
izdelkov in njihovi uporabi (predvsem<br />
<strong>zdrav</strong>il) <strong>za</strong> potovalno oz.<br />
počitniško lekarno. Njihovi jasni in<br />
izčrpni nasveti bodo še posebej<br />
dobrodošli pri <strong>zdrav</strong>stvenih<br />
priporočilih glede potovanj v tropske<br />
in subtropske kraje. Dobro se je<br />
obrniti tudi na Inštitut <strong>za</strong> varovanje<br />
<strong>zdrav</strong>ja oziroma območni Zavod <strong>za</strong><br />
<strong>zdrav</strong>stveno varstvo.<br />
pa tudi tveganje <strong>za</strong> malarijo in druge bolezni,<br />
ki se prenašajo s piki insektov ter jih<br />
preprečujemo s kemoprofilakso in drugimi<br />
<strong>za</strong>ščitnimi ukrepi. Pogosta težava na potovanjih<br />
je tudi driska, ki jo preprečujemo<br />
predvsem z ustreznimi higienskimi ukrepi.<br />
Zdravstvena tveganja se razlikujejo tudi<br />
glede na način preživljanja dopusta. Ta tveganja<br />
so manjša, kadar dopust načrtujete v<br />
turističnih letoviščih, in večja, kadar se odpravljate<br />
na potovanje po različnih krajih<br />
ali celo deželah.<br />
Preden greste na pot<br />
Ko pripravljate <strong>zdrav</strong>ila, medicinske pripomočke<br />
in druga sredstva <strong>za</strong> v počitniško<br />
ali potovalno lekarno, upoštevajte:<br />
• starost in <strong>zdrav</strong>stveno stanje<br />
dopustnikov oziroma popotnikov,<br />
• način in trajanje potovanja ter kraj<br />
potovanja,<br />
• razvitost <strong>zdrav</strong>stvene službe in<br />
dostopnost medicinske oskrbe.<br />
Potujte<br />
brez<br />
prebavnih<br />
težav!<br />
LINEX ® - preVeNtiVNo<br />
pred potoVaNjem<br />
LINEX ® Forte - ob pojaVu<br />
prebaVNih težaV<br />
Farmacevti v <strong>lekarna</strong>h običajno svetujemo<br />
v zvezi z manjšimi <strong>zdrav</strong>stvenimi<br />
težavami in tveganji, ki<br />
lahko spremljajo potovanja na morje<br />
in v hribe. Običajno prve <strong>zdrav</strong>stvene nasvete<br />
glede potovanj v tropske in subtropske<br />
kraje popotniki in turisti dobijo pri turistični<br />
agenciji, ki potovanje organizira. Včasih<br />
se zgodi, da ti nasveti niso povsem skladni s<br />
strokovnimi medicinskimi doktrinami,<br />
<strong>za</strong>to v <strong>lekarna</strong>h popotnikom in dopustnikom<br />
priporočamo, da se posvetujejo še z magistri<br />
farmacije ali pa z <strong>zdrav</strong>niki glede oskrbe<br />
z <strong>zdrav</strong>ili na recept in <strong>za</strong> samo<strong>zdrav</strong>ljenje,<br />
sanitetnimi materiali ter drugimi izdelki <strong>za</strong><br />
<strong>zdrav</strong>ljenje in nego.<br />
Priprave na pot prilagodite <strong>zdrav</strong>stvenim<br />
tveganjem<br />
Zdravstvene priprave na potovanje se nekoliko<br />
razlikujejo glede na cilj vašega potovanja<br />
in s tem pove<strong>za</strong>nimi <strong>zdrav</strong>stvenimi<br />
tveganji. Pri potovanjih po Evropi in Severni<br />
Ameriki je običajno dostopnost do <strong>zdrav</strong>stvene<br />
oskrbe dokaj dobra, manj je tudi možnosti,<br />
da bi zboleli <strong>za</strong> določenimi boleznimi.<br />
Kadar pa se odpravljate na potovanje na<br />
druge celine, preverite morebitna <strong>zdrav</strong>stvena<br />
tveganja in opozorila <strong>za</strong> posamezne kraje<br />
oziroma območja. Ponekod obstaja tveganje<br />
<strong>za</strong> hepatitis a in b, meningokotni meningitis,<br />
kolero, kugo ali tifus, ki jih lahko preprečimo<br />
s pravočasnim cepljenjem. Obstaja<br />
Farmacevti v <strong>lekarna</strong>h opo<strong>za</strong>rjamo, da je<br />
treba počitniško oziroma potovalno lekarno<br />
še posebej skrbno pripraviti, kadar se na<br />
pot odpravljajo tudi otroci, nosečnice ali<br />
doječe matere. Priporočamo, da pred potjo v<br />
eksotične kraje turisti oziroma popotniki<br />
obiščejo svojega osebnega <strong>zdrav</strong>nika, Inštitut<br />
<strong>za</strong> varovanje <strong>zdrav</strong>ja ali pa območni Zavod<br />
<strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>stveno varstvo. Strokovnjaki v omenjenih<br />
organi<strong>za</strong>cijah svetujejo glede obveznega<br />
cepljenja in potnike oskrbijo tudi z<br />
<strong>zdrav</strong>ili, ki v Sloveniji nimajo dovoljenja <strong>za</strong><br />
promet (npr. <strong>zdrav</strong>ila proti malariji). Cepljenja<br />
potrebujejo določen čas, preden <strong>za</strong>čnejo<br />
učinkovati, poleg tega pa ni možno izvesti<br />
vseh naenkrat, <strong>za</strong>to morajo potniki ambulanto,<br />
kjer se izvajajo cepljenja, obiskati<br />
osem tednov pred načrtovano potjo.<br />
Lek d. d., Verovškova 57, 1526 Ljubljana, SVN 189310<br />
* Najpogosteje priporoËeno <strong>zdrav</strong>ilo <strong>za</strong> lajšanje driske in napenjanja<br />
po mnenju slovenskih lekarniških farmacevtov, Farmasist, 2009, 2010.<br />
Pred uporabo natanËno preberite<br />
navodilo! O tveganju in neželenih<br />
uËinkih se posvetujte z <strong>zdrav</strong>nikom<br />
ali s farmacevtom.<br />
Na voljo brez recepta v <strong>lekarna</strong>h in specializiranih<br />
prodajalnah. www.lek.si
32 Aktualno | Počitniška in potovalna <strong>lekarna</strong><br />
junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 33<br />
V počitniško lekarno sodijo:<br />
- varovalni pripravki <strong>za</strong> sončenje,<br />
- sredstva <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito pred piki komarjev,<br />
klopov in drugih insektov<br />
ter pripravki <strong>za</strong> odpravljanje težav<br />
po piku,<br />
- osnovna sredstva <strong>za</strong> prvo pomoč,<br />
- <strong>zdrav</strong>ila, ki vam jih predpiše vaš<br />
osebni <strong>zdrav</strong>nik in jih morate redno<br />
jemati,<br />
- <strong>zdrav</strong>ila <strong>za</strong> samo<strong>zdrav</strong>ljenje manjših<br />
<strong>zdrav</strong>stvenih težav,<br />
- veljavna kartica <strong>zdrav</strong>stvenega <strong>za</strong>varovanja<br />
ali <strong>zdrav</strong>stveno <strong>za</strong>varovanje<br />
<strong>za</strong> tujino.<br />
Kaj sodi v počitniško lekarno<br />
Počitniška <strong>lekarna</strong> naj vključuje naslednja<br />
<strong>zdrav</strong>ila in pripravke:<br />
• Varovalni pripravki <strong>za</strong> sončenje s<br />
primernim <strong>za</strong>ščitnim faktorjem, pripravki<br />
<strong>za</strong> nego po sončenju in <strong>za</strong> lajšanje<br />
težav pri sončnih ali drugih opeklinah<br />
Farmacevti v <strong>lekarna</strong>h priporočamo<br />
uporabo varovalnih pripravkov z dovolj visokim<br />
<strong>za</strong>ščitnim faktorjem (več kot 15), ki<br />
naj bodo vodoodporni. Pripravki naj vsebujejo<br />
uva- in uvb-filtre, <strong>za</strong> potovanja v kraje,<br />
kjer je ozonska luknja (npr. Avstralija), pa<br />
tudi uvc-filtre. Primerni so tudi varovalni<br />
pripravki <strong>za</strong> sončenje z dodanim repelentom,<br />
ki varuje pred insekti, ki lahko prenašajo<br />
nekatere bolezni (klopi, komarji, muhe).<br />
• Sredstva <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito pred piki komarjev,<br />
klopov in drugih insektov ter pripravki<br />
<strong>za</strong> odpravljanje težav po piku<br />
• Osnovna sredstva <strong>za</strong> prvo pomoč<br />
Med opremo <strong>za</strong> prvo pomoč sodijo razkužilo<br />
<strong>za</strong> rane, mazilo <strong>za</strong> rane, sterilna ga<strong>za</strong>,<br />
povoji, vodoodporni obliži, škarje, pinceta,<br />
varnostne <strong>za</strong>ponke, trikotna ruta, pinceta<br />
<strong>za</strong> klope, termometer.<br />
• Zdravila, ki vam jih predpiše vaš osebni<br />
<strong>zdrav</strong>nik in jih morate redno jemati<br />
Pred potovanjem se posvetujte z <strong>zdrav</strong>nikom,<br />
da boste imeli <strong>za</strong>dostno količino <strong>zdrav</strong>il,<br />
ki jih morate redno jemati. V določenih državah<br />
ob prehodu državne meje <strong>za</strong>htevajo posebno<br />
potrdilo o jemanju <strong>zdrav</strong>il, <strong>za</strong>to vprašajte<br />
<strong>zdrav</strong>nika, ali je potrdilo potrebno tudi pri<br />
<strong>zdrav</strong>ilih ali pripomočkih, ki jih uporabljate.<br />
• Zdravila <strong>za</strong> samo<strong>zdrav</strong>ljenje manjših<br />
<strong>zdrav</strong>stvenih težav:<br />
- tablete proti potovalni slabosti,<br />
- rehidracijska sol <strong>za</strong> nadomeščanje izgubljenih<br />
soli in vode pri driski, bruhanju,<br />
močnemu znojenju in hujših fizičnih<br />
naporih,<br />
- <strong>zdrav</strong>ila, ki jih uporabljamo pri <strong>za</strong>strupitvi<br />
s hrano in driski,<br />
- <strong>zdrav</strong>ila <strong>za</strong> ublažitev alergijskih težav<br />
pri ljudeh, ki so nagnjeni k preobčutljivosti<br />
na sonce, pike insektov, ožigalkarjev<br />
ali hrano,<br />
- <strong>zdrav</strong>ila <strong>za</strong> zniževanje povišane telesne<br />
temperature, odpravo bolečin v mišicah<br />
in sklepih, odpravo glavobolov ali<br />
zobobolov,<br />
- <strong>zdrav</strong>ila <strong>za</strong> lajšanje želodčnih težav,<br />
- odvajala <strong>za</strong> primer <strong>za</strong>prtja,<br />
- <strong>zdrav</strong>ila <strong>za</strong> vneto grlo.<br />
• Veljavna kartica <strong>zdrav</strong>stvenega<br />
<strong>za</strong>varovanja ali <strong>zdrav</strong>stveno <strong>za</strong>varovanje<br />
<strong>za</strong> tujino
BODITE POZORNI! Alergije imajo neprijetne<br />
posledice. Naj vam ne pokvarijo poËitnic.<br />
34 Aktualno | Počitniška in potovalna <strong>lekarna</strong><br />
Ukrepajte junij/julij/avgust že prej! 2010 | NAŠA LEKARNA 35<br />
P<br />
otniki in turisti najpogosteje<br />
zbolijo <strong>za</strong> drisko, takoj <strong>za</strong> njo pa<br />
so okužbe dihal. Za malarijo vsako<br />
leto zboli več kot 300.000 potnikov<br />
iz Evrope in zda. Prav <strong>za</strong>to<br />
priporočamo, da si pred odhodom v<br />
tujino uredite <strong>zdrav</strong>stveno<br />
<strong>za</strong>varovanje <strong>za</strong> tujino. Za <strong>zdrav</strong>stvene<br />
storitve, ki jih ne pokriva<br />
Evropska kartica <strong>zdrav</strong>stvenega<br />
<strong>za</strong>varovanja in niso nujne ali<br />
potrebne, je priporočljivo skleniti<br />
komercialno <strong>zdrav</strong>stveno <strong>za</strong>varovanje<br />
z medicinsko asistenco v tujini.<br />
Magistri farmacije v <strong>lekarna</strong>h opo<strong>za</strong>rjamo<br />
dopustnike oziroma popotnike, da se o<br />
pravilni rabi vsakega od <strong>zdrav</strong>il v svoji počitniški<br />
oziroma potovalni lekarni posvetujejo<br />
s farmacevtom oziroma <strong>zdrav</strong>nikom. S seboj<br />
vzemite tudi priloženo navodilo <strong>za</strong><br />
uporabo <strong>zdrav</strong>il.<br />
V kombinaciji s sončnimi žarki lahko<br />
zelo hude preobčutljivosti na koži povzročajo<br />
tudi nekatera <strong>zdrav</strong>ila. Zato v lekarni<br />
preverite, kakšen vpliv ima lahko sončenje v<br />
kombinaciji z <strong>zdrav</strong>ili, ki jih jemljete.<br />
Ne po<strong>za</strong>bite pa tudi na to, da je ena od nevarnosti<br />
v vročih dneh tudi dehidracija, <strong>za</strong>to<br />
pijte <strong>za</strong>dostne količine tekočine. Še zlasti pri<br />
športu in drugih telesnih dejavnostih farmacevti<br />
v <strong>lekarna</strong>h priporočamo, da <strong>za</strong>radi povečanega<br />
znojenja v poletnih dneh poleg tekočine<br />
nadomeščate tudi minerale. Nadomeščanje<br />
tekočine pa je najpomembnejše tudi<br />
pri driski, da se prepreči dehidracija.<br />
Pri daljših počitnicah, <strong>za</strong>htevnejših potovanjih<br />
ali potovanjih v kraje, kjer je pogosto<br />
slab dostop do <strong>zdrav</strong>niške oskrbe in<br />
<strong>zdrav</strong>il, pa je treba počitniško lekarno razširiti<br />
v potovalno lekarno. Izbor <strong>zdrav</strong>il in<br />
drugih sredstev prilagodite potniku in potovanju,<br />
pri čemer upoštevajte tudi morebitne<br />
izkušnje s svojih prejšnjih potovanj. V<br />
<strong>lekarna</strong>h priporočamo, da <strong>za</strong> več informacij<br />
o potrebnih <strong>zdrav</strong>ilih na načrtovanem potovanju<br />
obiščete osebnega <strong>zdrav</strong>nika ali pa<br />
se obrnete na Inštitut <strong>za</strong> varovanje <strong>zdrav</strong>ja oziroma<br />
območni Zavod <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>stveno varstvo.<br />
Alergije poleti<br />
Če se imunski sistem osebe nenormalno<br />
odziva na neko snov, ki sicer <strong>za</strong> večino ljudi ni<br />
škodljiva, govorimo, da ima oseba alergijo na<br />
to snov. Reakciji organizma pravimo alergična<br />
reakcija. Slednja se lahko pokaže na različne<br />
načine. Lahko pride do izcedka iz nosu, težav<br />
z dihanjem, kihanja, srbečega nosu, otekanja v<br />
predelu obra<strong>za</strong>, v najhujšem primeru pa pride<br />
do anafilaktične reakcije. Najpogostejše<br />
alergije poleti, torej sezonske alergije, so tiste<br />
na trave in različne plevele.<br />
Prave alergije na sonce, kot jih po definiciji<br />
poznamo v medicini, so relativno redke.<br />
Bistveno pogostejše so številne druge reakcije<br />
na sončne žarke, ki pa nastajajo po drugih<br />
– nealergijskih mehanizmih. Ker so ti procesi<br />
in mehanizmi <strong>za</strong>pleteni in pogosto nejasni,<br />
mnogi uporabljajo <strong>za</strong> različne reakcije na<br />
sonce kar preprosto poenostavljen izraz<br />
“alergija na sonce”. Strokovno imenujemo<br />
veliko skupino različnih kožnih bolezni, ki so<br />
pove<strong>za</strong>ne z izpostavljanjem svetlobi –<br />
fotodermatoze.<br />
Pogoste alergije, s katerimi se srečujemo<br />
poleti, so tudi alergije na pike žuželk,<br />
ožigalkarje in hrano. Za lajšanje blagih in<br />
občasnih težav z alergijami uporabljamo<br />
antihistaminike.<br />
Kako pravilno shranimo <strong>zdrav</strong>ila <strong>za</strong> na pot<br />
Zdravila in druga sredstva, ki sodijo v<br />
potovalno lekarno, je treba shraniti v posebnih<br />
torbicah ali škatlah, ki ne prepuščajo<br />
svetlobe in vlage. Zdravila naj bodo shranjena<br />
na ustrezni temperaturi, ki običajno ne<br />
sme biti višja od 25 °C. Za <strong>za</strong>ščito pred velikimi<br />
temperaturnimi spremembami priporočamo<br />
tudi uporabo aluminijaste folije ali<br />
drugega izolacijskega materiala. Posebno<br />
pozornost pa je treba posvetiti shranjevanju<br />
tistih <strong>zdrav</strong>il, ki <strong>za</strong>htevajo posebne pogoje<br />
shranjevanja (npr. inzulin).<br />
Pri potovanju z avtomobilom naj se torbica<br />
z <strong>zdrav</strong>ili tako poleti kot pozimi nahaja<br />
v potniškem prostoru. Pri potovanju z letalom,<br />
vlakom ali ladjo naj imajo potniki tor-<br />
Ste na poËitnicah<br />
ujetniki alergij?<br />
PO IZBORU<br />
Pomaga vam<br />
FARMACEVTOV<br />
Št.1<br />
Claritine S je nepogrešljiv del potovalne lekarne.<br />
Je izjemno uËinkovit in varen pri vseh oblikah<br />
alergijskih bolezni. Vzemite ga že pred poËitnicami,<br />
saj deluje preventivno. Tako boste bolje <strong>za</strong>šËiteni<br />
pred alergijami na sonce. UËinkovito lajša tudi reakcije<br />
na pike žuželk ali kreme, saj zmanjšuje srbenje, pordelost<br />
in izpušËaje na koži. Je izjemno varen in uËinkuje že<br />
v 30 minutah, ne povzroËa <strong>za</strong>spanosti, nima interakcij<br />
s hrano ali z alkoholom. Primeren je tudi <strong>za</strong> otroke, od<br />
dopolnjenega 2. leta. www.alergije.si<br />
Schering - Plough CE AG, Dunajska 22, Ljubljana<br />
Farmasist d.o.o., 2009, Najpogosteje priporoËeni antialergiki peroralni, PriroËnik<br />
<strong>za</strong> svetovanje pri samo<strong>zdrav</strong>ljenju, Izdelki <strong>za</strong> samo<strong>zdrav</strong>ljenje leta 2009, str. 16<br />
Pred uporabo natanËno preberite navodilo! O tveganju in<br />
neželenih uËinkih se posvetujte z <strong>zdrav</strong>nikom ali s farmacevtom.<br />
Na voljo v lekarni<br />
brez recepta.
36 Aktualno | Počitniška in potovalna <strong>lekarna</strong><br />
junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 37<br />
P<br />
red potovanjem z avtom<br />
opravite servis vozila, ki vam<br />
jamči, da boste odšli na pot z<br />
brezhibnim vozilom. Vozite vedno<br />
samo spočiti in osredotočeni na<br />
vožnjo. Ne po<strong>za</strong>bite na pitje<br />
<strong>za</strong>dostne količine tekočine, saj lahko<br />
poletni cestni <strong>za</strong>stoji pripomorejo k<br />
dehidraciji. Potnikom, ki so nagnjeni<br />
k potovalni bolezni, svetujemo, da se<br />
v času potovanja obrnejo v smer<br />
gibanja in gledajo skozi okno.<br />
bico z <strong>zdrav</strong>ili v osebni prtljagi, saj v prostorih<br />
<strong>za</strong> prtljago lahko pride do velikih<br />
temperaturnih nihanj. Tako <strong>za</strong>gotovimo<br />
najprimernejšo temperaturo shranjevanja<br />
<strong>zdrav</strong>il med potovanjem. Poleg tega pa so<br />
potniku <strong>zdrav</strong>ila vedno pri roki, npr. če jih<br />
potrebuje med potovanjem ali v primeru izgube<br />
ali <strong>za</strong>kasnitve prtljage.<br />
Farmacevti v <strong>lekarna</strong>h še opo<strong>za</strong>rjamo popotnike,<br />
naj pred potovanjem preverijo datume<br />
roka uporabnosti <strong>zdrav</strong>il. Vsa <strong>zdrav</strong>ila<br />
shranimo v originalni embalaži, skupaj s priloženimi<br />
navodili <strong>za</strong> uporabo. Na potovanje<br />
ne smemo jemati rabljenih <strong>zdrav</strong>il, ki so nam<br />
jih podarili prijatelji, znanci ali pa smo jih<br />
kupili prek interneta, ker <strong>za</strong>radi napačnega<br />
shranjevanja <strong>zdrav</strong>il lahko obstaja tveganje<br />
glede njihove učinkovitosti. Za njihovo kakovost,<br />
varnost in učinkovitost nihče ne jamči,<br />
<strong>za</strong>to v takšnem primeru sami prev<strong>za</strong>memo<br />
odgovornost <strong>za</strong> morebitne škodljive<br />
učinke ali neučinkovitost <strong>zdrav</strong>il.<br />
Potovalno lekarno je treba shraniti na<br />
mesto, kjer je nedosegljiva otrokom.<br />
Zdravila <strong>za</strong> na pot v eksotične kraje<br />
V Sloveniji trenutno ni registriranih antimalarikov,<br />
<strong>za</strong>to izvaja oskrbo s temi <strong>zdrav</strong>ili<br />
Inštitut <strong>za</strong> varovanje <strong>zdrav</strong>ja, in sicer tudi<br />
prek območnih Zavodov <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>stveno varstvo.<br />
Teh <strong>zdrav</strong>il ne more predpisati osebni<br />
<strong>zdrav</strong>nik, da bi jih uporabnik prejel v lekarni.<br />
Potencialna izključenost osebnega <strong>zdrav</strong>nika<br />
iz nadzora nad njihovo uporabo lahko<br />
pomembno poveča tveganje zlasti <strong>za</strong> interakcije<br />
z drugimi <strong>zdrav</strong>ili, ki jih uporabnik<br />
morda prejema. Resni neželeni stranski<br />
učinki teh <strong>zdrav</strong>il so sicer večinoma redki<br />
ali zelo redki, vendar pa je treba uporabnike<br />
natančno poučiti, na katere znake stranskih<br />
učinkov morajo biti pozorni, in o tem, kako<br />
naj ukrepajo, če se ti učinki pokažejo.<br />
Včasih se potniki odločajo <strong>za</strong> nakup<br />
<strong>zdrav</strong>il <strong>za</strong> kemoprofilakso, ki nimajo dovoljenja<br />
v Republiki Sloveniji, prek interneta<br />
ali pa <strong>zdrav</strong>ila kupijo od nekoga, ki se je vrnil<br />
s potovanja, pa <strong>zdrav</strong>il ni potreboval ali<br />
jih ni porabil v celoti. Ker so v teh primerih<br />
<strong>zdrav</strong>ila pridobljena iz nepreverjenih virov,<br />
obstaja večje tveganje glede učinkovitosti<br />
<strong>zdrav</strong>il, saj so lahko bila nepravilno shranjena.<br />
V <strong>lekarna</strong>h svetujemo previdnost tudi<br />
pri morebitnem nakupu <strong>zdrav</strong>il v tujini –<br />
predvsem v azijskih in latinskoameriških<br />
državah, kjer je mogoče kupiti <strong>zdrav</strong>ila, ki<br />
so v Evropi in Severni Ameriki na voljo le<br />
na <strong>zdrav</strong>niški recept. Ta <strong>zdrav</strong>ila so običajno<br />
brez navodil in opozoril ter so lahko sumljivega<br />
izvora (ponaredki), <strong>za</strong>to tovrsten<br />
nakup lekarniški farmacevti odsvetujemo.<br />
Če se potnik vseeno odloči <strong>za</strong> takšen nakup,<br />
naj bo pozoren na to, da bo <strong>zdrav</strong>ilo kupil<br />
pri farmacevtu, ki mu bo tudi ustrezno svetoval<br />
glede uporabe <strong>zdrav</strong>ila.<br />
Neporabljena <strong>zdrav</strong>ila<br />
Magistri farmacije v <strong>lekarna</strong>h opo<strong>za</strong>rjamo,<br />
da pri pripravi počitniške oziroma potovalne<br />
lekarne upoštevate dejanska <strong>zdrav</strong>stvena<br />
tveganja na svojih počitnicah. Ne<br />
kopičite <strong>zdrav</strong>il po nepotrebnem, saj imajo<br />
omejen rok trajanja, poleg tega pa bi bila<br />
morda <strong>za</strong>radi nepravilnega hranjenja na potovanju<br />
(izpostavljenost nizkim oziroma visokim<br />
temperaturam) neuporabna in bi jih<br />
morali <strong>za</strong>vreči med odpadna <strong>zdrav</strong>ila. Pred<br />
potovanjem se posvetujte z <strong>zdrav</strong>nikom, katera<br />
<strong>zdrav</strong>ila je smiselno vključiti v vašo potovalno<br />
lekarno, katera pa so na voljo v krajih,<br />
kamor boste potovali. Na ta način lahko<br />
tudi prispevate k zmanjšanju količine odpadnih<br />
<strong>zdrav</strong>il, ki sodijo med nevarne odpadke<br />
in so lahko ob nepravilnem odlaganju<br />
škodljiva tako <strong>za</strong> človeka kot naravo.
38 Aktualno | Počitniška in potovalna <strong>lekarna</strong><br />
junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 39<br />
Z<br />
a zmanjševanje tveganja <strong>za</strong><br />
nastanek tromboembolije pri<br />
potnikih na daljših letalskih letih<br />
svetujemo uživanje <strong>za</strong>dostne<br />
količine tekočine, pri čemer<br />
odsvetujemo uživanje alkoholnih<br />
pijač, ker delujejo diuretično.<br />
Svetujemo tudi gibanje in vaje, ki<br />
zmanjšujejo nastanek edema. Za<br />
zmanjšanje hipoksije pa svetujemo<br />
večkratno globoko dihanje.<br />
Potovanje z letalom in venska trombo<strong>za</strong><br />
Po nekaterih podatkih je pri osebah s<br />
trombofilijo in tistih, ki jemljejo peroralne<br />
kontraceptive, nevarnost tromboembolije<br />
pri potovanju z letalom do 16-krat oziroma<br />
14-krat večja kot pri <strong>zdrav</strong>ih osebah, ki ne<br />
uporabljajo hormonskih kontraceptivov. Za<br />
preprečevanje se po nekaterih priporočilih<br />
lahko uspešno uporablja acetilsalicilna kislina<br />
v enkratnem odmerku, vendar <strong>za</strong> to ni<br />
znanstvenih dokazov. Kljub temu nekateri<br />
priporočajo, da se osebam, pri katerih je povečano<br />
tveganje <strong>za</strong> nastanek tromboze, pri<br />
potovanjih, ki trajajo več kot štiri ure, svetuje<br />
preventivno jemanje 100 mg acetilsalicilne<br />
kisline nekaj dni pred potovanjem. Zelo<br />
CSC_oglas_bionect_nasa <strong>lekarna</strong>_175x126_maj 2010_tisk.pdf 1 5/23/10 8:51 PM<br />
uspešno se <strong>za</strong> preprečevanje tromboembolije<br />
pri poletih z letalom uporablja tudi nizkomolekularni<br />
heparin. Za zmanjševanje tveganja<br />
<strong>za</strong> nastanek tromboembolije svetujemo uživanje<br />
<strong>za</strong>dostne količine tekočine, pri čemer<br />
odsvetujemo uživanje alkoholnih pijač, ker<br />
delujejo diuretično. Svetujemo tudi gibanje<br />
in vaje, ki zmanjšujejo nastanek edema, <strong>za</strong><br />
zmanjšanje hipoksije pa svetujemo večkratno<br />
globoko dihanje.<br />
Več informacij o potovalni lekarni in izdelkih,<br />
ki sodijo vanjo, vam je na voljo na<br />
spletni strani Gorenjskih lekarn na pove<strong>za</strong>vi<br />
www.gorenjske-lekarne.si. <br />
Nekaj pogostih bolezni in težav na poti<br />
Potovalna bolezen<br />
Za potovalno bolezen je značilen občutek<br />
utrujenosti, vrtoglavice in slabosti, ki se<br />
lahko stopnjuje do bruhanja. Potovalna bolezen<br />
nastane, kadar je telo izpostavljeno<br />
močnim pospeškom gibanja ali gibanju v<br />
različnih smereh oziroma kadar ni vizualnega<br />
stika z dejanskim zunanjim horizontom.<br />
Potnikom, ki so nagnjeni k potovalni<br />
bolezni, svetujemo, da se v času potovanja<br />
obrnejo v smer gibanja in gledajo skozi okno.<br />
Za lajšanje slabosti na krajših potovanjih se<br />
uporabljajo <strong>zdrav</strong>ila brez recepta, ki imajo<br />
bolj ali manj izražene stranske učinke sedacije<br />
in suhih ust. Novejše raziskave kažejo,<br />
da so <strong>za</strong> lajšanje potovalne bolezni učinkoviti<br />
tudi pripravki iz ingverja, ki imajo manj<br />
neželenih stranskih učinkov.<br />
Potovalna driska<br />
Potovalna driska je ena izmed najpogostejših<br />
težav, s katerimi se srečujejo turisti<br />
in popotniki. Zdravljenje potovalne driske<br />
običajno poteka kot samo<strong>zdrav</strong>ljenje, <strong>za</strong>to je<br />
pri tem nasvet farmacevta še posebej pomemben.<br />
Tudi pri potovalni driski je najpomembnejši<br />
ukrep ustrezna preventiva. Potnikom<br />
svetujemo uporabo ustekleničene<br />
vode in originalnih ustekleničenih bre<strong>za</strong>lkoholnih<br />
pijač. Sveže sadje je treba olupiti,<br />
vso hrano je treba prekuhati, izogibati se je<br />
treba hrani »na ulici«, še posebej, če ni sveže<br />
pripravljena. Če se driska vendarle pojavi, je<br />
najpomembnejše nadomeščanje tekočine,<br />
da se prepreči dehidracija. V ta namen svetujemo<br />
oralno rehidracijsko sol. V primeru,<br />
da te ni na razpolago, potnikom svetujemo,<br />
da si tekočino <strong>za</strong> rehidracijo pripravijo sami<br />
iz enega litra ustekleničene vode, pet jedilnih<br />
žlic sladkorja, kavne žličke kuhinjske<br />
soli in soka dveh pomaranč, grenivke ali banane.<br />
Če se uporablja sok grenivke, je treba<br />
opozoriti tudi na možnost interakcij soka<br />
grenivke z nekaterimi <strong>zdrav</strong>ili.<br />
C<br />
M<br />
Y<br />
CM<br />
MY<br />
CY<br />
CMY<br />
K
40 NAŠA LEKARNA<br />
junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 41<br />
Kako deluje<br />
Glavobol poletnih<br />
mesecev – glavobol<br />
<strong>za</strong>radi dehidracije<br />
prim. mag. Marija Cesar - Komar, dr. med., specialistka anesteziologinja,<br />
vodja protibolečinske ambulante v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec<br />
S pametnim ravnanjem se bomo v vročih dneh lahko izognili<br />
težavam z morebitnimi glavoboli <strong>za</strong>radi vročine in dehidracije.<br />
Prva pomoč pri sezonskih glavobolih <strong>za</strong>radi vročine in<br />
dehidracije je, da se umaknemo z vročega predela, če je to le<br />
mogoče, in si pokrijemo oziroma <strong>za</strong>ščitimo glavo s hladnim<br />
pokrivalom. Pitje tekočin naj bo zmerno, vendar vztrajno, v<br />
daljšem časovnem obdobju (nekaj ur). Če to ne pomaga, lahko<br />
v<strong>za</strong>memo tudi preprost, periferno delujoči analgetik.
42 Kako deluje | Glavobol poletnih mesecev – glavobol <strong>za</strong>radi dehidracije junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 43<br />
P<br />
rvo ukrepanje oziroma prva<br />
pomoč pri sezonskih glavobolih<br />
<strong>za</strong>radi vročine in dehidracije je, da se<br />
umaknemo z vročega predela, če je<br />
to le mogoče, da si pokrijemo<br />
oziroma <strong>za</strong>ščitimo glavo s hladnim<br />
pokrivalom in da pijemo dosti<br />
tekočin. Pri pitju tekočin moramo<br />
biti previdni, saj je možno, da<br />
naenkrat popita prevelika količina<br />
tekočine sproži bruhanje, ki stanje še<br />
poslabša, saj se s tem dehidracija še<br />
poglablja. Pitje tekočin naj bo torej<br />
zmerno, vendar vztrajno, v daljšem<br />
časovnem obdobju (nekaj ur).<br />
Glavobol je kliničen simptom, definiran kot neprijeten,<br />
boleč občutek v glavi. Delimo ga na dve veliki<br />
skupini – primarni in sekundarni glavobol.<br />
Glavoboli so različne jakosti, ki jo oceni človek<br />
sam. Intenzivnost ali jakost glavobola merimo, kot vse bolečine,<br />
z vas – vizualno analogno skalo, ki ima stopnje od<br />
0-10, pri čemer je 0 brez bolečin, z vsako številko bolečina<br />
narašča, do 10, ko je glavobol nevzdržen. Blagi glavobol ima<br />
vas 1-3, srednje močan ima vas 4-6 in močan ima vas 7-10.<br />
Primarni glavoboli so: migrena, tenzijski glavobol, glavobol<br />
v rafalih – kronična paroksizmalna hemikrenija in mešani<br />
glavobol – posledica okvare struktur v glavi ali na njej.<br />
To so dokaj standardni glavoboli in ljudje, ki trpijo <strong>za</strong> njimi,<br />
jih poznajo, pojavljajo se navadno daljše časovno obdobje<br />
(nekaj mesecev ali let), vedno po istem vzorcu nastanka<br />
(sprožilni dejavniki) in razvoja. Poznamo <strong>zdrav</strong>ila, terapije<br />
ali ukrepe, ki glavobole zmanjšajo, prekinejo ali olajšajo.<br />
Nekateri bolniki morajo jemati <strong>zdrav</strong>ila samo ob napadih,<br />
drugi pa tudi v času, ko napadov ni, <strong>za</strong> preprečitev – preventivno,<br />
da se napadi glavobolov ne razvijejo.<br />
Druga skupina glavobolov so sekundarni, ki so posledica<br />
spremenjenih razmer v sami glavi ali na njej. Pove<strong>za</strong>ni so<br />
lahko s poškodbo, boleznimi ožilja, notranjelobanjskimi<br />
boleznimi, z vplivi različnih kemičnih snovi ali okužb zunaj<br />
ali znotraj glave, lahko so vzročno pove<strong>za</strong>ni s presnovnimi<br />
motnjami.<br />
Glavobol je lahko pove<strong>za</strong>n z boleznijo na lobanji, vratu,<br />
očeh, nosu, sinusih, zobeh, v ustni votlini ali drugih strukturah<br />
obra<strong>za</strong> in lobanje. Lahko je posledica nevralgije ali<br />
okvare možganskih ali vratnih živcev.<br />
V skupino sekundarnih glavobolov spadajo tudi nerazvrstljivi<br />
glavoboli. Mednje bi lahko šteli tukaj obravnavani<br />
glavobol, ki se pojavlja sezonsko, v vročih, toplih poletnih<br />
mesecih in je posledica dehidracije ali izsušitve.<br />
Kaj povzroča glavobol?<br />
Strukture v glavi in na njej, ki so boleče, so: koža, mišice,<br />
periost – pokostnica, večje arterije, venski sinusi, trda možganska<br />
ovojnica na lobanjskem dnu in živci s senzibilnim nitjem<br />
(trigeminus, glosofaringeus, vagus, drugi in tretji vratni<br />
živec). Bolečino povzroča vlek arterij na možganski bazi in v<br />
možganskih ovojnicah, venskih sinusov kot tudi pritisk na<br />
katerokoli občutljivo, bolečo strukturo. Bolečina je lahko posledica<br />
vnetja ali dilatacije – razširitve, ohlapnosti arterij.<br />
Kdo postavi diagnozo glavobola?<br />
Točno diagnozo glavobola postavi običajno nevrolog na<br />
podlagi natančno odvzete anamneze (potek in pojavljanje<br />
glavobolov), sprožilnih faktorjev, lokali<strong>za</strong>cije na glavi in značilnosti<br />
glavobola (top, oster, pritisk, utripajoč, pikajoč …).<br />
Velikokrat je treba opraviti tudi določene diagnostične postopke<br />
(rentgensko slikanje glave, ct, mr …).
44 Kako deluje | Glavobol poletnih mesecev – glavobol <strong>za</strong>radi dehidracije junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 45<br />
Če se nam pojavlja glavobol le v določenih situacijah, ko<br />
je zunaj vroče in ko smo <strong>za</strong>radi različnih vzrokov manj pili<br />
ali smo izgubljali preveč tekočine (prekomerno potenje, preveliko<br />
odvajanje urina), lahko pomislimo, da je vzrok glavobola<br />
dehidracija ali izsušitev. Pri dehidraciji se posušijo, skrčijo<br />
in zmanjšajo vse strukture v glavi, vključno s tistimi, ki<br />
bolijo. Lahko pride do njihovega natega. Tudi tvorba cerebrospinalne<br />
tekočine (tekočine, ki obliva vse strukture v lobanjskem<br />
in hrbteničnem kanalu), ki poteka stalno, je<br />
zmanjšana, kar zopet pripomore k dodatni izsušitvi. V hujših<br />
primerih lahko pride tudi do krčev in bruhanja <strong>za</strong>radi<br />
elektrolitskega neravnovesja, kar stanje še poslabšuje in motnjo<br />
ojačuje. To lahko pripelje do <strong>za</strong>čaranega kroga, ki <strong>za</strong>hteva<br />
strokovno medicinsko pomoč. To večkrat opažamo pri<br />
raznih ekstremnih športnih aktivnostih v vročem vremenu<br />
(maraton) ali pri delu na terenu.<br />
Prekomerno uživanje <strong>zdrav</strong>il lahko povzroči glavobol<br />
Zdravila, kot so paracetamol (Lekadol, Nalgesin) ali acetilsalicilna<br />
kislina (Aspirin), narkotiki, barbiturati ali ergotaminski<br />
preparati, lahko imajo <strong>za</strong> stranski učinek glavobol,<br />
<strong>za</strong>to moramo tudi ta vzrok izključiti. Pri tej vrsti glavobola<br />
ta <strong>zdrav</strong>ila ne pomagajo, lahko ga celo poslabšajo. Poznamo<br />
primere, ko se nekateri bolniki pritožujejo, da jim določeni<br />
analgetiki glavobol poslabšajo, kar je dokaz <strong>za</strong> omenjeno vrsto<br />
glavobola.<br />
V protibolečinskih ambulantah se ob drugih bolečinah<br />
veliko srečujemo tudi z bolniki z glavoboli, ki so predvsem<br />
primarni, trajajo že vrsto let, imajo večinoma postavljeno diagnozo<br />
glavobola in so diagnostično obdelani.<br />
Kakšna je terapija glavobola <strong>za</strong>radi dehidracije?<br />
Prvo ukrepanje oziroma prva pomoč pri sezonskih glavobolih<br />
<strong>za</strong>radi vročine in dehidracije je, da se umaknemo z vročega<br />
predela, če je to le mogoče, da si pokrijemo oziroma <strong>za</strong>ščitimo<br />
glavo s hladnim pokrivalom in da pijemo dosti<br />
tekočin. Pri pitju tekočin moramo biti previdni, saj je možno,<br />
da naenkrat popita prevelika količina tekočine sproži bruhanje,<br />
ki stanje še poslabša, saj se s tem dehidracija še poglablja.<br />
Pitje tekočin naj bo torej zmerno, vendar vztrajno, v daljšem<br />
časovnem obdobju (nekaj ur). Če to ne pomaga, lahko v<strong>za</strong>memo<br />
tudi preprost, periferno delujoči analgetik, kot je na primer<br />
nesteroidni protivnetni analgetik (nsaids), kot so paracetamol,<br />
ketoprofen, naproksen … Za omenjeni glavobol<br />
nikakor ne priporočamo jemanja opioidnih – morfinskih,<br />
centralno delujočih analgetikov, <strong>za</strong>radi njihove narave in morebitnih<br />
stranskih učinkov.<br />
Če po vseh teh ukrepih glavobol še ne pojenja ali če se<br />
stanje poslabšuje, je glavobol znak resnejšega dogajanja v<br />
glavi, na kar ne smemo po<strong>za</strong>biti, <strong>za</strong>to je treba obiskati osebnega<br />
ali dežurnega <strong>zdrav</strong>nika, ki bo ocenil, ali je glavobol<br />
take narave, da <strong>za</strong>hteva nadaljnjo dodatno obravnavo ali<br />
preglede pri specialistih (nevrolog, rentgenolog, internist …).<br />
S pametnim ravnanjem v poletnih mesecih se bomo lahko<br />
preprosto izognili težavam z morebitnimi glavoboli <strong>za</strong>radi<br />
vročine in dehidracije. <br />
Imel sem pogoste glavobole<br />
Po končanem delu, med odhajanjem domov,<br />
me je velikokrat zgrabil glavobol. Domov<br />
sem se vračal popolnoma izmučen. Nisem<br />
se mogel več zbrati in dovolj posvečati<br />
družini. Žena jemlje tablete Lekadol ® , <strong>za</strong>to jih<br />
je priporočila še meni.<br />
V domači lekarni sem<br />
poiskal Lekadol ®<br />
Lekadol ® mi je uredil življenje. Zdaj že ob<br />
pojavu bolečine v<strong>za</strong>mem dve tableti<br />
Lekadola ® . Glavobol mine, tablete pa mi ne<br />
otežijo želodca. Pripravljen na nove izzive<br />
se z veseljem posvečam svoji družini.<br />
Nepopustljiv<br />
do glavobola,<br />
a nežen<br />
do želodca.<br />
Lek d. d., Verovškova 57, 1526 Ljubljana, www.lek.si - oglasno sporočilo<br />
Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in<br />
neželenih učinkih se pogovorite z <strong>zdrav</strong>nikom ali s farmacevtom.
46 NAŠA LEKARNA<br />
junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 47<br />
Kako deluje<br />
Magnezij kot<br />
pomemben mineral<br />
<strong>za</strong> ohranjanje<br />
<strong>zdrav</strong>ja človeka<br />
dr. Luka Krušič in dr. Ana Krušič - Kaplja<br />
Dnevne potrebe po magneziju <strong>za</strong> mladino od 16. leta in<br />
odrasle znaša po priporočilih nemške zveze <strong>za</strong> prehrano<br />
od 300 do 400 mg, pri čemer je potrebno upoštevati, da<br />
moški potrebujejo nekoliko večje količine magnezija kot<br />
ženske <strong>za</strong>radi večje mase skeleta. Za otroke do 4 leta se<br />
priporoča 80 mg, do 15. leta pa od 120 do 300 mg<br />
dnevno. Dnevna potreba pri nosečnicah znaša 350 mg,<br />
<strong>za</strong> doječe mame 390 mg dnevno. V <strong>za</strong>dnjih mesecih<br />
nosečnosti priporočajo dodajanje magnezija <strong>za</strong>radi<br />
preprečevanja prezgodnjih popadkov.
48 Kako deluje | Magnezij kot pomemben mineral <strong>za</strong> ohranjanje <strong>zdrav</strong>ja človeka<br />
junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 49<br />
Še posebno se priporoča povečana količina<br />
dnevno <strong>za</strong>užite količine magnezija pri sledečih<br />
skupinah:<br />
• športniki, ki utegnejo izgubiti večje količine<br />
magnezija med potenjem po povečani<br />
potrebi <strong>za</strong>radi nevtrali<strong>za</strong>cije odvečnih kislin,<br />
• diabetiki, ki izločajo večje količine magnezija<br />
z urinom,<br />
• starejši ljudje, ki <strong>za</strong>užijejo premalo vode in<br />
tekočin ter se pomanjkljivo prehranjujejo,<br />
• ljudje, ki uživajo <strong>zdrav</strong>ila: aminoglikozide,<br />
cisplatin, ciklosporin, digoksin, oralna<br />
kontracepcijska sredstva, laksative, glukokortikoide,<br />
diuretike in drugo,<br />
• bolniki s srčnimi obolenji.<br />
Znano je, da je samo organsko ve<strong>za</strong>n magnezij<br />
v obliki citrata ali aspartata razpoložljiv na<br />
celični ravni in da se anorganske soli magnezija,<br />
kot so magnezijev karbonat in oksid, sicer resorbirajo<br />
v kri, vendar niso razpoložljive drugim<br />
tkivnim celicam.<br />
Ob <strong>za</strong>časnih pomanjkanjih magnezija <strong>za</strong>radi<br />
njegove majhne vsebnosti v prehrani se magnezij<br />
glede na potrebe uporablja iz kosti. S starostjo<br />
se zmanjša sposobnost nadomeščanja magnezija<br />
iz tkiv, kar pomeni povečano dnevno<br />
potrebo po magneziju pri starejših ljudeh. Pomanjkanje<br />
magnezija se pojavi zlasti pri nepravilni<br />
prehrani in pri kroničnih obolenjih.<br />
Pomanjkanje magnezija<br />
Ob današnjih življenjskih pogojih in navadah<br />
je pomanjkanje magnezija zelo pogosto.<br />
Telo lahko dolgo časa kompenzira pomanjkanje<br />
magnezija s pomočjo izkoriščanja magnezija<br />
iz kostnih depojev in s pomočjo zmanjšanega<br />
izločanja magnezija skozi ledvice, ne da bi se<br />
pojavili večji patofiziološki učinki s kliničnimi<br />
simptomi. Pri dolgotrajni zmanjšani oskrbi in<br />
dodatni izgubi magnezija preko ledvic in kože<br />
pa se pojavijo naslednji simptomi pomanjkanja:<br />
• pritisk v glavi, vrtoglavica, omotičnost,<br />
<strong>za</strong>spanost, nervo<strong>za</strong>, padec koncentracije,<br />
• migrena, glavobol,<br />
• motnje v ritmu delovanja srca,<br />
• krči mišic obra<strong>za</strong>, vratu in lopatic, krči<br />
vzdolž celotne hrbtenice, v področju<br />
želodca in črevesja, sečnih poti, maternice,<br />
stegen, meč, podplatov in prstov na nogi,<br />
• občutek gluhosti mišic, parestezija,<br />
• hipertonija.<br />
Pri človeku se kaže pomanjkanje magnezija s<br />
simptomi povišane nevromišične vzdražljivosti,<br />
ki vodi do mišičnih napetosti, krčev, motenj srčnega<br />
ritma, hipertonije in splošno do slike obolenja<br />
latentne tetanije (Durlach, 1988, Rude, 1998).<br />
Magnezij in obolenja<br />
Novejše raziskave so poka<strong>za</strong>le pomembnost<br />
magnezija v homeostazi oz. presnovi kostnega<br />
tkiva. Največji delež magnezija v telesu se nahaja<br />
prav v kosteh, kjer se ob njegovem pomanjkanju<br />
v dnevni oskrbi s hrano lahko aktivira 1/3<br />
od celotnega vsebovanega magnezija. Pri dolgotrajni<br />
pomanjkljivi oskrbi z magnezijem prek<br />
prehrane to neposredno prispeva k nastanku<br />
osteoporoze.<br />
Še posebej pomembno je pomanjkanje magnezija<br />
ob močnem stresu. Že dolgo je poznana<br />
zve<strong>za</strong> med glavobolom in pomanjkanjem magnezija.<br />
Značilen simptom <strong>za</strong> pomanjkanje magnezija<br />
je tr<strong>za</strong>nje obraznih mišic pri dotikanju<br />
določenih živcev pred uhljem. Tudi živčnomišično<br />
vzdraženje v področju plečke in glave s posledičnimi<br />
glavoboli je posledica pomanjkanja<br />
magnezija (Durlach, 1988).<br />
Epidemiološke raziskave so poka<strong>za</strong>le velik<br />
pomen visokih koncentracij magnezija v serumu<br />
<strong>za</strong> srčno-žilni sistem, kjer so v aric-raziskavi<br />
pri ženskah lahko poka<strong>za</strong>li močno zmanjšano<br />
tveganje srčno-žilnih obolenj (Liao in sod.,<br />
1998). Prav tako ima povečana oskrba z magnezijem<br />
važno terapevtsko vlogo pri obolenjih<br />
srca in ožilja (Schechter, 2003).<br />
Posebno važno vlogo ima oskrba z magnezijem<br />
pri preprečevanju pojava diabetesa tipa 2 in<br />
pri omilitvi simptomov ter izboljšanju regulacije<br />
krvnega sladkorja (Barbagallo in sod., 2007). Obsežne<br />
epidemiološke raziskave so poka<strong>za</strong>le, da<br />
se z zmanjšanjem vsebnosti magnezija v hrani<br />
povečuje verjetnost <strong>za</strong> pojav diabetesa tipa 2 in<br />
pojav metaboličnega sindroma (Lopez-Ridaura<br />
in sod., 2004; Song in sod., 2005). Oskrba z magnezijem<br />
vpliva pozitivno na potek obolenja pri<br />
klinično manifestiranem obolenju diabetesa<br />
tipa 2, ker je <strong>za</strong>dostna količina magnezija važna<br />
<strong>za</strong> normalno delovanje inzulina. Številne raziskave<br />
ob dodajanju magnezija pri diabetičnih<br />
bolnikih so potrdile izboljšano delovanje inzulina<br />
(Larsson in Wolk, 2007).<br />
Povprečna prehrana diabetikov je zelo<br />
skromna z oskrbo magnezija, še zlasti <strong>za</strong>radi<br />
zmanjšanega uživanja kruha in drugih živil iz<br />
žitaric. Dnevna potreba po magneziju pa je pri<br />
diabetičnih bolnikih povečana <strong>za</strong>radi povečanega<br />
izločanja urina in acidoze, kar še povečuje<br />
izločanje in izgubo magnezija iz telesa. Pomanjkanje<br />
magnezija po najnovejših raziskavah<br />
povečuje pojav vnetnih procesov, ki vodijo<br />
do poškodb sten ožilja.<br />
Oskrba z magnezijem<br />
Magnezij predstavlja prav <strong>za</strong>radi njegovega<br />
kroničnega pomanjkanja med prebivalstvom rizični<br />
dejavnik <strong>za</strong> številna obolenja. Prav <strong>za</strong>to je<br />
pravilna oskrba z magnezijem priporočljiva <strong>za</strong> izravnavo<br />
pomanjkanja tako pri <strong>zdrav</strong>ih kot bolnih<br />
ljudeh. Za vzpostavitev normalne koncentracije<br />
magnezija v medcelični tekočini je potrebno nadomestiti<br />
izgube magnezija najprej v kostnem<br />
tkivu. Priporoča se najmanj 4-tedensko dodajanje<br />
po 300 mg dnevno priporočene količine magnezija<br />
(who, 2008), in sicer v obliki organsko<br />
ve<strong>za</strong>ne soli (magnezijev citrat), ki je razpoložljiv<br />
tudi na celični ravni (Walker in sod., 2003).
50 NAŠA LEKARNA<br />
junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 51<br />
Kako<br />
<strong>zdrav</strong>iti<br />
Zdravila pri<br />
erektilni<br />
disfunkciji<br />
mag. Nada Tržan - Herman, mag. farm.<br />
Erektilna disfunkcija je ponavljajoča se<br />
nezmožnost <strong>za</strong> <strong>za</strong>četek in <strong>za</strong>drževanje dovolj<br />
čvrste erekcije penisa, ki omogoča uspešen<br />
spolni odnos. Pojem impotenca pa ima širši<br />
pomen in se nanaša tudi na razne druge težave<br />
pri spolnih odnosih in <strong>za</strong>nositvi – npr.<br />
pomanjkanje želje po ljubljenju (pomanjkanje<br />
libida), težave pri izlivu semena ali težave pri<br />
doseganju orgazma.
52 Kako deluje | Zdravila pri erektilni disfunkciji<br />
junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 53<br />
Zdravljenje erektilne disfunkcije<br />
nekoč in danes<br />
Od najstarejših časov dalje je človek<br />
posvečal veliko pozornosti privlačnosti<br />
telesa in spolni moči. Spolna aktivnost<br />
je tesno pove<strong>za</strong>na s splošnim <strong>zdrav</strong>stvenim<br />
stanjem. Žal so ljudje o težavah na<br />
področju spolnega življenja največkrat<br />
molčali, saj je bila seksualna medicina<br />
premalo razvita in poznana.<br />
V <strong>za</strong>dnjih nekaj desetletjih so bile<br />
na področju seksualne medicine narejene<br />
obsežne raziskave in prelomnico<br />
predstavlja modra tabletka – <strong>zdrav</strong>ilo<br />
sildenafil – Viagra, ki je prišla na tržišče<br />
v zda leta 1998.<br />
Erektilna funkcija je odvisna od številnih<br />
interakcij med fiziološkimi<br />
in psihološkimi dejavniki. Erekcija<br />
moškega spolnega uda – penisa – je<br />
dosežena tako, da se najprej razširijo žile, ki<br />
dovajajo kri v penis, in na ta način se dodatno<br />
prekrvavi erektilno tkivo. V nadaljevanju<br />
se dovod krvi povečuje, vključijo pa se<br />
tudi druge mišice penisa, ki se skrčijo in<br />
preprečujejo odtok venozne krvi iz penisa.<br />
Tako se doseže čvrsta erekcija. Po izbrizganju<br />
semena (ejakulacija) se proces <strong>za</strong>ključi s<br />
postopnim plahnenjem spolnega uda.<br />
Seksualna medicina<br />
Seksualna medicina je področje medicine,<br />
ki celovito obravnava človekovo spolno življenje<br />
in težave, ki se pojavijo v zvezi s tem.<br />
Od leta 1994 obstaja Evropsko združenje <strong>za</strong><br />
seksualno medicino (essm), ki pod svojim<br />
okriljem vodi raziskave na tem področju ter<br />
skrbi <strong>za</strong> prenos znanstvenih dognanj v prakso<br />
(izobraževanja, nasveti). Njihova spletna<br />
stran je: http://www.essm.org/index.asp.<br />
Težave na področju seksualnega življenja<br />
nastopajo tako pri moških kot pri ženskah.<br />
Moške seksualne težave so lahko: erektilna<br />
disfunkcija, različne težave z ejakulacijo in<br />
težave v spolnosti, ki nastopijo v starosti.<br />
Ženske seksualne težave pa so: pomanjkanje<br />
libida, težave pri doseganju orgazma (dojemanje<br />
tega problema je zelo individualno),<br />
bolečine pri spolnem odnosu, vaginizem<br />
(boleč krč vaginalnih mišic) in težave v<br />
spolnosti, ki nastopijo v starosti.<br />
Pomemben premik predstavlja dejstvo,<br />
da se je pričelo o problematiki<br />
erektilne disfunkcije bolj odprto pogovarjati<br />
in da ljudje ne prikrivajo tovrstnih<br />
težav, temveč se obrnejo na <strong>zdrav</strong>nika.<br />
Poudariti je treba, da so te težave<br />
lahko pove<strong>za</strong>ne s kakšnim bolezenskim<br />
stanjem (bolezni srca in ožilja,<br />
ledvic, jeter, sladkorna bolezen, prenizka<br />
raven testosterona), lahko težavo<br />
povzroča psihični dejavnik (pretirana<br />
napetost, stres) ali pa je morda vzrok v<br />
nepravilnostih v penisu.<br />
Ne smemo pa po<strong>za</strong>biti, da je lahko<br />
vzrok erektilne disfunkcije tudi pretirano<br />
uživanje alkohola, cigaret, pretirana<br />
debelost ali pa gre <strong>za</strong> stranske<br />
učinke nekaterih <strong>zdrav</strong>il. Sicer pa je ta<br />
težava pogostejša tudi <strong>za</strong>radi daljše življenjske<br />
dobe. Natančna diagno<strong>za</strong><br />
vzroka erektilne disfunkcije omogoča<br />
uvedbo učinkovite terapije, ki povrne<br />
samo<strong>za</strong>vest in dobro počutje.<br />
Obsežno znanstveno raziskavo o težavah<br />
z erektilno disfunkcijo je pred-
54 Kako deluje | Zdravila pri erektilni disfunkciji<br />
junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 55<br />
stavila leta 2004 dr. Carmita Abdo, psihiatrinja<br />
z univerze v San Paulu. Dr. Abdo je<br />
vodila mednarodno znanstveno raziskavo,<br />
ki je <strong>za</strong>jela okoli 27.000 moških in žensk iz<br />
26 držav po vsem svetu. Omogočila jo je farmacevtska<br />
družba Pfizer. Raziskava je vključevala<br />
kar se da objektiven vprašalnik z 10<br />
vprašanji (sq – Sexual Quotest). Ta vprašalnik<br />
je bil objavljen tudi v slovenskih časopisih.<br />
V zda se pojavlja erektilna disfunkcija v<br />
več kot 50 % pri moških med 40 in 70 letom<br />
starosti. Ta številka se veča tudi <strong>za</strong>to, ker sedaj<br />
o tem problemu ljudje odkrito spregovorijo<br />
z <strong>zdrav</strong>nikom.<br />
Farmakoterapija (<strong>zdrav</strong>ljenje z <strong>zdrav</strong>ili)<br />
Na seznamu mednarodne atc klasifikacije<br />
(anatomsko-terapevtsko-kemijska klasifikacija)<br />
so <strong>zdrav</strong>ila pri erektilni disfunkciji<br />
uvrščena v skupino, ki <strong>za</strong>jema naslednje<br />
učinkovine: alprostadil, papaverin, sildenafil,<br />
johimbin, fentolamin, moksisilit, apomorfin,<br />
tadalafil in vardenafil.<br />
Zdravljenje pred letom 1998, ko je prišel<br />
na tržišče sildenafil, je vključevalo jemanje<br />
tablet johimbina ali apomorfina. Ti <strong>zdrav</strong>ili<br />
se v nekaterih primerih predpisujeta še danes,<br />
a imata neželene učinke – predvsem slabost,<br />
bruhanje.<br />
Naslednja skupina <strong>zdrav</strong>il, ki se daje lokalno<br />
– v penis –, se vbrizga s pomočjo posebnih<br />
injekcij. Te učinkovine so papaverin,<br />
fentolamin, moksisilit; največ se uporablja<br />
alprostadil. Možen neželeni učinek je dolgotrajna,<br />
boleča erekcija (priapizem) in v<br />
tem primeru je potrebno takoj poiskati medicinsko<br />
pomoč.<br />
Najnovejši način lokalnega jemanja <strong>zdrav</strong>il<br />
predstavlja sistem muse (Medicated Urethral<br />
System for Erection). Sistem omogoča<br />
vstavljanje majhne peletke alprostidila v<br />
sečnico. Od tod se učinkovina absorbira v<br />
tkivo penisa in na osnovi razširitve žil v penisu<br />
je dosežena erekcija v 5-10 minutah.<br />
Za spolno aktivnost so nadvse pomembni<br />
hormoni, in pri moškem je to testosteron.<br />
Če laboratorijski test pokaže, da je raven testosterona<br />
prenizka, je treba predpisati<br />
ustrezno dozo tega hormona.<br />
Uporaba tablet sildenafila, tadalafila in<br />
vardenafila je nekoliko <strong>za</strong>senčila druge načine<br />
odpravljanja erektilne disfunkcije. Te<br />
tri učinkovine delujejo podobno: sprožijo<br />
relaksacijo gladkih mišic v penisu in s tem<br />
naval krvi vanj. Jemanje pa se odsvetuje pri<br />
nekaterih bolezenskih stanjih; velja opozorilo,<br />
da teh <strong>zdrav</strong>il ne smejo jemati moški s<br />
srčno-žilnimi obolenji (srčni infarkt, angina<br />
pectoris), če jemljejo <strong>zdrav</strong>ila, ki vsebujejo<br />
nitrate, če imajo težka jetrna ali ledvična<br />
obolenja, če imajo prenizek krvni tlak ali če<br />
so pred kratkim preboleli možgansko kap.<br />
Jemanje tabletke je enostavno – okoli<br />
ene uro pred pričakovanim spolnim aktom.<br />
Pitje alkohola lahko učinek zmanjša.<br />
Morebitni neželeni učinki pa so: glavobol,<br />
rahla slabost, rdečica in prebavne motnje.<br />
Ta <strong>zdrav</strong>ila se dobijo na recept. Da bi bila<br />
učinkovita, je potrebna spolna stimulacija.<br />
Zato velja, da v največji meri pomagajo k<br />
boljšemu spolnemu življenju tistih parov, ki<br />
imajo ljubeč odnos drug do drugega.<br />
Raziskava naj učinkovin iz skupine<br />
<strong>za</strong>viralcev fosfodiesteraze tipa 5<br />
Pri preskušanju nove molekule <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>ljenje<br />
visokega krvnega tlaka so raziskovalci<br />
ugotovili stranski učinek – povečano<br />
erekcijo – in raziskavo nadaljevali v tej smeri.<br />
Tako so našli učinkovino sildenafil (Viagra),<br />
ki je <strong>za</strong>viralec encima fosfodiestera<strong>za</strong>,<br />
in na tej osnovi temelji <strong>zdrav</strong>ljenje erektilne<br />
disfunkcije. Kasneje sta prišli na tržišče še<br />
dve <strong>zdrav</strong>ili s podobnim učinkom – tadalafil<br />
(Cialis) in vardenafil (Levitra).<br />
Snovalnica © 2006 / foto: Milan Kambi~<br />
PFI-14-10<br />
Način delovanja temelji na tem, da se doseže<br />
sprostitev mišic v penisu, kar omogoči<br />
dotok krvi, ko nastopi želja po spolnem<br />
aktu. Zdravilo deluje torej tako, da okrepi<br />
proces, ki se tudi sicer odvija pri nastanku<br />
erekcije, in na ta način je dosežena boljša<br />
erekcija. Z <strong>za</strong>htevnimi medicinskimi in farmacevtskimi<br />
raziskavami je bila torej definirana<br />
prisotnost <strong>za</strong>viralca encima fosfodiesteraze<br />
tipa 5 (pde5) v tkivu penisa, saj mora<br />
biti razširitev ožilja dosežena samo v tem<br />
delu telesa.<br />
Za marsikateri par so najnovejše raziskave<br />
na področju seksualne medicine prinesle<br />
radost v njihovo spolno življenje. Ljubezenski<br />
napitki so bili v zgodovini človeštva vedno<br />
prisotni, danes pa je spolno življenje<br />
področje različnih znanstvenih raziskav.<br />
Medicinske študije potekajo tudi v smeri<br />
raziskovanja <strong>zdrav</strong>ila <strong>za</strong> izboljšanje libida<br />
pri ženskah in genske terapije <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>ljenje<br />
erektilne disfunkcije.<br />
Vedno znova je treba ponoviti, da je prvi<br />
pogoj <strong>za</strong> dobro spolno življenje – dobro<br />
<strong>zdrav</strong>je. Treba je vzdrževati dobro telesno in<br />
duševno kondicijo, ki se pridobiva s telovadbo<br />
in sprehodi po svežem zraku, z <strong>zdrav</strong>o<br />
prehrano ter pozitivnim razmišljanjem. Ta<br />
preprosta navodila postajajo danes vse težje<br />
uresničljiva, a enkrat se bo človek moral <strong>za</strong>zreti<br />
vase in upočasniti svoj tempo. <br />
Ena modra.<br />
Dvojni uæitek.<br />
www.<strong>za</strong>-naju.si<br />
Ambulanta <strong>za</strong> motnje erekcije<br />
+ 386(0) 41 97 60 00
56 NAŠA LEKARNA<br />
junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 57<br />
Kako<br />
<strong>zdrav</strong>iti<br />
Moški<br />
predolgo<br />
odlašajo z<br />
O motnji erekcije,<br />
tej pogosti<br />
moški težavi, in o<br />
možnostih <strong>zdrav</strong>ljenja<br />
smo se pogovarjali<br />
s specialistom<br />
urologom<br />
primarijem mag.<br />
Igorjem Bizjakom,<br />
dr. med.,<br />
predstojnikom<br />
urološkega oddelka<br />
Splošne bolnišnice<br />
v Celju.<br />
Pogovarjala se je<br />
Alenka Poljanšek<br />
obiskom pri<br />
<strong>zdrav</strong>niku<br />
Moški pogosto zmotno mislijo, da je motnja erekcije<br />
običajna posledica staranja, kar pa ne drži. Vsekakor<br />
pa drži podatek, da je motnja erekcije zelo razširjen<br />
pojav, saj ima po 50. letu starosti vsaj določeno<br />
stopnjo težav z erekcijo kar polovica moških, težave<br />
pa ima tudi vse več mlajših. Motnja erekcije običajno<br />
kaže na kakšno drugo bolezen, kot so recimo<br />
sladkorna bolezen, srčna obolenja in obolenja<br />
živčevja, lahko pa je tudi posledica jemanja nekaterih<br />
<strong>zdrav</strong>il. Moški imajo lahko težave z erekcijo tudi<br />
<strong>za</strong>radi preobremenjenosti, stresnega načina življenja<br />
ali težav v partnerskem odnosu.
58 Kako <strong>zdrav</strong>iti | Moški predolgo odlašajo z obiskom pri <strong>zdrav</strong>niku<br />
junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 59<br />
Zakaj je moškim tako zelo težko<br />
spregovoriti o svojih moških težavah?<br />
Moški so običajno zelo pri<strong>za</strong>deti, ko opazijo<br />
težave z erekcijo, in to doživljajo kot nekaj, kar<br />
ogroža njihovo moškost. Se mi pa zdi, da se tudi<br />
Slovenci počasi odpiramo in smo pripravljeni<br />
govoriti o temah, ki so včasih bolj ali manj veljale<br />
<strong>za</strong> tabu. Želim pa opozoriti, da čeprav o motnji<br />
erekcije pogosto govorimo kot o moških težavah,<br />
to ni le težava moškega, ampak je skupen<br />
problem para. V naši ambulanti <strong>za</strong> erektilno disfunkcijo,<br />
ki deluje enkrat na mesec v Splošni bolnišnici<br />
Celje, moške pogosto naročajo kar njihove<br />
partnerke. Celo v čakalnici sedijo ženske, ki<br />
pospremijo svoje partnerje. Zdravniki to spodbujamo,<br />
saj je po naših izkušnjah <strong>zdrav</strong>ljenje veliko<br />
bolj uspešno, kadar <strong>za</strong>radi motnje erekcije<br />
<strong>zdrav</strong>imo par in ne le moškega.<br />
Zakaj se pojavijo težave z erekcijo? Kaj so<br />
najpogostejši vzroki?<br />
Včasih je veljalo, da je motnja erekcije običajno<br />
psihične narave, torej preobremenjenost,<br />
stres, depresivnost, težave in nesoglasja med<br />
partnerjema v njunem odnosu. Danes pa vemo,<br />
da je kar v 80 ali celo 90 odstotkih vzrok <strong>za</strong><br />
motnjo erekcije organskega izvora, torej prav<strong>za</strong>prav<br />
težave z erekcijo kažejo na druge <strong>zdrav</strong>stvene<br />
težave moškega. Tako je na primer<br />
med sladkornimi bolniki kar polovica takih, ki<br />
ima tudi težave z erekcijo. Motnja erekcije lahko<br />
kaže tudi na srčna obolenja. Kar polovica<br />
moških, ki so starejši od 50 let in imajo motnjo<br />
erekcije, ima največkrat še prikrito, a že pomembno<br />
srčno bolezen. Tudi <strong>za</strong>to je pomembno,<br />
da moški opozorijo svojega osebnega<br />
<strong>zdrav</strong>nika, če imajo težave z erekcijo. Na ta način<br />
lahko pomagajo pri zgodnjem odkrivanju<br />
kakšne druge bolezni.<br />
Kdaj naj se moški odločijo <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>ljenje<br />
motnje erekcije?<br />
Opažamo, da še vedno traja mesece ali celo<br />
leta od takrat, ko moški <strong>za</strong>čne opažati težave z<br />
erekcijo, pa do takrat, ko obišče <strong>zdrav</strong>nika. V<br />
večini primerov motnja erekcije ni prehodne narave,<br />
saj so le približno v petini primerov težave<br />
pove<strong>za</strong>ne s psihološkimi dejavniki. Pa tudi v<br />
tem primeru je pogosto potrebna pomoč spolnega<br />
terapevta (psihiatra). Moški naj se o <strong>zdrav</strong>ljenju<br />
motnje erekcije posvetujejo z <strong>zdrav</strong>nikom.<br />
Za obisk <strong>zdrav</strong>nika pa naj se odločijo čim<br />
prej, ko opazijo težave z erekcijo in se jim te nekajkrat<br />
ponovijo. Na voljo so različne terapije<br />
<strong>zdrav</strong>ljenja, ki so uspešne, vendar pa jih mora<br />
predpisati <strong>zdrav</strong>nik. To velja tudi <strong>za</strong> tablete. Čeprav<br />
so samoplačniške, so na voljo le na recept.<br />
Kako poteka pregled pri <strong>zdrav</strong>niku?<br />
Moški naj se najprej <strong>za</strong> pregled naročijo pri<br />
svojem splošnem <strong>zdrav</strong>niku, ki bo opravil običajen<br />
telesni pregled. To pomeni, da bo izmeril<br />
krvni tlak, poslušal srce in pljuča. Verjetno bo<br />
pogledal oziroma potipal tudi žile na nogah, da<br />
bo ugotovil, ali obstaja možnost okvar žilja.<br />
Smiselno je potipati tudi prostato, nato pa bo<br />
<strong>zdrav</strong>nik verjetno naročil tudi določene laboratorijske<br />
teste, verjetno tudi ekg. Pri starejših<br />
moških bo <strong>zdrav</strong>nik morda opravil še obremenitveno<br />
testiranje na kolesu. Če je morda<br />
komu nerodno <strong>za</strong>upati svoje težave svojemu<br />
osebnemu <strong>zdrav</strong>niku, pa se <strong>za</strong> pregled lahko<br />
naroči tudi v specialističnih uroloških ambulantah<br />
javnih bolnišničnih <strong>za</strong>vodov ali pa v eni<br />
od samoplačniških <strong>za</strong>sebnih ambulant, kjer ne<br />
boste potrebovali napotnice <strong>za</strong> specialistični<br />
pregled. V vsakem primeru pa lahko dobite tablete<br />
<strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>ljenje motnje erekcije le na<br />
<strong>zdrav</strong>niški recept, pa čeprav so samoplačniške.<br />
Kakšne so možnosti <strong>zdrav</strong>ljenja? Katere<br />
tablete so najbolj učinkovite?<br />
Najprej priporočimo <strong>zdrav</strong>ljenje s tabletami,<br />
ker to velja <strong>za</strong> uspešno in najmanj agresivno<br />
obliko <strong>zdrav</strong>ljenja motnje erekcije. Kadar to<br />
ni uspešno ali ni mogoče, so na voljo še injekcije,<br />
ki si jih moški dajejo v penis, vakuumske črpalke,<br />
vsadki v penis, redko tudi drugi operativni<br />
posegi. Na voljo je več tablet: Viagra,<br />
Cialis, Levitra in Vi<strong>za</strong>rsin, ki pa je v bistvu nadomestek<br />
Viagre. Vse te tablete delujejo na<br />
podoben način, kar pomeni, da so namenjene<br />
jemanju »po potrebi« in same po sebi še ne<br />
povzročajo erekcije, <strong>za</strong> slednjo je potrebna<br />
spolna želja. Glavne razlike med temi tabletami<br />
so v časovnem razponu njihovega učinkovanja.<br />
Pri Cialisu traja to obdobje do 36 ur po<br />
<strong>za</strong>užitju tablete, ostale tablete pa učinkujejo<br />
večinoma med petimi in osmimi urami. Na voljo<br />
pa je tudi dnevno (kronično) <strong>zdrav</strong>ljenje<br />
motnje erekcije s tadalafilom (Cialis).<br />
Za koga je primerna dnevna terapija<br />
<strong>zdrav</strong>ljenja motnje erekcije in kakšne so<br />
razlike v primerjavi z režimom jemanja<br />
tablet »po potrebi«?<br />
Dnevno terapijo <strong>zdrav</strong>niki priporočamo<br />
predvsem parom, pri katerih je bilo predhodno<br />
odmerjanje »po potrebi« uspešno in imajo<br />
spolne odnose vsaj dvakrat na teden. Sicer<br />
predstavlja dnevna terapija pomembno novost,<br />
ker parom ponovno omogoča popolno spontanost<br />
v spolnem življenju. Doslej je bila ena<br />
glavnih težav <strong>zdrav</strong>ljenja motnje erekcije z<br />
<strong>zdrav</strong>ili pogosta opustitev <strong>zdrav</strong>ljenja. Po eni<br />
od raziskav je bil delež opustitve celo 78-odstoten,<br />
pri čemer je eden od pomembnejših<br />
vzrokov razhajanje med učinkovitostjo <strong>zdrav</strong>il<br />
in spolnim <strong>za</strong>dovoljstvom oziroma pričakovanji<br />
para. Ker so tablete učinkovale nekaj ur, so<br />
morali pari spolnost načrtovati, kar je bilo <strong>za</strong><br />
marsikoga moteče. V spolnem življenju imajo<br />
veliko vlogo tudi psihološki dejavniki, saj ob<br />
dnevni terapiji moški lahko po<strong>za</strong>bi na ure oziroma<br />
»timing«. Dnevna terapija ponuja tudi<br />
možnost izkoriščanja številnih ugodnih stranskih<br />
učinkov <strong>zdrav</strong>ljenja s tabletami te vrste.<br />
Kako učinkovito je <strong>zdrav</strong>ljenje? Komu ga<br />
priporočate in komu odsvetujete?<br />
Naše izkušnje kažejo, da je <strong>zdrav</strong>ljenje lahko<br />
dokaj uspešno. Seveda pod pogojem, da je <strong>za</strong>dovoljivo<br />
tudi splošno <strong>zdrav</strong>stveno stanje moškega.<br />
Sam rad večkrat izpostavim, da bi morale<br />
biti ambulante <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>ljenje motnje erekcije v<br />
prvem nadstropju, in to v stavbah brez dvigal.<br />
Če bi pacienti prišli po stopnicah v prvo nadstropje<br />
zelo <strong>za</strong>dihani, bi jim <strong>zdrav</strong>ljenje odsvetovali.<br />
Za njih bi lahko predstavljal že sam spolni<br />
odnos prevelik telesni napor in bi bilo<br />
tveganje <strong>za</strong> srčni infarkt preveliko. Pri ostalih pa<br />
so možnosti <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>ljenje dokaj dobre.<br />
Kako varno je <strong>zdrav</strong>ljenje s tabletami?<br />
Podobno kot vsa <strong>zdrav</strong>ila imajo tudi <strong>zdrav</strong>ila<br />
<strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>ljenje motnje erekcije lahko določene<br />
negativne učinke. Ti se običajno kažejo kot glavobol,<br />
<strong>za</strong>mašen nos, rdečica ali bolečine v mišicah.<br />
Sicer pa velja, da tablete <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>ljenje motnje<br />
erekcije niso ugodne le <strong>za</strong> čvrsto erekcijo,<br />
ampak so lahko koristne tudi <strong>za</strong> sam organizem<br />
moškega. Pomembno pa je, da je moški, ki se<br />
odloči <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>ljenje erekcijske motnje, dovolj<br />
dobrega <strong>zdrav</strong>ja in v dovolj dobri fizični kondiciji,<br />
da spolni odnos <strong>za</strong>nj ne predstavlja prevelikega<br />
fizičnega napora. Ko je ta osnovni pogoj<br />
izpolnjen, je še vedno pomembno, da se posvetuje<br />
z <strong>zdrav</strong>nikom. To še posebej velja, kadar se<br />
moški <strong>zdrav</strong>i <strong>za</strong>radi kakšne druge bolezni.<br />
Kako se izogniti težavam z erekcijo?<br />
Zdrav način življenja je najboljši recept tudi<br />
<strong>za</strong> dobro spolno <strong>zdrav</strong>je. Zdravo življenje vključuje<br />
<strong>zdrav</strong>o prehrano, redno rekreacijo, opustitev<br />
kajenja in uživanje alkohola v zmernih količinah.<br />
Seveda je treba biti pri tem previden.<br />
Tisti, ki se že dolgo niso ukvarjali s športom, naj<br />
<strong>za</strong>čnejo počasi in naj postopoma stopnjujejo intenzivnost<br />
športnih aktivnosti. Zdravniki priporočamo,<br />
da naj moški s prekomerno telesno<br />
težo shujšajo, saj ta telo dodatno obremenjuje,<br />
prav tako pa lahko poškoduje žile, ki dovajajo<br />
kri v penis. Nekatere raziskave celo kažejo, da je<br />
mogoče erekcijo izboljšati že samo z zmanjšanjem<br />
prekomerne telesne teže. Redna fizična<br />
vadba bo pomagala pri uravnavanju telesne<br />
teže, ob tem pa je pomembna tudi redna <strong>zdrav</strong>a<br />
prehrana. Priporočamo uživanje svežih, naravnih<br />
sestavin, omejiti pa je treba uporabo maščobe<br />
in uživanje mastne hrane.
60 NAŠA LEKARNA<br />
junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 61<br />
Zdravilne<br />
rastline<br />
? Vprašajte<br />
strokovnjaka<br />
Drage bralke in bralci, vabimo vas, da vprašanja in opis svojih težav pošljete<br />
na naslov Entrapharm d. o. o., Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana, ali po e-pošti<br />
urednistvo@nasa-<strong>lekarna</strong>.si. Skupaj z našim partnerjem, podjetjem Medex,<br />
bomo skušali poiskati odgovore.<br />
Ali je v poletnih mesecih že prepozno poseči po<br />
izdelkih <strong>za</strong> razgradnjo maščob in ali lahko priporočate<br />
nekaj s hitrim učinkom oz. nekaj, kar<br />
bi dalo rezultate še poleti? V Medexovi ponudbi<br />
jih je kar nekaj, <strong>za</strong>to me še posebej <strong>za</strong>nima, po<br />
kolikšnem času lahko pričakujem rezultate.<br />
Sem tudi velika nasprotnica izdelkov živalskega<br />
izvora, na primer izdelkov <strong>za</strong> razgradnjo maščob<br />
iz morskih živali, kar pa vaši izdelki niso.<br />
Vseeno pa me <strong>za</strong>nima razlika med delovanjem<br />
izdelkov iz morskih živali in rastlin.<br />
Tamara<br />
Poti do želenega cilja je več. Vsekakor vam toplo odsvetujem<br />
hitre načine hujšanja, saj si s takšnim hujšanjem<br />
naredite več škode kot koristi. Vedno imejte v mislih<br />
dolgoročno delo in trud ter spremembo življenjskega<br />
stila (<strong>zdrav</strong>a in predvsem redna prehrana, redna športna<br />
aktivnost, počitek ...).<br />
Na trgu je kar nekaj storitev in izdelkov <strong>za</strong> pomoč in dodatno<br />
motivacijo pri izgubljanju telesne mase. Med Medexovimi<br />
izdelki imate pestro izbiro dopolnil <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>o hujšanje.<br />
Učinkovitost vseh izdelkov je podprta s študijami,<br />
<strong>za</strong>to si upamo trditi, da resnično delujejo. Lipostop kapsule<br />
vežejo in z blatom izločijo kar 28,3% skupnih maščob,<br />
<strong>za</strong>užitih s hrano. Kapsule Natur slim s CLA Clarinolom iz<br />
rumenikovega olja so namenjene oblikovanju postave.<br />
CLA poveča razgradnjo maščob, preprečuje nalaganje<br />
maščob v maščobne celice in spreminjanje maščobnih<br />
celic, poveča porabo energije na račun maščobnega tkiva<br />
in povečuje mišično maso. Apetit stop s PinnoThinom iz<br />
pinjol korejskega bora pa zmanjšuje željo po hrani, da takojšnji<br />
občutek sitosti in pomaga pri izgubi odvečne teže.<br />
Rezultate lahko opazite že po dveh mesecih rednega uživanja<br />
katerega od omenjenih dopolnil, veliko pa je odvisno<br />
tudi od vašega truda, uravnotežene prehrane in gibanja.<br />
Na trgu že obstajajo izdelki, namenjeni ve<strong>za</strong>vi maščob,<br />
ki pa so večinoma živalskega izvora (najpogosteje iz oklepov<br />
škampov in rakov). Kot pa ste že sami ugotovili, je izvor<br />
sestavin, ki jih najdete v naših izdelkih, rastlinski. Za primerjavo:<br />
neopuntija, ki je aktivna učinkovina kapsul Lipostop,<br />
je 100% naraven izdelek rastlinskega izvora (iz kaktusa<br />
Neopuntia ficus indica), ki ujame maščobe že v želodcu<br />
in učinkuje, <strong>za</strong> razliko od drugih preparatov, neodvisno od<br />
pH vrednosti. To pomeni, da se ve<strong>za</strong>ne maščobe, <strong>za</strong>užite z<br />
obrokom, iz telesa izločijo in se v črevesju ne absorbirajo v<br />
kri. Pri izdelkih, ki vsebujejo kitosan, pa se vezi, ki so se<br />
tvorile z maščobami v kislem pH v želodcu, pri prehodu v<br />
črevo in nevtralnem pH ponovno pretrgajo in preidejo v kri.<br />
Poleg drugačnega delovanja izdelkov živalskega izvora<br />
se pri občutljivih ljudeh lahko pojavijo tudi alergične reakcije.<br />
Ravno v teh dneh pa smo <strong>za</strong>čeli proizvajati prvo slovensko<br />
ekološko prehransko dopolnilo – to je Biolipostop,<br />
ki učinkuje na enak način kot Lipostop, le da je neopuntija<br />
ekološkega izvora in je v obliki tablet.<br />
jem in matičnim mlečkom, obogaten z vitaminom C, ki s<br />
svojimi aktivnimi učinkovinami prav tako krepi srce in ožilje<br />
v srednjih in zrelih letih ter blaži dejavnike tveganja najpogostejših<br />
obolenj sodobnega časa. Tudi med deluje kot<br />
antioksidativno hranilo in ima pomembno vlogo pri obrambi<br />
organizma proti prostimi radikali, ki nastajajo v našem<br />
telesu. Kot dragoceno dopolnilo k prehrani lahko uživate<br />
tudi Gelee royale matični mleček, ki izboljšuje koncentracijo,<br />
povečuje življenjsko moč in odpornost organizma ter<br />
<strong>za</strong>vira procese staranja, prav tako pa pripomore k zmanjšanju<br />
tveganja <strong>za</strong> nastanek bolezni srca in ožilja.<br />
Ali menite, da onesnaženo okolje in veliko pesticidov,<br />
ki jih uporabljajo kmetje, vpliva na kakovost<br />
in moč medu kot naravnega <strong>zdrav</strong>ila?<br />
vaš bralec iz Mokronoga<br />
Res je, v času, ko čebele letajo s cveta na cvet ter pri<br />
tem nabirajo medičino in cvetni prah, pogosto pridejo v<br />
stik s strupenimi kemikalijami, ki jih kmetje uporabljajo v<br />
kmetijski proizvodnji. Vendar pa čebelji organizem zelo hitro<br />
reagira na strupe iz okolja in ponavadi, še preden pride<br />
čebela do čebelnjaka, umre. Čebele tudi same <strong>za</strong>znajo<br />
»okužene« cvetove in se jim izognejo. Sklepamo, da pesticidi<br />
ne vplivajo pomembno na kakovost in moč medu. Tudi<br />
z nadzorom pesticidov v medu, ki se izvaja v Sloveniji, leteh<br />
še niso <strong>za</strong>znali. V Medexu med pri prevzemu redno<br />
pregledujemo. Nadzorujemo kakovostne parametre in<br />
<strong>zdrav</strong>stveno ustreznost, s čimer <strong>za</strong>gotavljamo, da je med<br />
popolnoma varen. Velja pa opozorilo, da moramo vsi: čebelarji<br />
z ustreznim načinom čebelarjenja, uporabniki fitofarmacevtskih<br />
sredstev z njihovo pravilno uporabo kot tudi<br />
potrošniki čebeljih pridelkov in koristniki »čebeljih uslug«,<br />
poskrbeti <strong>za</strong> ohranitev naše avtohtone čebele, ki je <strong>za</strong>radi<br />
človeških posegov v okolje vedno bolj ogrožena.<br />
Slišala sem, da Medexov kolagen v prahu pomaga<br />
tudi pri osteoartritisu. Je to res?<br />
Joža<br />
Da. Klinične študije potrjujejo, da kolagen v prahu poleg<br />
odličnega delovanja na kožo, lase in nohte pomaga<br />
tudi pri osteoartritisu, saj zmanjša bolečine in izboljša gibljivost<br />
sklepov. Uživati pa ga morate vsaj tri mesece, da<br />
se pokaže pozitivni učinek.<br />
NAHRANITE<br />
svojo<br />
KOŽO<br />
IN<br />
SKLEPE<br />
IZ NOTRANJOSTI<br />
GLADKAKOŽA,<br />
MOČNILASJE,<br />
TRDINOHTI,<br />
GIBLJIVISKLEPI.<br />
Preventivno bi rada v svojih poznih 50. letih, čeprav<br />
se ne bojim staranja in nimam težav s srcem<br />
in ožiljem, poskrbela <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>o ožilje in<br />
srce. Kaj naravnega mi priporočate <strong>za</strong> preventivo<br />
na tem področju?<br />
Anita<br />
Vse pohvale <strong>za</strong> preventivno ukrepanje! Kapsule s česnom<br />
in omega 3 nenasičenimi maščobnimi kislinami po<br />
naravni poti zmanjšajo tveganje <strong>za</strong> nastanek ateroskleroze,<br />
znižajo povišan krvni tlak in posredno upočasnijo procese<br />
staranja, zmanjšujejo količino maščob v krvi, zmanjšujejo<br />
število zlepljenih krvnih ploščic (trombocitov), pospešijo<br />
raztapljanje krvnih strdkov in krepijo imunski sistem.<br />
Če lažje kot kapsule uživate medene izdelke, vam priporočam<br />
Apifit 1 – med s pšeničnimi kalčki, zelenim čav<br />
prahu ima v raziskavah<br />
potrjeno učinkovitost:<br />
struktura kože (manj gub)<br />
se IZBOLJŠA kar <strong>za</strong> 30 %; 1<br />
debelina las se IZBOLJŠA <strong>za</strong> 10 %; 2<br />
stanje nohtov se IZBOLJŠA pri 86 %<br />
uporabnic, 2<br />
doka<strong>za</strong>no podpira gibljivost sklepov. 3<br />
Za viden učinek je potrebno kolagen v prahu<br />
uživati najmanj dva meseca.<br />
www.medex.si<br />
1. Morganti P. et al., 1987. Journal Appl. Cosmetol. 5:105-120. 2. Scala J. et al., 1976. Nutrition<br />
Reports International, vol.13, No.6. 3. Moskowitz R.W. 2000. Role of collagen hydrolisate in<br />
bone and joint disease. Seminars in arthritis and rheumatism, Vol. 30-2:87-99.
62 NAŠA LEKARNA<br />
marec 2010 | NAŠA LEKARNA 63<br />
Znanje<br />
<strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>je<br />
Logotip na zeleni podlagi:<br />
bitax<br />
Najboljša izbira<br />
<strong>za</strong> nosečnice in doječe<br />
matere<br />
Prehrana<br />
v času<br />
nosečnosti<br />
Drage mamice, ste že razmišljale, kakšen<br />
je otrok, ki ga nosite v svojem telesu,<br />
kaj počne in kaj občuti? Vas lahko sliši ali<br />
<strong>za</strong>čuti glas? Kako se razvija, giblje in hrani?<br />
Spoznajte svet nerojenih otrok, ki uživajo<br />
skrivnostno življenje v toploti in temi vašega<br />
trebuščka.<br />
Zavedanje nosečnic o <strong>zdrav</strong>i prehrani,<br />
<strong>zdrav</strong>em gibanju in življenju v <strong>zdrav</strong>em<br />
okolju je čedalje večje. Ženska mora<br />
prilagoditi svojo prehrano v času načrtovanja<br />
nosečnosti, da lahko pripravi organizem na<br />
povečan napor in ga preskrbi z manjkajočimi<br />
snovmi, ter se hraniti s čim bolj raznoliko<br />
hrano. V tem času je povečana potreba po<br />
folni kislini, jodu, magneziju in maščobnih<br />
kislinah DHA, <strong>za</strong>to vam bomo na kratko<br />
predstavili vse te sestavine, ki jih vsebuje<br />
pripravek <strong>za</strong> nosečnice Pregnium.<br />
Zakaj je tako pomemben jod?<br />
Ker jodirana sol ne pokrije dnevne potrebe<br />
po jodu in ker morda spadamo v tisto skupino, ki<br />
potrebuje več joda kot sicer (nosečnice, doječe<br />
matere, otroci), je zelo priporočljivo, da jemljemo<br />
dodatke k prehrani, ki vsebujejo jod. Pred<br />
nosečnostjo in med njo lahko pomanjkanje joda<br />
povzroči golšavost, splav, prezgodnji porod,<br />
obenem pa se poveča tudi tveganje <strong>za</strong> umrljivost.<br />
Izredno nevarno je pomanjkanje joda tudi<br />
pri novorojenčkih in majhnih otrocih. Zaradi povečanega<br />
izločanja joda s sečem se potrebe po<br />
jodu v nosečnosti povečajo. Za pokrivanje potreb<br />
ne <strong>za</strong>dostuje le uporaba jodirane soli, temveč<br />
tudi pripravki, ki vsebujejo jod. Priporočljiv<br />
vnos joda je od 100-150 μg/dan. Tolikšen vnos<br />
<strong>za</strong>došča <strong>za</strong> vzdrževanje normalnega delovanja<br />
ščitnice in rast ter razvoj organizma. Za nosečnice<br />
in doječe matere pa je priporočen dnevni<br />
vnos 230 μg/dan. Kolikor telo sprejme več joda,<br />
kot ga potrebuje ščitnica <strong>za</strong> proizvodnjo hormonov,<br />
se presežek izloči z urinom. Izdelek Pregnium<br />
vsebuje dnevni odmerek joda 150 μg in je v<br />
času nosečnosti zelo priporočljiv.<br />
V Sloveniji je sol obvezno jodirana, vendar z<br />
njeno uporabo ne <strong>za</strong>dostimo normalnim potrebam<br />
po jodu. Jodirana sol med kuhanjem izgublja<br />
jod, <strong>za</strong>to jed solimo šele proti koncu kuhanja.<br />
Magnezij<br />
Pomanjkanje magnezija v nosečnosti prispeva<br />
h krčenju maternice, ki lahko sproži prezgodnji<br />
porod. Lahko vodi k nenormalnemu plodu,<br />
kar povzroči <strong>za</strong>plete pri dojenčku, to pa ima <strong>za</strong><br />
posledico dolgoročno obolevnost ali smrt dojenčka.<br />
Ena izmed tragedij lahko privede tudi do<br />
sindroma nenadne smrti dojenčka.<br />
Doko<strong>za</strong>heksaenojska kislina - dha<br />
Dha je omega 3 nenasičena maščobna kislina,<br />
ki je naravno prisotna v človeškem telesu,<br />
posebno v možganski skorji, očeh in srcu. Njeno<br />
pomembnost <strong>za</strong> plod, doječega dojenčka in<br />
celo <strong>za</strong> odrasle so potrdile številne študije.<br />
Med nosečnostjo in v času dojenja dha pomembno<br />
pomaga pri razvoj živčevja pri plodu,<br />
še posebej zmožnost prepoznavanja in koncentracije<br />
ter splošne inteligence. Razvoj živčevja in<br />
rast možganov otroka imata večjo vlogo med 2.<br />
trimesečjem in 2. letom življenja. Ravno v času,<br />
ko je potreba po dha <strong>za</strong> razvoj inteligence na vrhuncu,<br />
telo dojenčka samo tvori dha iz drugih<br />
maščobnih kislin v ne<strong>za</strong>dostnih količinah. Po rojstvu<br />
je raven dha v krvi novorojenega otroka<br />
premajhna in je potrebno <strong>za</strong>gotoviti njen vnos z<br />
materinim mlekom.<br />
Folna kislina<br />
Folna kislina je pomembna <strong>za</strong> pravilen razvoj<br />
ploda na samem <strong>za</strong>četku razvoja in preprečuje<br />
nepravilnosti nevralne cevi. Potrebna je tudi pri<br />
razvoju osrednjega živčevja pri dojenčku. Dnevna<br />
potreba pri odraslem človeku je okoli 150 μg/<br />
dan, med nosečnostjo pa se zviša na 600 μg/dan.<br />
Pregnium vsebuje 400 μg folne kisline na dan, ki<br />
jo je priporočljivo jemati tri mesece pred načrtovano<br />
nosečnostjo ter vso nosečnost oziroma<br />
vsaj prve tri mesece, ker je absorpcija folne kisline<br />
iz hrane včasih premajhna. Folno kislino je<br />
koristno jemati tudi v obdobju dojenja, saj prehaja<br />
v mleko in ugodno vpliva na razvoj otroka.<br />
Drage bodoče mamice, pomagajte svojemu<br />
otroku in sebi z <strong>za</strong>dostnim vnosom<br />
pomembnih substanc v telo! <br />
Ni običajen multivitaminski preparat! Pregnium<br />
vsebuje substance, ki ugodno in varno vplivajo na<br />
<strong>zdrav</strong> razvoj ploda in materino <strong>zdrav</strong>je, <strong>za</strong> kar so opravljene<br />
številne študije.*<br />
Za obdobje:<br />
načrtovanja materinstva<br />
(družine)<br />
nosečnosti<br />
dojenja<br />
Info: 01/544-3833, www.bitax.si<br />
Life´s DHA je registrirana blagovna znamka<br />
Martek Biosciences Corporation<br />
Prehransko dopolnilo<br />
Na voljo v <strong>lekarna</strong>h in specializiranih prodajalnah!
64 NAŠA LEKARNA<br />
junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 65<br />
Medicinsko<br />
zrcalo<br />
Prva pomoč<br />
ob <strong>za</strong>pori dihalne<br />
poti s tujkom<br />
Tina Romšek, dipl. med. ses., in mag. Damjan Slabe, Zdravstvena fakulteta Univerze v Ljubljani<br />
Nedavno je po medmrežju krožil posrečen skeč: na pravi grški svatbi se z očmi<br />
srečata prikupno dekle in postaven mladenič. Iskra preskoči. Mladenič od<br />
navdušenja vrže olivo visoko v zrak, in da bi se postavil pred dekletom, jo ujame<br />
kar z usti. Toda glej ga zlomka: <strong>za</strong>čne se dušiti! Vstane iz<strong>za</strong> mize s krožnikom v<br />
eni roki, z drugo držeč se <strong>za</strong> vrat. Ansambel <strong>za</strong>igra prve tone sirtakija in takrat<br />
mu krožnik pade iz rok. Ob tej »spodbudi« tudi nekaj svatov ognjevito razbije<br />
krožnik. Nato s kretnjo nakaže, da se duši! V odgovor mu le vsi navdušeno<br />
na<strong>zdrav</strong>ljajo. Vedno bolj je v stiski, svatje pa se ob vse hitrejšem ritmu glasbe<br />
bolj in bolj <strong>za</strong>bavajo. Ko je stiska <strong>za</strong>radi dušenja že <strong>za</strong>res huda, pri<strong>za</strong>detega<br />
nekdo krepko udari po hrbtu, češ, to pa je <strong>za</strong>bava! In <strong>za</strong>pora se razreši.
66 Medicinsko zrcalo | Prva pomoč ob <strong>za</strong>pori dihalne poti s tujkom<br />
junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 67<br />
V<br />
opisani zgodbi je šlo le <strong>za</strong> posrečen<br />
oglas <strong>za</strong> olive. Če pa si <strong>za</strong>mislite podobno<br />
situacijo, npr. kako preživljate<br />
nedeljsko popoldne na pikniku v<br />
naravi, v krogu svojih bližnjih, nenadoma<br />
pa se nekomu »<strong>za</strong>leti«, je vse takoj drugače.<br />
Za razliko od prejšnjega primera prične vaš<br />
najbližji ob tem močno in učinkovito kašljati.<br />
Ostali le ostrmijo. Kako bi ukrepali? Bi ga<br />
tudi udarili po hrbtu?<br />
Zapora dihalne poti je lahko delna ali popolna<br />
oz. življenjsko nevarna. Prva pomoč pa<br />
se glede na stopnjo <strong>za</strong>pore razlikuje. Tujke, ki<br />
so nad glasilkami, odstranjujemo z <strong>za</strong>ščitenim<br />
prstom, vendar samo, če jih vidimo.<br />
Pri delni <strong>za</strong>pori pri<strong>za</strong>deti še lahko govori,<br />
pospešeno diha in učinkovito kašlja. V tem<br />
primeru je ključnega pomena, da spodbujamo<br />
kašelj. Preprosto mu prigovarjamo: kar<br />
odkašljaj se! Potrebno ga je budno spremljati,<br />
saj lahko delna <strong>za</strong>pora preide v popolno.<br />
Pri popolni oz. življenjsko nevarni <strong>za</strong>pori<br />
dihalne poti pri<strong>za</strong>deti ne more govoriti,<br />
na naše vprašanje lahko le pokima oz. nakaže<br />
(kot mladenič v uvodni zgodbi), kašelj<br />
postane neučinkovit, med vdihom se slišijo<br />
piski, pri<strong>za</strong>deti je poten, bled in modrikast v<br />
obraz. Izvedemo do 5 udarcev z dlanjo med<br />
lopatice: postavimo se na stran pri<strong>za</strong>detega<br />
in ga nagnemo nekoliko naprej. Po vsakem<br />
udarcu preverimo, ali je tujek odstranjen.<br />
Če tujka tudi po 5 udarcih ne odstranimo,<br />
sledi 5 stiskov trebuha – t. i. Heimlichov prijem:<br />
postavimo se <strong>za</strong> pri<strong>za</strong>detega, ga nagnemo<br />
nekoliko naprej in sklenemo roke okoli<br />
zgornjega dela trebuha. Dlani stisnemo v<br />
pest, s palcema proti trebušni steni, in ju položimo<br />
v predel med popkom in žličko. Izvedemo<br />
močan sunek, usmerjen proti sebi<br />
in navzgor, ter ga, če se <strong>za</strong>pora ne razreši, do<br />
petkrat ponovimo. Udarce med lopatice in<br />
stiske trebuha ponavljamo v razmerju 5:5,<br />
vse dokler se <strong>za</strong>pora ne razreši. Če pri<strong>za</strong>deti<br />
izgubi <strong>za</strong>vest, pokličemo 112 in pričnemo s<br />
temeljnimi postopki oživljanja.<br />
Tujki v dihalih so pri odraslih v primerjavi<br />
z otroki precej redkejši. Pogostejši so pri<br />
posebnih skupinah, kot so starejši dementni<br />
ljudje, mentalno retardirani, hudo pri<strong>za</strong>deti<br />
na intenzivnih oddelkih ... 85 % otrok, ki<br />
aspirirajo tujek, je mlajših od treh let.<br />
Pri aspiraciji tujkov gre večinoma <strong>za</strong> aspiracijo<br />
hrane, zlasti trdih delov, ki se ne morejo<br />
absorbirati (kosti, koščice), delov zobnih<br />
protez, igel, gumbov, frnikul, kovancev,<br />
majhnih baterij, delov pokvarjenih igrač,<br />
kovinskih in plastičnih delcev. V literaturi<br />
pa so opisani posamezni izjemni primeri,<br />
kot je recimo aspiracija svinčnika. Otroke<br />
najbolj ogrožajo <strong>za</strong>dušitve s hrano, <strong>za</strong>dušitve<br />
z drobnimi predmeti pa so pogostejše po<br />
prvem letu starosti, ko <strong>za</strong>čne otrok intenzivneje<br />
raziskovati okolico.<br />
Tujke pogosteje najdemo v prebavilih kot<br />
v dihalih. V dihalih jih večinoma najdemo<br />
na desni strani pljuč, kar je pove<strong>za</strong>no z anatomsko<br />
zgradbo dihalnih poti, saj desni<br />
bronhij poteka bolj vertikalno kot levi. Življenjsko<br />
ogrožajoča situacija je samo v primeru<br />
aspiracije velikih delov, ki <strong>za</strong>mašijo<br />
zgornje dihalne poti in s tem preprečijo normalno<br />
dihanje. Manjši tujki povzročajo<br />
manjše težave ali pa celo ne povzročajo nobenih<br />
težav. Ustavijo se v nižjih dihalnih<br />
poteh in jih lahko odkrijejo povsem naključno<br />
ob preiskavi pljuč. Najnevarnejši so<br />
tujki, ki <strong>za</strong>stanejo na ravni grla. Ti naredijo<br />
popolno <strong>za</strong>poro dihalne poti in ob neprimernem<br />
ukrepanju povzročijo <strong>za</strong>dušitve.<br />
Rezultati raziskave, ki jo je soavtorica<br />
članka izvedla v okviru svojega diplomskega<br />
dela na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani<br />
na območju Gorenjske, je poka<strong>za</strong>la, da<br />
imajo anketirani težave s prepoznavanjem<br />
oz. razlikovanjem med delno in popolno <strong>za</strong>poro<br />
dihalne poti s tujkom. Več kot polovica<br />
anketiranih (57 %) bi takrat, ko bi šlo <strong>za</strong><br />
nepopolno <strong>za</strong>poro z učinkovitim kašljanjem,<br />
ukrepala neustrezno, saj bi pri<strong>za</strong>detega<br />
udarjali med lopatici. Povsem pravilno bi<br />
ukrepalo le 14 % anketiranih (žrtev bi spodbujali<br />
h kašlju). Le-ta je dovolj učinkovit, da<br />
iz dihalnih poti lahko izloči tujek. Pri popolni<br />
<strong>za</strong>pori dihalne poti bi pravilno ukrepala<br />
polovica anketiranih. Večina z <strong>za</strong>poro<br />
dihalne poti s tujkom še ni srečala.<br />
Zapora dihalne poti s tujkom je redek,<br />
vendar dramatičen <strong>za</strong>plet, ki lahko ima brez<br />
takojšnjega ukrepanja zelo hude posledice.<br />
Zgodnje prepoznavanje <strong>za</strong>pore dihalne poti<br />
s tujkom je ključno <strong>za</strong> uspešno ukrepanje.<br />
Smrtnost je nizka, dogodek pa se pogosto<br />
odvija ob prisotnosti drugih oseb. Pogostejša<br />
je pri otrocih. Nikoli ne dajajmo otrokom<br />
hrane med vožnjo: še zlasti ne bombonov,<br />
oreškov, žvečilnega gumija. Tudi med športnim<br />
udejstvovanjem ne žvečimo, ne ližimo<br />
bombonov in ne jejmo!<br />
Literatura:<br />
Ahčan U, Slabe D, Šutanovac R (2008). Priročnik <strong>za</strong> prvo<br />
pomoč na delovnem mestu. Ljubljana: Rdeči križ Slovenije, 36-3.<br />
Gradišek P (2006). Temeljni postopki oživljanja. V: Prva pomoč,<br />
priročnik s praktičnimi primeri. Ljubljana: Rdeči križ Slovenije,<br />
69–70.<br />
Perdija Ž (2001). Tujki v dihalih s prikazom <strong>za</strong>nimivega primera. V:<br />
Urgentna medicina, izbrana poglavja 7, 8. mednarodni simpozij<br />
urgentne medicine, Portorož, 13.–16. junij 2001. Ljubljana:<br />
Slovensko združenje <strong>za</strong> urgentno medicino, 265–9.<br />
Roškar Z (2005). Tujki v dihalnih poteh pri otrocih. V:<br />
Predbolnišnična obravnava nujnih stanj pri otrocih, Bovec, 12. in 13.<br />
maj 2005. Ljubljana: Zbornica <strong>zdrav</strong>stvene nege Slovenije –<br />
Zve<strong>za</strong> društev medicinskih sester in <strong>zdrav</strong>stvenih tehnikov<br />
Slovenije, Sekcija reševalcev v <strong>zdrav</strong>stvu, 37–47.<br />
Rok Simon M (2007). Poškodbe otrok in mladostnikov v Sloveniji:<br />
anali<strong>za</strong> podatkov o umrljivosti in obolevnosti. Ljubljana: Inštitut <strong>za</strong><br />
varovanje <strong>zdrav</strong>ja rs, 15–7.<br />
POTOVALNA LEKARNA vsebuje<br />
nekaj najnujneših pripomočkov<br />
<strong>za</strong> oskrbo odrgnin in manjših ran,<br />
<strong>zdrav</strong>ila <strong>za</strong> zniževanje povišane telesne<br />
temperature, <strong>zdrav</strong>ila <strong>za</strong> lajšanje bolečin,<br />
alergijskih težav in težav z drisko.<br />
Na voljo tudi v Spletni Lekarni Ljubljana<br />
www.<strong>lekarna</strong>ljubljana.si<br />
Nova telefonska številka <strong>za</strong> vse enote<br />
Lekarne Ljubljana: 01 23 06 100.
68 NAŠA LEKARNA<br />
junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 69<br />
Medicinsko<br />
zrcalo<br />
Irena Gubanc:<br />
Stoma<br />
na mojem trebuhu<br />
Pogovarjala se je<br />
Katja Krasko<br />
je kot medalja<br />
Desno:<br />
Medana, plakat Festivala poezije in vina (70 x 100 cm)<br />
Na prejšnji strani:<br />
Kitajček Herkul v volnenem plaščku s puli ovratnikom<br />
»Stoma na mojem trebuhu, je kot<br />
medalja. Vsak dan me spomni, da sem<br />
močna oseba, ki je po <strong>za</strong>slugi volje,<br />
znanja medicine in dobrih src uspela<br />
preživeti težko življenjsko izkušnjo.<br />
Spomni me na družino, fanta in<br />
prijatelje, ki so mi stali ob strani, ko<br />
sem iskala rešitve iz težke situacije,«<br />
o stomi z neverjetno energijo<br />
pripoveduje oblikovalka,<br />
ilustratorka in stomistka Irena<br />
Gubanc. Stoma je v njenem<br />
življenju po Chronovi bolezni in<br />
vrsti spremljajočih avtoimunih<br />
bolezni postala neke vrste<br />
rešiteljica, <strong>za</strong>to se <strong>za</strong>vzema, da še<br />
zdaleč ne bi smela biti tabu.<br />
Kako vas je življenje privedlo do tega, da so<br />
vam morali narediti stomo?<br />
Pred leti sem zbolela <strong>za</strong> hudo obliko Crohnove<br />
bolezni. Po nekajletnem neuspešnem<br />
<strong>zdrav</strong>ljenju z različnimi <strong>zdrav</strong>ili (tudi neuspešnem<br />
alternativnem <strong>zdrav</strong>ljenju) ter ob pojavih<br />
še drugih avtoimunih obolenj kot posledice<br />
osnovne bolezni in osteoporoze, zlomov, inkontinence<br />
blata sem se <strong>za</strong>radi slabe kakovosti<br />
življenja prav<strong>za</strong>prav veselila stome kot rešiteljice<br />
v nevzdržni situaciji.<br />
Kakšna je vaša življenjska izkušnja po tem, ko<br />
so vam naredili stomo? Kako je potekala vaša<br />
rehabilitacija?<br />
Pred operacijo sem spoznala stomistko, ki<br />
me je spremljala skozi celoten postopek. Ko me<br />
je prvič obiskala polna energije, v ozki majici in<br />
ozkem džinsu, sem po njenem trebuhu iskala<br />
vrečko, saj se skozi ozka oblačila ni videla. Odpela<br />
je hlače, odmaknila čipkasto spodnje perilo<br />
in poka<strong>za</strong>la prilepljeno vrečko. Vrečka sploh ne<br />
izgleda tako grozno, še vedno bom lahko čista,<br />
lepa in urejena, je bila prva misel ob pogledu na<br />
trebuh s prilepljeno vrečko.<br />
Medicinsko osebje gastro in abdominalnega<br />
oddelka je bilo pred operacijo in po njej z menoj<br />
strokovno in skrbno. Odgovorili so mi na vsa<br />
vprašanja, upoštevali moje želje in skupaj smo<br />
sklepali odločitve. Po operaciji me je medicinska<br />
sestra naučila negovati stomo in predstavila<br />
vse pripomočke, ki jih potrebujem <strong>za</strong> nego stome.<br />
Opremila me je z brošurami in nasveti <strong>za</strong><br />
nego stome, prehrano, možne športne aktivnosti,<br />
intimnost..., tako da sem v domačo oskrbo<br />
prišla že pripravljena na samostojno nego.<br />
Menim, da je pomembno, da spoznaš, kako<br />
se telo v stiski odziva, in da mu takrat ustrezno<br />
pomagaš. Bolezen je zelo individualna, <strong>za</strong>to kaj<br />
hitro postaneš sam najboljši <strong>zdrav</strong>nik, seveda<br />
ko gre <strong>za</strong> majhne težave. S časom sem se navadila<br />
prepoznavati dobro in slabo kondicijo<br />
kože pod podlogo pripomočka (vrečke) in<br />
<strong>zdrav</strong>o barvo stome. Kot bolnik s Crohnovo<br />
boleznijo pri negativnih simptomih takoj ukrepam<br />
in stoma je dober indikator.
70 Medicinsko zrcalo | Irena Gubanc: Stoma na mojem trebuhu je kot medalja<br />
junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 71<br />
Na kak način se seznanjate z novostmi na<br />
področju pripomočkov <strong>za</strong> stomo? Kaj mislite,<br />
da bi bilo dobro še storiti <strong>za</strong> stomiste?<br />
O pripomočkih največ izvem na internetu<br />
in od prijatelja stomista. Za stomista je nujno<br />
potrebno, da ima dobre in <strong>za</strong>nesljive pripomočke,<br />
saj mu ti nudijo aktivno življenje in<br />
enakost z <strong>zdrav</strong>imi. Novi izdelki zmanjšujejo<br />
alergije, vnetja pod podlogami, nudijo boljšo<br />
lepljivost, prožnost podloge, udobnejše vrečke<br />
različnih dimenzij, različnih sistemov <strong>za</strong>piranja,<br />
načinov apliciranja na telo, s tem pa je pripomoček<br />
tudi bolj <strong>za</strong>nesljiv. Nujno je, da imamo<br />
stomisti nove pripomočke različnih proizvajalcev,<br />
saj en proizvajalec ne ustre<strong>za</strong> vsem stomistom.<br />
Pripomočki morajo biti dostopni <strong>za</strong> vse<br />
in standard zzzs bi moral biti usklajen s cenami<br />
novih pripomočkov.<br />
Ustvarjeno <strong>za</strong><br />
brezskrben dan<br />
Pisarka, ilustracija <strong>za</strong> revijo Zmajček<br />
Ste kot stomistka imeli kdaj težave z vključevanjem<br />
v družabno, vsakodnevno življenje?<br />
Ne vidim razloga, <strong>za</strong>kaj bi imela težave pri<br />
vključitvi v družbo. Stoma na mojem trebuhu je<br />
kot medalja. Vsak dan me spomni, da sem močna<br />
oseba, ki je po <strong>za</strong>slugi volje, znanja medicine<br />
in dobrih src uspela preživeti težko življenjsko<br />
izkušnjo. Spomni me na družino, fanta in prijatelje,<br />
ki so mi stali ob strani, ko sem iskala rešitve<br />
iz težke situacije. Gotovo sem ponosna nanjo<br />
in neizmerno hvaležna, da mi je bila z njo<br />
dana možnost, da sem danes tu. Stoma ne sme<br />
biti tabu. Je samo umetno narejen drugačen način<br />
odvajanja, ki je marsikomu rešil življenje.<br />
Ste imeli <strong>za</strong>radi stome kdaj občutek, da ste<br />
prikrajšani pri ukvarjanju s konjički?<br />
Po <strong>za</strong>slugi stome, urejenih delovnih pogojev<br />
in invalidskega statusa še vedno lahko kot<br />
samostojna kulturna ustvarjalka opravljam<br />
svoje poklicno delo oblikovalke in ilustratorke.<br />
Delo mi veliko pomeni, saj je ustvarjalno, nudi<br />
ogromno <strong>za</strong>dovoljstva in osebne rasti. Ko sem<br />
po bolezni ponovno pričela z delom, sem pomislila,<br />
da mi je <strong>za</strong>radi dolgega <strong>zdrav</strong>ljenja padla<br />
kakovost ustvarjanja. Vendar sem presenečena<br />
ugotovila, da so bili rezultati dela še<br />
boljši! Preteklo leto sem na področju ilustracije<br />
razvila tudi nov stil ilustracij <strong>za</strong> otroke, ki<br />
bodo v juniju razstavljene tudi na Mednarodnem<br />
bienalu ilustracije v Zagrebu.<br />
Stoma mi je obenem obudila tudi star hobi,<br />
šivanje. Sprva je bila to potreba šivanja oblačil<br />
<strong>za</strong> moje spremenjeno telo, nakar se je razvilo v<br />
šivanje modernih jopic <strong>za</strong> fanta, pisanih majčk<br />
<strong>za</strong> prijateljice ter <strong>za</strong>nimivih plaščkov <strong>za</strong> psičke.<br />
Te so pred časom predstavili tudi v modni oddaji<br />
Bleščica.<br />
Kot bivši »sestradan« Crohnov bolnik se<br />
danes po <strong>za</strong>slugi stome lahko na veliko predajam<br />
užitkom fantovih kulinaričnih spretnosti.<br />
Ko se odpraviva na pot, se prelevim v pravo<br />
gurmansko turistko.<br />
Kaj kot mlajša stomistka najbolj pogrešate na<br />
tem področju?<br />
Pogrešam več o<strong>za</strong>veščanja javnosti o ljudeh<br />
s stomo, predvsem o mladih s stomo. Tudi<br />
mlajši stomisti moramo <strong>za</strong> boljšo kakovost življenja<br />
sprejeti dejstvo stome in se z njo identificirati.<br />
Gotovo bo lažje, če bodo tisti, ki o<strong>za</strong>veščajo<br />
o stomi, in oglaševalci poka<strong>za</strong>li mlade<br />
stomiste tudi z besedo in s sliko.<br />
Mlademu stomistu je gotovo težko sprejeti<br />
spremembo telesa, ker se še vedno bori <strong>za</strong> svoje<br />
mesto v družbi (kjer je videz žal pomemben),<br />
gradi kariero, išče intimnega partnerja in<br />
se pripravlja na razodetje pred »prvo nočjo« ...<br />
Torej kako naj mlad stomist javnosti <strong>za</strong>upa<br />
svojo »skrivnost«, kje naj dobi vzgled, da je<br />
njegovo telo s stomo še vedno privlačno, na<br />
drug način popolno in sprejeto takšno, kot je,<br />
ko pa se v javnosti stomiste prikazuje le kot <strong>za</strong>dovoljne<br />
60-letnike? Mladostniki imajo že<br />
tako težave s sprejemanjem telesa. In prav tu<br />
jim moramo/-te pomagati z dobrim vzgledom<br />
in spodbudo, npr. s fotografijo mladega fanta v<br />
kopalkah z vidno vrečko, medtem ko na plaži<br />
igra odbojko, plešočo punco v klubu s kratko<br />
majico, ki ne prekriva vrečke, manekena, ki pozira<br />
z vrečko ali v objemu... <br />
Celovita paleta<br />
najnovejših, <strong>za</strong>nesljivih,<br />
diskretnih in udobnih<br />
enodelnih (Flexima) in<br />
dvodelnih materialov<br />
(Flexima Key) <strong>za</strong> oskrbo<br />
kolostome, ileostome in<br />
urostome podjetja B.Braun,<br />
<strong>za</strong>snovanih v sodelovanju s stomisti<br />
Dodatki <strong>za</strong> popolno nego stome:<br />
• Pasta <strong>za</strong> izravnavo neravnih površin kože<br />
(Superfiller pasta)<br />
• RobËki <strong>za</strong> odstranjevanje kožnih podlog<br />
(Biotrol Service Solvant)<br />
• RobËki <strong>za</strong> <strong>za</strong>šËito kože<br />
(Biotrol Service Protecteur)<br />
• VreËice s prahom <strong>za</strong> zgošËevanje<br />
vsebine vreËke (Ileo gel+)<br />
• VreËice s prahom <strong>za</strong> nevtrali<strong>za</strong>cijo<br />
neprijetnega vonja izloËka (DeOdour)<br />
Za dodatne informacije ali preizkus materialov<br />
pokliËite brezplaËno modro številko 080 87 86<br />
ali obišËite www.stoma.si.
72<br />
NAŠA LEKARNA<br />
junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA<br />
73<br />
Koža<br />
razkriva<br />
Zdravega<br />
namenskega<br />
sončenja ni<br />
O treh stebrih <strong>za</strong>ščite<br />
pred soncem,<br />
negativnem<br />
delovanju uv-žarkov<br />
na našo kožo<br />
ter o reakcijah na<br />
sonce pod vplivom<br />
uv-žarkov<br />
in druge svetlobe<br />
smo se pogovarjali<br />
z asist. Borutom<br />
Žgavcem, spec.<br />
dermatologije, z<br />
Dermatološke klinike<br />
v Ljubljani in<br />
Dermatološko medicinskega<br />
centra<br />
Dimnik-Žgavec.<br />
Pogovarjala sva se<br />
kar prek Skypa,<br />
saj se trenutno<br />
izpopolnjuje v<br />
znani bolnišnici<br />
univerze ucsf<br />
(University of California,<br />
San Francisco).<br />
Pogovarjala se je: Katja Krasko<br />
Foto: Mateja Jordović Potočnik in arhiv La Roche-Posay<br />
Ljudje v času življenja dobimo bistveno prevelik<br />
odmerek uv-žarkov. Za slednje vemo, da so škodljivi,<br />
ker gre <strong>za</strong> neko nenormalno, nenaravno izpostavljenost,<br />
recimo ležanje na plaži z namenom porjaveti. »To<br />
je neke vrste namenska poškodba in prav temu se želimo<br />
izogniti. Zdravega namenskega sončenja ni,« opo<strong>za</strong>rja<br />
asist. Borut Žgavec, spec. dermatologije. Sončne<br />
opekline počasi pripeljejo do staranja kože in do<br />
sprememb na koži, ki vodijo tudi do kožnega raka.<br />
»Predvsem melanom, najhujša oblika kožnega raka, je tista,<br />
ki je pove<strong>za</strong>na s t. i. brutalnim sončenjem. Še posebej, če<br />
smo to dozo sonca, predvsem opekline, dobili v zgodnjem<br />
otroštvu, tam do 18. leta,« še dodaja sogovornik.
74 Koža razkriva | Zdravega namenskega sončenja ni junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 75<br />
Znani so pozitivni učinki vitamina d, ki se<br />
metabolizira na koži, vendar sončenje ni<br />
potrebno <strong>za</strong> absorpcijo <strong>za</strong>dostne količine<br />
vitamina d. Kakšni so še pozitivni učinki<br />
sonca?<br />
Vitamin d je pomemben. Vemo, da vpliva<br />
na kalcifikacijo kosti in metabolizem<br />
kalcija, novejše študije pa so poka<strong>za</strong>le še na<br />
mnoge druge pozitivne učinke. Povezujejo<br />
ga celo z zmanjšanjem pojavljanja nekaterih<br />
vrst rakov, kar še ni doka<strong>za</strong>no. Pod vplivom<br />
svetlobe se samo en delček vitamina d na<br />
koži metabolizira v tako obliko, ki je nujno<br />
potrebna <strong>za</strong> organizem. Raziskave kažejo,<br />
da če se poleti le <strong>za</strong> 15 minut dnevno odpravimo<br />
na sprehod in tako izpostavljamo soncu,<br />
je to že dovolj <strong>za</strong> metabolizem vitamina<br />
d, ki je potreben <strong>za</strong> normalno delovanje našega<br />
telesa. V zimskem času nam vitamina d<br />
<strong>za</strong>radi pomanjkanja sonca resda malo primanjkuje,<br />
a ga lahko dobimo s pravilno prehrano<br />
in prehranskimi dodatki.<br />
Zdravega sončenja torej ni in ga nikoli ni<br />
bilo?<br />
Pomembno se je <strong>za</strong>vedati, da namerno<br />
sončenje ni enako aktivnemu življenju v naravi<br />
v sončnih dneh. Slednje je v smislu<br />
<strong>zdrav</strong>ega obnašanja na soncu <strong>za</strong>gotovo pomembno<br />
<strong>za</strong> naše <strong>zdrav</strong>je. Moramo biti v naravi<br />
in športno aktivni. Ne smemo se kot<br />
Pomembno je, da se ljudje odločajo <strong>za</strong><br />
preglede svoje kože, in to ne le<br />
spomladi in poleti, ko je o<strong>za</strong>veščanje večje,<br />
tudi v sklopu svetovnega dneva melanoma,<br />
temveč skozi celo leto.<br />
vampirji držati v prostorih in biti popolnoma<br />
bledi. Naša koža je <strong>za</strong>radi filogenetskega<br />
razvoja v milijonih letih že do neke mere<br />
pripravljena sprejeti zmerno količino sončnih<br />
žarkov, ki jih prenesemo brez hujših posledic.<br />
Problem je v tem, da ljudje v času življenja<br />
dobimo bistveno prevelik odmerek<br />
uv-žarkov. Za slednje vemo, da so škodljivi,<br />
ker gre <strong>za</strong> neko nenormalno, nenaravno izpostavljenost,<br />
recimo ležanje na plaži z namenom<br />
porjaveti. To je neke vrste namenska<br />
poškodba in prav temu se želimo<br />
izogniti. Zdravega namenskega sončenja ni.<br />
Marsikdo po<strong>za</strong>blja, da smo pod vplivom<br />
uv‐žarkov leta in leta. Na njih nismo pozorni<br />
in jih kar odmislimo. Takšen primer je izpostavljanje<br />
soncu pri opravljanju nekega<br />
poklica. Nekoč mi je moja bolnica, starejša<br />
gospa z diagnozo kožnega raka, rekla: »Nikoli<br />
v življenju se nisem sončila. Jaz sem celo življenje<br />
delala zunaj na polju.« Slika njene kože<br />
je poka<strong>za</strong>la, da je bila koža na področju<br />
obra<strong>za</strong>, dekolteja in rok popolnoma uničena<br />
od sonca. In prav tam so se pojavili raki. Na<br />
preostalih področjih pa je bila koža neverjetno<br />
lepa in mladostna.<br />
Kaj bi rekli tistim, ki se na sonce »privajajo«<br />
s tem, da pred poletjem obiskujejo solarij?<br />
Njihovo vedenje je popolnoma nesprejemljivo<br />
in škodljivo. Na ta način človek dobi<br />
ne<strong>zdrav</strong>o dozo sevanja že, ko se »pripravlja«<br />
na sonce. Zakaj bi se sploh pripravljali na sonce?<br />
Da bomo lahko potem dlje časa na soncu?<br />
S tem človeku le omogočimo, da je na soncu<br />
še več, kot bi bil sicer, kar je še bolj škodljivo.<br />
Kakšni so negativni učinki delovanja<br />
uv-žarkov na našo kožo?<br />
Vsakič, ko uv-žarki priletijo na našo<br />
kožo, na njej naredijo poškodbo. Ti učinki<br />
se potem seštevajo. Poškodba na naši koži<br />
pa se odrazi v nepravilnem delovanju celic.<br />
Uv-žarki namreč pridejo v celico in poškodujejo<br />
nukleinske kisline, dnk in druge encime,<br />
povzročijo proste radikale, kar vpliva<br />
Zakaj<br />
Za sprostitev po sonËenju!<br />
Podarite svoji koži nego, ki ji po vsakem sonËenju pomaga, da se hitreje obnovi in<br />
zopet postane prožna in mehka. Mi pa vam ob nakupu treh izdelkov Bepanthol<br />
(Bepanthol ® hladilna pena v pršilu, Bepanthol ® losjon ali Bepanthol ® intenzivni<br />
losjon) v posebni ponudbi podarimo praktiËno darilo - ležalno podlogo v etuiju.<br />
Posebna ponudba poteka v bolje <strong>za</strong>loženih <strong>lekarna</strong>h do odprodaje <strong>za</strong>log.<br />
bi se sploh pripravljali na<br />
sonce? Da bomo lahko<br />
potem dlje časa na soncu? S tem človeku le<br />
omogočimo, da je na soncu še več, kot bi bil<br />
sicer, kar je še bolj škodljivo.<br />
na delovanje celic. Vsakič znova, ko gremo<br />
ne<strong>za</strong>ščiteni na sonce, torej naši koži naredimo<br />
škodo. Razlika med sončno opeklino in<br />
tem, ko naša koža le porjavi, je samo kvantitativna.<br />
Če je poškodba na koži majhna, je s<br />
prostim očesom ne moremo <strong>za</strong>znati, raziskava<br />
tkiva pa bi hitro poka<strong>za</strong>la vnetje v globini<br />
kože. Običajno šele čez dan ali dva vidimo<br />
obrambno reakcijo, ki se kaže s tvorbo<br />
pigmenta. S tega stališča se je poleti vsekakor<br />
treba počasi izpostavljati soncu, ker nas<br />
Za moje sonce<br />
Bayer d.o.o., Bravnicarjeva 13, Ljubljana
76 Koža razkriva | Zdravega namenskega sončenja ni junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 77<br />
V<br />
sakič, ko uv-žarki priletijo na<br />
našo kožo, na njej naredijo<br />
poškodbo. Ti učinki se potem<br />
seštevajo. Sončne opekline počasi<br />
pripeljejo do staranja kože in<br />
sprememb na koži, ki vodijo tudi do<br />
kožnega raka. Vemo, da so <strong>za</strong><br />
določene vrste kožnega raka<br />
pomembni predvsem dolgoletno<br />
stalno izpostavljanje sončnim<br />
žarkom.<br />
ta pigment le do neke mere, in nikakor 100%,<br />
ščiti. Če pa dobimo preveliko dozo uv-žarkov<br />
in je poškodba celic tako velika, da dobimo<br />
vnetje na koži, vidimo to kot rdečino,<br />
ki jo laično imenujemo sončna opeklina,<br />
strokovno pa dermatitis solaris. Če je bila<br />
do<strong>za</strong> sončnih žarkov tako velika, da je prišlo<br />
celo do smrti celic, to na koži vidimo kot<br />
mehurje, luščenje in kot hujšo obliko sončne<br />
opekline. Poškodbe so torej odvisne od<br />
odmerka uv-žarkov.<br />
Sonce je nedvomno dejavnik, ki vpliva na<br />
razvoj določenih oblik melanoma. Kaj pa<br />
na druge oblike raka?<br />
Sončne opekline počasi pripeljejo do staranja<br />
kože in sprememb na koži, ki vodijo<br />
tudi do kožnega raka. Poznamo več kot 30<br />
tipov kožnih rakov, vsi pa niso pove<strong>za</strong>ni s<br />
soncem. Dandanes vemo, da so procesi, med<br />
katerimi je tudi vpliv sončnih žarkov, <strong>za</strong> razvoj<br />
kožnega raka sicer dobro poznani, a <strong>za</strong>pleteni.<br />
Vemo, da so <strong>za</strong> določene vrste kožnega<br />
raka pomembni predvsem dolgoletno<br />
stalno izpostavljanje sončnim žarkom. Ljudje<br />
se lahko leta in leta sončijo, poleti na jadrnici,<br />
pozimi na smučanju. Nikoli jih ni<br />
sonce <strong>za</strong>res opeklo, vendar <strong>za</strong>radi tega, ker<br />
so imeli dobro sposobnost <strong>za</strong>ščite. To jim je<br />
dajalo nek lažen občutek varnosti, češ, mene<br />
sonce nikoli ne opeče, jaz dobro porjavim,<br />
jaz sem lahko na soncu mesece in mesece, pa<br />
se mi nič ne zgodi. Pri takih bolnikih vidimo<br />
pogosteje vznik ba<strong>za</strong>lno celičnega karcinoma.<br />
Na drugi strani so tisti raki, ki so pove<strong>za</strong>ni<br />
s t. i. sončenjem na brutalnem soncu, ko
78 Koža razkriva | Zdravega namenskega sončenja ni junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 79<br />
nas poleti resnično opeče, pozimi pa se nismo<br />
kaj dosti sončili. Predvsem melanom,<br />
najhujša oblika kožnega raka, je tista, ki je<br />
pove<strong>za</strong>na s t. i. brutalnim sončenjem. Še posebej,<br />
če smo to dozo sonca, predvsem opekline,<br />
dobili v zgodnjem otroštvu, tam do<br />
18. leta. Sprva je bila ta pove<strong>za</strong>va jasna le <strong>za</strong><br />
celični karcinom, ba<strong>za</strong>lno celični karcinom,<br />
šele nato pa tudi <strong>za</strong> melanom. Tako je bilo<br />
predvsem <strong>za</strong>to, ker je melanom <strong>za</strong>pleten rak<br />
in ker poznamo več vrst melanomov. Danes<br />
vemo, da so nekateri pove<strong>za</strong>ni s soncem,<br />
drugi ne. Pomembno je, da se ljudje odločajo<br />
<strong>za</strong> preglede svoje kože, in to ne le spomladi<br />
in poleti, ko je o<strong>za</strong>veščanje večje, tudi v sklopu<br />
svetovnega dneva melanoma, temveč<br />
skozi celo leto.<br />
Kako se lahko po pravilu treh stebrov<br />
pravilno <strong>za</strong>ščitimo pred soncem?<br />
Zavedati se moramo, da so kreme <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito<br />
pred soncem šele na tretjem mestu <strong>za</strong>ščite.<br />
Prvi steber je obnašanje, kar pomeni, da se ne<br />
izpostavljamo soncu, ne sončimo se in ne hodimo<br />
v solarije. Drugi steber predstavljajo dobra<br />
<strong>za</strong>ščitna oblačila, pokrivala in očala. Novejše<br />
raziskave so poka<strong>za</strong>le, da je predvsem<br />
<strong>za</strong>ščita z oblačili tista, ki zmanjšuje pojavnost<br />
Kreme<br />
<strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito pred soncem so<br />
se pri <strong>za</strong>ščiti pred melanomom<br />
poka<strong>za</strong>le kot ne dovolj učinkovite. So<br />
pa pomembne pri <strong>za</strong>ščiti, torej zmanjševanju<br />
pojavnosti drugih oblik kožnega raka, kot sta<br />
na primer skomozno celični in ba<strong>za</strong>lno<br />
celični karcinom. Slednja sta najpogostejša<br />
kožna raka in sta pove<strong>za</strong>na s soncem.<br />
melanoma. Najboljša <strong>za</strong>ščita so oblačila z uv<strong>za</strong>ščitnim<br />
faktorjem, ki so v Avstraliji, zda in<br />
še marsikje drugje že skorajda <strong>zdrav</strong>stvena <strong>za</strong>poved.<br />
Sicer pa mnoga oblačila ne nudijo popolne<br />
<strong>za</strong>ščite pred soncem, predvsem lahkotna<br />
in prosojna poletna oblačila ne. Malo<br />
boljšo <strong>za</strong>ščito nudijo temna oblačila in bolj<br />
gosto tkana oblačila. Šele na tretjem mestu so<br />
pripravki <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito pred soncem. Nanašati<br />
jih moramo predvsem na mesta, ki jih drugače<br />
ne moremo <strong>za</strong>ščititi. To so na primer obraz,<br />
vrat, dekolte, hrbtišča rok…<br />
Ali so se v raziskavah kreme <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito<br />
pred soncem poka<strong>za</strong>le kot dovolj učinkovite<br />
pri <strong>za</strong>ščiti pred melanomom?<br />
Kreme <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito pred soncem se pri <strong>za</strong>ščiti<br />
pred melanomom niso poka<strong>za</strong>le kot<br />
dovolj učinkovite. So pa pomembne pri <strong>za</strong>ščiti,<br />
torej zmanjševanju pojavnosti drugih<br />
oblik kožnega raka, kot sta na primer skomozno<br />
celični in ba<strong>za</strong>lno celični karcinom.<br />
Slednja sta najpogostejša kožna raka in sta<br />
pove<strong>za</strong>na s soncem. Zavedati se moramo, da<br />
kreme <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito pred soncem niso namenjene<br />
sončenju. Svetujem pa jih <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito<br />
kože na področjih, ki jih ne moremo <strong>za</strong>ščititi<br />
drugače, npr. obraz, dekolte, hrbtišče roke.<br />
Vsakič<br />
znova, ko gremo ne<strong>za</strong>ščiteni<br />
na sonce, torej naši koži<br />
naredimo škodo. Razlika med sončno<br />
opeklino in tem, ko naša koža le porjavi, je<br />
samo kvantitativna.<br />
Sicer sončenje strogo odsvetujem. Zaščitna<br />
sredstva naj imajo določeno, lahko s številko<br />
(npr. 30, 50 …) ali z opisom (npr. ultra,<br />
high …), stopnjo <strong>za</strong>ščite proti uvb-žarkom<br />
(oznaka <strong>za</strong> to je spf – Sun Protection Factor)<br />
in proti uva-žarkom. Slednji imajo daljšo<br />
valovno dolžino in večje prodiranje v kožo.<br />
C<br />
Prav <strong>za</strong>to spekter filtra, ki varuje pred uvbžarki,<br />
ne varuje nujno tudi pred uva-žarki, M<br />
ki pa so zelo pomembni <strong>za</strong> razvoj kožnega<br />
Y<br />
raka. Uvb-žarki pa so tisti, ki jih običajno<br />
CM<br />
prve <strong>za</strong>čutimo, saj povzročajo prvo opeklino<br />
na<br />
MY<br />
soncu.<br />
Prave alergije na sonce, kot jih po definiciji CMY<br />
poznamo v medicini, so relativno redke.<br />
K<br />
Bistveno pogostejše so številne druge<br />
reakcije na sončne žarke, ki pa nastajajo po<br />
drugih – nealergijskih mehanizmih. Katere<br />
reakcije oz. bolezni, ki so pove<strong>za</strong>ne z<br />
izpostavljanjem svetlobi, so najpogostejše?<br />
Ker so ti procesi in mehanizmi <strong>za</strong>pleteni<br />
in pogosto nejasni, mnogi uporabljajo <strong>za</strong><br />
različne reakcije na sonce kar poenostavljen<br />
izraz alergija na sonce. Strokovno imenujemo<br />
veliko skupino različnih kožnih bolezni, ki<br />
so pove<strong>za</strong>ne z izpostavljanjem svetlobi, fotodermatoze.<br />
Reakcije in alergije na sonce<br />
so zelo različne. Nekatere se značilno pojavljajo<br />
kmalu po prvih izpostavljanjih sončnim<br />
žarkom, največkrat pomladi in na <strong>za</strong>četku<br />
poletja, ter kasneje preko poletja<br />
izzvenijo. Včasih pa se lahko pojavljajo po<br />
vsakem izpostavljanju sončnim žarkom. Takšna<br />
je na primer ple (polimorfna svetlobna<br />
reakcija ali izpuščaj), ki po nekaterih po-<br />
CY<br />
Tina<br />
Svetovalka <strong>za</strong> poslovni trg<br />
Zanjo, ki ceni estetiko in<br />
rada ureja vec stvari hkrati …<br />
Greste na počitnice na Hrvaško<br />
Pred odhodom na mobilnem portalu Planet poiščite sklop<br />
Planet Hrvaška, kjer lahko preverite stanje v trajektnem<br />
prometu, na cestah in mejnih prehodih. Preverite tudi,<br />
kakšno vreme se v naslednjih petih dneh obeta na hrvaških<br />
otokih in v obmorskih mestih. Za hitri dostop pošljite<br />
P HRVASKA na 1919.<br />
Cene <strong>za</strong> tujino preverite kar prek SMS-a<br />
Za cene klicev in sporočil tujih operaterjev pošljite SMS z<br />
imenom države na 1919. Ime države napišite v eni besedi,<br />
brez šumnikov, s slovenskim poimenovanjem<br />
(npr.: HRVASKA, VELIKABRITANIJA). Za cenike prenosa<br />
podatkov v tujini pošljite na primer GPRSNORVESKA,<br />
UMTSSPANIJA. SMS lahko pošljete od doma ali iz tujine,<br />
<strong>za</strong>računa se le poslani SMS. Prejeti SMS-i so brezplačni.<br />
Ima vaš otrok Mobi?<br />
S storitvijo Plačaj <strong>za</strong>me lahko kot naročnik izberete do dva<br />
Mobiuporabnika, ki vas lahko kličeta <strong>za</strong> le 10 centov na<br />
minuto. Vsak Mobiuporabnik ima lahko do dva sponzorja, ki<br />
ju kliče na njune stroške. Strošek pogovorov v Mobitelovem<br />
omrežju plača namreč naročnik, ki si storitev vklopi.<br />
Na internetu brez naročnine<br />
Če internet potrebujete le občasno, je brezžični Instant<br />
Internet Dan na dan prava izbira. Predplačniški paket<br />
vsebuje SIM-kartico z <strong>za</strong>četnim dobroimetjem <strong>za</strong> 1 dan<br />
uporabe interneta, lahko pa izberete tudi paket s<br />
priloženim USB-modemom.<br />
Za več informacij obiščite Mobitelovo prodajno mesto,<br />
www.mobitel.si ali pokličite brezplačno številko 041 700 700.
Oglasno sporočilo<br />
80 Koža razkriva | Zdravega namenskega sončenja ni junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 81<br />
datkih lahko v bolj ali manj izraženi obliki<br />
pri<strong>za</strong>dene od 10 do 20% populacije in jo štejemo<br />
med najpogostejše »alergije na sonce«.<br />
Med najpogostejšimi različicami ple so<br />
tako imenovane Acne aestivalis ali acne Mallorca<br />
(poletne akne), ki v bistvu niso akne,<br />
temveč posebna vrsta reakcije na uv-žarke.<br />
Ple se pri različnih posameznikih kaže na<br />
različne načine. Najpogosteje se pojavi v nekaj<br />
urah po izpostavljanju uv-žarkom ter<br />
lahko traja ure ali dneve. Na soncu izpostavljeni<br />
koži se lahko pojavijo običajno srbeče<br />
rdečkaste lise, bunčice, koprivkam podobne<br />
spremembe, drobni mehurčki …<br />
Precej pogoste so reakcije na sonce, ki so<br />
posledica kombinacije svetlobe (najpogosteje<br />
sončnih žarkov) ter neke kemične substance<br />
v naši koži. Reakcije so lahko alergijske<br />
narave – tako imenovani fotoalergijski<br />
dermatitisi – ali nealergijske narave – tako<br />
imenovani fototoksični dermatitisi. Takšne<br />
kemične substance pridejo v našo kožo na<br />
več načinov – z uporabo različne kozmetike,<br />
domačih <strong>zdrav</strong>ilnih pripravkov, po stiku z<br />
različnimi rastlinami (peteršilj, različni<br />
pleveli, trave …). Rastlinske snovi najdemo v<br />
koži tudi po uporabi različnih domačih ali<br />
kupljenih rastlinskih »<strong>zdrav</strong>ilnih« pripravkov<br />
(mazila, alkoholne raztopine ipd.). Takšne<br />
reakcije imenujemo fito-fotodermatitisi.<br />
Različne kemikalije pa lahko pridejo v<br />
našo kožo tudi z <strong>za</strong>užitjem, najpogosteje ob<br />
uporabi številnih <strong>zdrav</strong>il, <strong>za</strong> katera vemo, da<br />
so fotosenzibili<strong>za</strong>torji oz. substance, ki povzročijo,<br />
da je naša koža bolj občutljiva na<br />
sončne žarke. Taki so npr. nekateri antibiotiki,<br />
diuretiki, antipsihotiki, nekatere kontracepcijske<br />
tablete ipd. Tudi različni prehranski<br />
dodatki, vitamini itd., ki jih bolniki<br />
lahko sami kupijo, lahko sprožijo po izpostavljanju<br />
svetlobi reakcijo na koži.<br />
Nekatere kemične substance, ki lahko<br />
povzročijo reakcijo na sonce, pa se lahko<br />
tvorijo same v našem telesu pri nekaterih<br />
metabolnih motnjah in boleznih, kot so npr.<br />
porfirije. Po izpostavljanju sončnim žarkom<br />
se lahko sprožijo ali poslabšajo tudi nekatere<br />
druge kožne bolezni, kar bolniki pogosto<br />
<strong>za</strong>menjajo z alergijo. Tako se npr. lahko po<br />
izpostavljanju soncu poslabšajo akne, seboroični<br />
dermatitis, atopijski dermatis in nekatere<br />
avtoimune kožne bolezni.<br />
Kako poteka testiranje, kjer poskušate<br />
opredeliti, na katere valovne dolžine<br />
svetlobe je posameznik preobčutljiv?<br />
Vsem tistim, ki imajo reakcijo na sonce,<br />
svetujem, da obiščejo dermatologa, ki naj<br />
postavi diagnozo, opredeli, <strong>za</strong> kakšno reakcijo<br />
gre, ter nato bolezen <strong>zdrav</strong>i oz. svetuje<br />
ukrepe <strong>za</strong> preprečitev. Na splošno velja, da<br />
se je pri vseh fotodermato<strong>za</strong>h treba izogibati<br />
sončnim žarkom in uporabljati širokospektralna<br />
<strong>za</strong>ščitna sredstva.<br />
V bolje opremljenih centrih lahko uporabljamo<br />
tudi posebna testiranja, kjer skušamo<br />
natančneje opredeliti, na katere valovne dolžine<br />
svetlobe je posameznik preobčutljiv, ter<br />
kasneje uporabimo posebne obsevalne metode,<br />
s katerimi preprečimo izbruh reakcije na<br />
sonce. To imenujemo skin hardening ali utrjevanje<br />
kože. Testiranja se opravljajo v zimskih<br />
mesecih, proces utrjevanja pa običajno <strong>za</strong>čnemo<br />
od januarja do najkasneje marca. Ti postopki<br />
morajo biti vodeni pod nadzorom strokovno<br />
usposobljenih in izkušenih dermatologov<br />
s posebnimi aparaturami, pogosto še v<br />
kombinaciji z uporabo različnih <strong>zdrav</strong>il in<br />
individualnimi nasveti, kako reakcijo na sonce<br />
preprečiti oziroma jo ob pojavu <strong>zdrav</strong>iti.<br />
Pri pravilnem in strokovno vodenem postopku<br />
so rezultati zelo dobri. <br />
Beiersdorf d.o.o., Letališka 32, 1000 Ljubljana<br />
SIJAJ<br />
SIJOČA, ZDRAVA KOŽA JE KLJUČ DO LEPEGA VIDEZA. SONČNA SVETLOBA PA<br />
LAHKO TO OSNOVO DOBREGA VIDEZA IN ODLIČNEGA POČUTJA OGROZI.<br />
ZATO OB SREČANJU S SONCEM RAJE POSKRBITE ZA PRAVO ZAŠČITO …<br />
odro nebo in sonce, ki nežno<br />
poljublja vašo kožo – težko se je<br />
spomniti česa, kar bi bolj izboljšalo<br />
vaše razpoloženje kot čudovit, topel<br />
poletni dan. Žal je razočaranje takoj<br />
<strong>za</strong> ovinkom: prezgodnje staranje kože ali pigmentni<br />
madeži <strong>za</strong>gotovo ne bodo poudarili vaše lepote v<br />
prihodnosti. Še huje, UV-žarki lahko poškodujejo vašo<br />
kožo in pojavijo se resne kožne bolezni, ki so možna<br />
posledica ne<strong>za</strong>ščitenega izpostavljanja soncu ali napačne<br />
<strong>za</strong>ščite pred soncem.<br />
Čas, da se <strong>za</strong> vedno poslovite od sonca? Zagotovo<br />
je izogibanje izpostavljanju soncu najbolj<br />
učinkovit način, da kožo <strong>za</strong>ščitite pred<br />
poškodbami <strong>za</strong>radi sonca. Toda obstajajo<br />
priložnosti, ko nočete stati v senci. To<br />
so trenutki, ko vas lahko reši le zelo<br />
kakovostna <strong>za</strong>ščita pred soncem, ki vas ščiti<br />
s svojimi <strong>zdrav</strong>stvenimi in kozmetičnimi<br />
sposobnostmi.<br />
Zaščitite svojo lepoto na »koz-medicinski«<br />
način. Linija Eucerin® Sun <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito<br />
pred soncem z dolgoletnim medicinskim<br />
o<strong>za</strong>djem <strong>za</strong>gotavlja najsodobnejšo <strong>za</strong>ščito<br />
pred soncem, kar je klinično doka<strong>za</strong>no.<br />
Poleg izjemno učinkovite UVA- in UVB<strong>za</strong>ščite<br />
Eucerin® nudi še tretjo dimenzijo<br />
<strong>za</strong>ščite pred soncem: biološko <strong>za</strong>ščito z<br />
naravnim antioksidantom licochalconom.<br />
Gre <strong>za</strong> izvleček rastline Glycyrrhi<strong>za</strong> inflata (sladki koren), ki<br />
ima svoj lasten sistem UV-<strong>za</strong>ščite.<br />
Licochalcon ščiti rastlinske celice pred poškodbami,<br />
ki jih povzročajo prosti radikali, ki nastanejo <strong>za</strong>radi<br />
intenzivnega UV-sevanja. Eucerin® sedaj uporablja to<br />
učinkovito naravno sestavino, da bi na enak način <strong>za</strong>ščitil<br />
vaše kožne celice.<br />
Vaša lepota ostaja, danes in jutri. Novi Eucerin® Sun matirni<br />
fluid <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito obra<strong>za</strong> pred soncem z ZF 50+ ne <strong>za</strong>gotavlja<br />
le <strong>za</strong>nesljive <strong>za</strong>ščite vaše kože, ampak vaši koži podari<br />
pudrast, mehek in nemasten ten. Tekstura fluida je tako lahka<br />
in se tako enostavno nanese, da ga lahko uporabljate vsak<br />
dan – celo pred nanosom ličil ali po dermatoloških<br />
terapijah. Pojdite torej – naj vas sonce<br />
poljubi na varen in čudovit način.<br />
Popolna <strong>za</strong>ščita vaše lepote – Eucerin Sun matirni<br />
fluid <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito obra<strong>za</strong> pred soncem z ZF 50+:<br />
koža <strong>zdrav</strong>ega vide<strong>za</strong> je <strong>za</strong>ščitena pred prezgodnjim<br />
staranjem in nastankom<br />
pigmentnih madežev.<br />
• Tridimenzionalna <strong>za</strong>ščita<br />
celic pred UVA-/UVB-žarki<br />
in prostimi radikali • Licochalcon<br />
kot naravni antioksidant<br />
globinsko okrepi kožo<br />
• Klinično je doka<strong>za</strong>no, da<br />
koža izdelek dobro prenaša.<br />
• Izdelek je primeren tudi po pilingih in laserskih terapijah.
82<br />
NAŠA LEKARNA<br />
junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA<br />
83<br />
Koža<br />
razkriva<br />
Kje pa vas<br />
čevelj žuli?<br />
Tadeja Grošelj, mag. farm., in<br />
Darinka Rojšek, mag. farm., Lekarna Litija<br />
Naša stopala vsakodnevno opravijo<br />
velikansko delo; če človek, težak 70 kg,<br />
prehodi dnevno 1 km (kar v povprečju pomeni<br />
1615 korakov), njegova stopala prenesejo skupno več<br />
kot 113 ton teže.<br />
Kljub neverjetnemu delu, ki ga stopala <strong>za</strong> nas vsak dan<br />
opravijo, jim prepogosto posvečamo premalo pozornosti ali pa so<br />
je deležna šele, ko se težave že pojavijo.<br />
V nadaljevanju vas želimo seznaniti z najpogostejšimi težavami s stopali,<br />
predvsem pa z načini, kako jih preprečiti.
84 Koža razkriva | Kje pa vas čevelj žuli? junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 85<br />
Žulji<br />
Na mestih, kjer je koža izpostavljena dolgotrajnemu<br />
in ponavljajočemu se trenju ali<br />
pritisku, se radi pojavijo žulji. To je običajno<br />
na prstih, blazinicah stopal in na petah.<br />
Koža je na ožuljenem mestu dvignjena iz nivoja<br />
in napolnjena s tekočino.<br />
Žuljev nikoli ne prebadamo z nesterilnimi<br />
pripomočki. Sterilno nam jih najbolje<br />
oskrbijo v ambulanti.<br />
Za domačo oskrbo žuljev so na voljo različni<br />
obliži, ki vzdržujejo ustrezno okolje<br />
rane in omogočajo hitrejše celjenje. Obliži<br />
zmanjšajo pritisk na rano in jo ščitijo pred<br />
vodo, uma<strong>za</strong>nijo in bakterijami iz okolja.<br />
Hidrokoloidni obliži v stiku z rano<br />
ustvarijo vlažno okolje, v katerem se rana<br />
hitreje celi, pri tem pa ne nastane krasta.<br />
Pred nanosom obliža je treba poškodovano<br />
mesto temeljito očistiti in osušiti. Pri<br />
odprtem žulju je priporočljiva dezinfekcija<br />
obolele kože. Pod obliž ne nanašajmo mazil<br />
in krem.<br />
Preventivno lahko poleg ustrezne obutve,<br />
nogavic in uporabe <strong>za</strong>ščitnih blazinic<br />
uporabimo tudi <strong>za</strong>ščitne gele. Slednji zmanjšajo<br />
trenje in drgnjenje kože ob čevlje, s tem<br />
pa tudi možnost nastanka žuljev.<br />
Trda koža<br />
Na mestih, kjer je koža izpostavljena dolgotrajnemu<br />
pritisku, se zmanjša cirkulacija<br />
krvi in poveča debelina rožene plasti kože.<br />
Ob neredni negi stopal postane koža suha,<br />
groba in trda.<br />
Trda koža se najpogosteje pojavi na peti.<br />
Kadar gre <strong>za</strong> manjše mesto na koži, govorimo<br />
o otiščancu.<br />
Nevšečnosti, ki se pojavijo <strong>za</strong>radi trde<br />
kože, so boleča stopala, nastale razpoke pa<br />
so lahko vzrok <strong>za</strong> okužbo. Nena<strong>za</strong>dnje so tu<br />
še estetski razlogi, <strong>za</strong>radi katerih moramo<br />
stopalom nameniti posebno nego.<br />
Za preprečevanje nastanka trde kože se<br />
priporoča redna uporaba negovalnih krem,<br />
mazil ali losjonov, ki koži stopal vrnejo vlago,<br />
elastičnost in odpornost. Med drugim<br />
lahko vsebujejo sečnino in glicerin (<strong>za</strong>gotavljata<br />
vlaženje) ter ceramide, ki kot pomembna<br />
sestavina koži lastne <strong>za</strong>ščitne<br />
funkcije krepijo pregradne sloje, ščitijo<br />
kožo pred izsušitvijo in zmanjšajo prekomerno<br />
luščenje kože.<br />
Odstranjevanja trde kože se lahko lotimo<br />
na več načinov. Pri uporabi pil ali kamnov<br />
moramo biti pozorni na barvo kože<br />
na mestu obdelave. Koža ne sme postati intenzivno<br />
rožnata ali celo rdečkasta, saj je to<br />
znak, da smo jo odstranili preveč »v živo«.<br />
Trde kože se lahko znebimo tudi brez<br />
uporabe mehanskih metod. Na trgu ponujajo<br />
mazila s salicilno in/ali z mlečno kislino,<br />
ki kožo mehčata. Pri uporabi teh se <strong>za</strong>hteva<br />
nekoliko več vztrajnosti, saj je treba podplate<br />
ma<strong>za</strong>ti vsak dan.<br />
Uporabimo lahko tudi losjon, ki vsebuje<br />
ureo in lug (mehčanje kože) ter dekspantenol<br />
(obnova kože). Z njim prepojimo tanek<br />
sloj vate in jo <strong>za</strong> predpisan čas namestimo<br />
na pri<strong>za</strong>deto mesto. Otrdela koža se zmehča,<br />
<strong>za</strong>to jo s strgalom zlahka odstranimo. Stopala<br />
si <strong>za</strong>tem umijemo, osušimo in namažemo<br />
z obnovitveno kremo. Ta metoda je primerna<br />
tudi <strong>za</strong> diabetike.<br />
Trdo kožo lahko omehčamo tudi z namakanjem<br />
nog v mlačni kopeli, ki vsebuje kombinacijo<br />
učinkovin iz eteričnih olj. Te kožo<br />
še dodatno očistijo, poživijo in dezodorirajo.<br />
Sladkorni bolniki lahko kopeli uporabljajo<br />
samo, če imajo noge <strong>zdrav</strong>e (brez ran).<br />
Na trgu je mogoče kupiti tudi masažne<br />
kadi, ki hkrati s kopeljo omogočajo še masažo<br />
nog, kar dodatno blagodejno deluje na<br />
naša stopala.<br />
PRIROČNA IN PRIVLAČNA EMBALAŽA<br />
NOVO
86 Koža razkriva | Kje pa vas čevelj žuli? junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 87<br />
N<br />
astanek kožnih bradavic<br />
povzroča okužba s humanim<br />
papiloma virusom, ki se najpogosteje<br />
pojavi pri otrocih in mladostnikih.<br />
Obstajata dva načina odstranjevanja<br />
bradavic: s preparati, ki jih nanesemo<br />
neposredno na bradavico, ali<br />
kirurško, ki ga izvede <strong>zdrav</strong>stveni<br />
delavec (laserska terapija, žganje,<br />
<strong>za</strong>mrzovanje).<br />
Kurja očesa<br />
Vzrok <strong>za</strong> nastanek kurjih očes je nepravilna<br />
ali pretesna obutev. Pritisk obutve poveča<br />
prekrvavitev v globljih plasteh kože, <strong>za</strong>to se v<br />
ba<strong>za</strong>lni plasti celice <strong>za</strong>čnejo hitreje deliti in<br />
pomikati proti površini, hitreje tudi poroženevajo.<br />
Poroženela plast je vse bolj debela. V<br />
sredini je jedro, ki lahko sega globoko v kožo<br />
in pritiska na živčne končiče, ob tem pa povzroča<br />
bolečine ob premikanju.<br />
Učinkovit pristop k odstranjevanju kurjih<br />
očes je uporaba pripravkov s keratolitičnimi<br />
učinkovinami (salicilna kislina, mlečna<br />
kislina), ki raztopijo poroženele plasti.<br />
Keratolitične učinkovine so vdelane v<br />
obliže, tekočine ali mazila. Pri vseh oblikah<br />
je pomembno, da jih nanesemo le na poroženelo<br />
plast kože, nepri<strong>za</strong>deto kožo v okolici<br />
pa <strong>za</strong>ščitimo (npr. z obližem, vazelinom).<br />
Pripravkov s keratolitičnimi učinkovinami<br />
ne smemo nanašati na vneto, poškodovano<br />
kožo ali sluznico, prav tako jih ne smemo<br />
nanašati na kožna znamenja.<br />
Pri vseh pripravkih pazimo, da jih pustimo<br />
delovati predpisan čas. Po predpisanem<br />
času pri<strong>za</strong>deto mesto namakamo v vodi, kar<br />
še dodatno razmehča kožo, tako da je odstranjevanje<br />
kurjega očesa lažje in manj boleče.<br />
Po potrebi lahko postopek ponovimo.<br />
Sladkornim bolnikom se odsvetuje uporaba<br />
pripravkov s keratolitičnimi učinkovinami.<br />
Nevropatija (nevnetna bolezen živcev)<br />
kot pogost <strong>za</strong>plet sladkorne bolezni, ki povzroči<br />
zmanjšan ali odsoten občutek <strong>za</strong> bolečino,<br />
temperaturo in vibracijo, je lahko<br />
vzrok, da bolnik ni pozoren na poškodbe ali<br />
ob poškodbah ne ukrepa ustrezno. Tako<br />
bolnik z nevropatijo tudi ne občuti, kdaj je<br />
sredstvo <strong>za</strong> mehčanje trde kože in odstranjevanje<br />
kurjih očes prodrlo preveč v globino,<br />
kar lahko privede do globokih in trdovratnih<br />
kemičnih razjed.<br />
Bradavice<br />
Bradavice so moteče kožne tvorbe, ki se<br />
pojavljajo tudi na obnohtju in podplatih.<br />
Zaradi pritiska med hojo so sploščene in jih<br />
obdaja <strong>za</strong>debeljena koža, včasih so izredno<br />
občutljive in boleče. Nastanek kožnih bradavic<br />
povzroča okužba s humanim papiloma
88 Koža razkriva | Kje pa vas čevelj žuli? junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 89<br />
G<br />
livično obolenje na stopalih se<br />
pogosteje pojavlja pri ljudeh s<br />
potnimi nogami, saj glivice dobro<br />
rastejo predvsem na vlažnih in toplih<br />
predelih. Glivično okužbo prepoznamo<br />
po luščenju kože, ki srbi. Opazni<br />
so lahko tudi mehurčki na pordeli<br />
koži podplata ali razpoke. Okužba<br />
se lahko razširi na nohte, ki<br />
porumenijo in se <strong>za</strong>debelijo.<br />
virusom, ki se najpogosteje pojavi pri otrocih<br />
in mladostnikih. Prenašajo se z dotikom.<br />
Virus se nahaja v vlažnih prostorih (plavalnih<br />
bazenih, skupinskih tuših), <strong>za</strong>to možnost<br />
prenosa zmanjšamo z rednim čiščenjem.<br />
Prav tako se je priporočljivo izogibati<br />
skupni uporabi brisač.<br />
Obstajata dva načina odstranjevanja bradavic:<br />
s preparati, ki jih nanesemo neposredno<br />
na bradavico, ali kirurško, ki ga izvede<br />
<strong>zdrav</strong>stveni delavec (laserska terapija, žganje,<br />
<strong>za</strong>mrzovanje).<br />
Dandanes so tudi v <strong>lekarna</strong>h na voljo izdelki,<br />
s katerimi lahko <strong>za</strong>mrznemo bradavico<br />
vse do jedra, <strong>za</strong>radi česar ta postopno (v<br />
10-14 dnevih) odpade. V nasprotnem primeru<br />
je treba postopek ponoviti. Zelo pomembno<br />
je, da se izdelek uporablja skladno<br />
z navodili, saj bi neprevidno ravnanje lahko<br />
poškodovalo zgornje plasti kože. Izdelek se<br />
lahko uporablja pri otrocih, starejših od 4<br />
let, ni pa primeren <strong>za</strong> diabetike, pri katerih<br />
se lahko pojavijo težave s celjenjem <strong>za</strong>mrznjenega<br />
področja.<br />
Tekočina, ki se nanese neposredno na<br />
bradavico, vsebuje kolodij, ki omeji delovanje<br />
<strong>zdrav</strong>ila na pri<strong>za</strong>deti del kože. Kombinacija<br />
mlečne in salicilne kisline v tekočini<br />
razkrajata poroženelo kožo. Obenem delujeta<br />
tudi antiseptično, saj z luščenjem poroženele<br />
kože odstranita bakterije in glivice, ki<br />
so v njej. Takšne tekočine vsebujejo tudi jod,<br />
ki deluje protibakterijsko, protiglivično in<br />
protivirusno. Pred nanosom je priporočljivo<br />
namakanje noge v topli kopeli, da se poroženelo<br />
tkivo omehča. Nato kožo osušimo in<br />
raztopino s čopičem nanesemo na pri<strong>za</strong>deti<br />
predel. Po treh dneh pripravimo kopel, odluščimo<br />
odmrlo kožo in po potrebi postopek<br />
ponovimo.<br />
Glivična obolenja stopal<br />
Glivično obolenje na stopalih (tinea pedis)<br />
je ena najpogostejših glivičnih okužb. Vir<br />
okužbe so ljudje z glivično okužbo stopal, ki<br />
odlagajo spore gliv v skupnih umivalnicah,<br />
kopališčih, <strong>zdrav</strong>iliščih ali športnih objektih.<br />
Okužbe se pogosteje pojavljajo pri ljudeh s<br />
potnimi nogami, saj glivice dobro rastejo<br />
predvsem na vlažnih in toplih predelih.<br />
Glivično okužbo prepoznamo po luščenju<br />
kože, ki srbi. Opazni so lahko tudi mehurčki<br />
na pordeli koži podplata ali razpoke.<br />
Okužba se lahko razširi na nohte, ki porumenijo<br />
in se <strong>za</strong>debelijo. Nohtne spremembe navadno<br />
niso boleče, ko pa noht postane <strong>za</strong>debeljen,<br />
lahko pritisk nanj povzroči bolečino.<br />
Zdravljenje glivičnih obolenj je lahko<br />
sistemsko ali lokalno. Zdravila <strong>za</strong> sistemsko<br />
<strong>zdrav</strong>ljenje predpiše <strong>zdrav</strong>nik.<br />
Za lokalno <strong>zdrav</strong>ljenje glivičnih obolenj<br />
se uporabljajo <strong>zdrav</strong>ila z antimikotičnimi<br />
učinkovinami, kot so terbinafin, klotrimazol,<br />
mikonazol, flutrimazol in bifonazol.<br />
Vse te učinkovine delujejo tako, da <strong>za</strong>virajo<br />
nastajanje ergosterola, ki je glavna sestavina<br />
celičnih membran glivic in plesni, <strong>za</strong>to <strong>za</strong>virajo<br />
njihovo rast in razmnoževanje ali pa<br />
povzročijo smrt glivične celice.<br />
Protiglivične učinkovine so vgrajene v<br />
gele, kreme, mazila, posipe ali tekočine in se<br />
jih nanaša neposredno na obolela mesta. Večina<br />
teh pripravkov je na voljo v <strong>lekarna</strong>h<br />
brez recepta.<br />
Za uspešno <strong>zdrav</strong>ljenje je pomembna redna<br />
uporaba (od 1- do 3-krat dnevno) skozi<br />
dovolj dolgo obdobje (od 1 do 6 tednov).<br />
Zdravljenje torej traja različno dolgo in je<br />
odvisno od pripravka, obsega in lokaliziranosti<br />
bolezni. Če <strong>zdrav</strong>ljenje prehitro opustimo,<br />
na primer ko na koži izginejo znaki<br />
okužbe (srbenje, luščenje, rdečina), se okužba<br />
lahko ponovi, saj glivic še nismo povsem<br />
odpravili.<br />
Za glivična obolenja nohtov se lahko poleg<br />
zgoraj omenjenih pripravkov uporabljajo<br />
tudi posebni laki in pisala <strong>za</strong> nohte, ki vsebujejo<br />
antimikotične učinkovine. Tudi pri<br />
teh pripravkih je <strong>za</strong> učinkovito <strong>zdrav</strong>ljenje
Schützt vor Hautrissen, Feuchtigkeitsverlust<br />
und spröder Haut! Rückfettend, pflegend,<br />
hält die Haut <strong>za</strong>rt und geschmeidig!<br />
90 Koža razkriva | Kje pa vas čevelj žuli? junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 91<br />
obutev lahko povzroči močnejše znojenje,<br />
<strong>za</strong>to nosimo obutev iz naravnih materialov<br />
(bombažne nogavice, usnjene čevlje). Pomembno<br />
je, da nogavice vsak dan <strong>za</strong>menjamo<br />
in vedno obujemo suhe čevlje. Pri tem so<br />
nam v pomoč pudri, ki vežejo nase vlago.<br />
Pomagamo si tudi z vložki <strong>za</strong> čevlje, ki so <strong>za</strong>snovani<br />
tako, da preprečujejo razvoj mikroorganizmov<br />
in nastanek neprijetnih vonjav.<br />
Kar <strong>za</strong>deva nanašanje različnih pripravkov<br />
na stopala, naj omenimo še, da ločimo<br />
antiperspirante od deodorantov.<br />
Antiperspiranti (aluminijeve soli, formaldehid<br />
itd.) delujejo tako, da preprečujejo<br />
znojenje. Uporabljamo jih zvečer, ko so žleze<br />
znojnice manj dejavne. Sprva jih je treba<br />
nanašati vsak dan, ko se stanje izboljša, lahko<br />
med posameznimi nanosi mine več dni.<br />
Pogosta težava pri uporabi antiperspirantov<br />
je draženje kože.<br />
Deodoranti ne preprečujejo znojenja.<br />
Delujejo tako, da bodisi maskirajo telesni<br />
vonj bodisi zmanjšajo populacijo bakterij,<br />
ki živijo na površini kože. Mednje sodijo na<br />
primer cinkov oksid, izopropilni alkohol in<br />
številna naravna eterična olja (olje ruševja,<br />
sivke, mete rožmarina, materine dušice …),<br />
ki jih proizvajalci vgrajujejo v kreme, losjone,<br />
bal<strong>za</strong>me in spreje.<br />
Da bomo torej lahko hodili lahkih nog naokrog,<br />
skrbimo <strong>za</strong> njihovo vsakodnevno higieno<br />
in nosimo udobno in zračno obutev. <br />
Z<br />
aradi potenja nog si je noge priporočljivo umivati vsak dan v kopeli s<br />
tekočim milom, ki vsebuje antiseptik. Neprimerna obutev lahko povzroči<br />
močnejše znojenje, <strong>za</strong>to nosimo obutev iz naravnih materialov. Pomembno je,<br />
da nogavice vsak dan <strong>za</strong>menjamo in vedno obujemo suhe čevlje. Pri tem so<br />
nam v pomoč pudri, ki vežejo nase vlago. Pomagamo si tudi z vložki <strong>za</strong> čevlje,<br />
ki so <strong>za</strong>snovani tako, da preprečujejo razvoj mikroorganizmov in nastanek<br />
neprijetnih vonjav.<br />
AufbauCrememit Urea<br />
Nežno do lepih rok in <strong>zdrav</strong>ih stopal<br />
pred uporabo<br />
peta<br />
po uporabi<br />
peta<br />
V samo nekaj minutah boste dosegli<br />
<strong>za</strong>vidljiv rezultat:<br />
koža bo <strong>za</strong>sijala od <strong>zdrav</strong>ja!<br />
potrebna doslednost pri upoštevanju navodil<br />
<strong>za</strong> uporabo.<br />
Zdravila <strong>za</strong> lokalno <strong>zdrav</strong>ljenje glivičnih<br />
okužb imajo redko neželene učinke, najpogosteje<br />
so to rdečina, srbeč, dražeč in pekoč občutek<br />
na koži. Kadar se pojavi preobčutljivostna<br />
reakcija (srbenje, izpuščaji, mehurji,<br />
koprivnica), je treba <strong>zdrav</strong>ljenje prekiniti.<br />
Med nosečnostjo in dojenjem se lahko<br />
<strong>zdrav</strong>ila <strong>za</strong> lokalno <strong>zdrav</strong>ljenje glivičnih<br />
okužb uporabljajo samo po predhodnem posvetu<br />
z <strong>zdrav</strong>nikom ali farmacevtom. Dodatna<br />
previdnost je potrebna tudi pri otrocih.<br />
K hitrejšemu <strong>zdrav</strong>ljenju pripomoremo<br />
tudi tako, da si noge umivamo s sredstvi, ki<br />
imajo kisel pH (ta je neugoden <strong>za</strong> rast glivic),<br />
<strong>za</strong>tem si noge temeljito obrišemo. Brisač in<br />
pribora <strong>za</strong> pedikuro si ne posojamo med seboj.<br />
Nositi moramo zračno obutev, njeno<br />
notranjost občasno rakužimo z antimikotičnimi<br />
pršili ali posipi.<br />
Potenje<br />
Potenje je sicer <strong>zdrav</strong> način uravnavanja<br />
telesne temperature, vendar utegne biti zelo<br />
neprijetna nadloga. S potenjem izločimo veliko<br />
presnovljenih škodljivih snovi, ki se<br />
pričnejo razkrajati in kaj kmalu se pojavi<br />
tudi neprijeten vonj.<br />
Pri tovrstnih težavah si je noge priporočljivo<br />
umivati vsak dan v kopeli s tekočim<br />
milom, ki vsebuje antiseptik. Neprimerna<br />
prednji del stopala<br />
prst<br />
pokožnica<br />
prednji del stopala<br />
prst<br />
pokožnica<br />
Rezultati pred uporabo in po uporabi lahko nihajo<br />
Uporabite Lopalmed set, ker:<br />
• boste enostavno in učinkovito odstranili<br />
otrdelo kožo, posušene žulje in pokožnico,<br />
• se izognete vnetjem nohtnega ležišča in tvorjenju<br />
nenaravno otrdele kože,<br />
• z njim nežno negujete svoje dlani in stopala.<br />
Lopalmed set poiščite v najbližji<br />
lekarni ali prodajalni z<br />
medicinskimi pripomočki.<br />
Več informacij:<br />
www.medis-m.si<br />
Uvoznik:<br />
Medis-M d.o.o.,<br />
Zagrebška c. 40, Maribor<br />
Proizvajalec: Lopal e.K, Germany<br />
z d r a v j e<br />
Ob~utite razliko!
92<br />
NAŠA LEKARNA<br />
junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA<br />
93<br />
Otroci in<br />
mladostniki<br />
Morski<br />
nepridipravi<br />
Metka Kovačič, univ. dipl. biolog<br />
Počitniške destinacije so kot nalašč, da se otresemo stresa, si odpočijemo od<br />
hitrega tempa življenja in damo možgane na pašo. Velikokrat pa nam<br />
počitnice lahko pokvarijo neprijetni piki, ugrizi in ožganine. Na pogled sicer<br />
zelo simpatične morske živali nam lahko pošteno <strong>za</strong>grenijo počitniške dni.<br />
Zato je pomembno, da znamo hitro in pravilno odreagirati in tako preprečiti<br />
predčasni <strong>za</strong>ključek <strong>za</strong>služenega dopusta.
94 Otroci in mladostniki | Morski nepridipravi<br />
junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 95<br />
han v obliki gosto zložene cevaste niti.<br />
Ustrezen dražljaj povzroči izvihanje, kaveljčki,<br />
ki so bili prej skriti v notranjosti te<br />
cevke, pa omogočijo pritrditev na plen. Nematociste<br />
vsebujejo strup, ki se po izvihani<br />
cevki izlije v plen. Večina strupov ožigalkarjev<br />
vsebuje kompleksne mešanice polipeptidov<br />
in proteinov, vključno s kateholamini,<br />
histaminom, hialuronidazo, fibrolizini,<br />
kinini in fosfolipa<strong>za</strong>mi.<br />
V<br />
Jadranskem morju biva pestra množica<br />
živalskih in rastlinskih vrst.<br />
Med njimi najdemo tudi nekatere<br />
strupene organizme. Za razliko od<br />
tropskih morij, kjer je strupenih vrst veliko<br />
več in s tem tudi nevarnosti, je Jadransko<br />
morje s tega vidika manj <strong>za</strong>skrbljujoče. Na<br />
Jadranu največjo preglavico predstavljajo<br />
morski ježki, ožigalkarji in strupene ribe.<br />
Morski ježki<br />
Morski ježki in njim sorodne živali so<br />
strupeni, čeprav njihov strup le redko ogrozi<br />
človeka. Kopalcem povzročajo preglavice<br />
predvsem, kadar jih pohodijo. Lupino morskih<br />
ježkov pokrivajo ostre bodice. Skorajda<br />
ni junaka, ki ne bi v svojem življenju stopil<br />
na ježka in <strong>za</strong>radi tega šepal nekaj dni. Zlomljene<br />
bodice se namreč <strong>za</strong>drejo v globlje<br />
plasti kože in povzročijo kronično vnetje<br />
ali pa se <strong>za</strong>taknejo ob kost ali živec. Posledice<br />
so lahko neprijetne bolečine v sklepih,<br />
mišicah ali kožni izpuščaji.<br />
Če stopite na morskega ježka:<br />
• čim prej odstranite bodice,<br />
• globoko <strong>za</strong>drte ostanke bodic pomaga<br />
odkriti modrikasta barva, ki je vidna na<br />
mestu, kjer se je bodica <strong>za</strong>drla v kožo,<br />
• pri odstranjevanju bodic pri<strong>za</strong>deto<br />
območje namočite v kis oziroma<br />
uporabite kisove obkladke, saj kis<br />
pomaga raztopiti ježkove bodice,<br />
• mesta okrog vboda je treba izprati in<br />
nama<strong>za</strong>ti z mazilom, ki vsebuje<br />
kombinacijo antihistaminika,<br />
analgetika in kortikosteroida,<br />
• le redko mora bodice, ki so <strong>za</strong>drte<br />
globoko v koži, odstraniti <strong>zdrav</strong>nik z<br />
rahlim vrezom.<br />
Ožigalkarji<br />
Ožigalkarji so skupina pravih mnogoceličarjev.<br />
Večinoma so morski organizmi, poznamo<br />
pa tudi nekatere sladkovodne (npr.<br />
zeleni trdoživ). Ožigalkarje lahko najdemo<br />
v obliki polipa in meduze. Polip je pritrjen<br />
na morsko dno, njegova telesna votlina pa<br />
se odpira na zgornji strani. Medu<strong>za</strong> pa je<br />
plavajoča in se njena telesna votlina odpira<br />
na spodnji strani.<br />
Za ožigalkarje so značilne posebne celice<br />
(knidoblaste), ki so večinoma posejane<br />
po površju ožigalkarjevega telesa in vsebujejo<br />
ožigalno enoto (nematocista). Nematociste<br />
so kroglaste oblike, del stene pa je uvi-<br />
Korale<br />
V tropski državah lahko opazimo velike<br />
koralne grebene, ki pod vodo privlačijo potapljače,<br />
v njihovi bližini pa se radi naredijo<br />
veliki valovi, ki so poslastica <strong>za</strong> srfarje. So<br />
domovanje raznolikih živalskih in rastlinskih<br />
vrst. Vsebujejo korale najrazličnejših<br />
barv, ki so sicer zelo privlačne na pogled,<br />
vendar pa jih je mnogo tudi strupenih. Obstaja<br />
preko sto različnih strupenih koral, ki<br />
ob stiku z njimi povzročijo hudo infekcijo.<br />
Če pride do neprijetnega srečanja s koralo,<br />
moramo pri<strong>za</strong>deto mesto sprati s slano vodo,<br />
ga razkužiti z amonijakom in ga držati v topli<br />
vodi. Zelo pomembno je, da čim prej poiščemo<br />
<strong>zdrav</strong>niško pomoč, saj potrebujemo<br />
strokovno oskrbo. Potapljači in srfarji zelo<br />
dobro vedo, da se sicer nedolžna praska <strong>za</strong>radi<br />
koral lahko spremeni v zelo komplicirano<br />
gnojno vnetje, ki se dolgotrajno <strong>zdrav</strong>i.<br />
Morska vetrnica<br />
Morske vetrnice imajo dobro razvite organe<br />
<strong>za</strong> ožiganje in pikanje, ki zlahka predrejo<br />
kožo. Ti organi so nameščeni na tipalkah<br />
in lovkah. Ob dotiku tisoče drobnih žel<br />
na lovkah ožgejo kožo. Resnost poškodbe je<br />
odvisna od vrste živali. Posledica ožiga je<br />
droben privzdignjen izpuščaj, okolica ožiga<br />
pa je včasih pordela. Pojavi se bolečina, ki je<br />
lahko huda in jo praviloma spremlja srbenje.<br />
Izpuščaj se lahko spremeni v mehurje, ki se<br />
napolnijo z gnojem in nato počijo. Drugi<br />
simptomi so še šibkost, slabost, glavobol, bolečine<br />
v mišicah in krči, izcedek iz oči in<br />
Fenistil® gel učinkovito<br />
pomirja in hladi kožo pri:<br />
Na voljo v <strong>lekarna</strong>h<br />
brez recepta!<br />
www.medis.si<br />
pikih insektov<br />
in ožigalkarjev<br />
Pred uporabo natančno preberite<br />
navodilo! O tveganju in neželenih<br />
učinkih se posvetujte z <strong>zdrav</strong>nikom<br />
ali s farmacevtom!<br />
sončnih opeklinah<br />
in preobčutljivosti<br />
na sončno svetlobo<br />
dermatitisu alergijskega<br />
izvora in urtikariji<br />
alergičen na alergije
96 Otroci in mladostniki | Morski nepridipravi<br />
junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 97<br />
nosu, močno znojenje, spremembe hitrosti<br />
utripa in tudi bolečina v prsnem košu, ki je<br />
močnejša med dihanjem.<br />
Meduze<br />
Klobučnjaške meduze so sezonsko številne<br />
tudi v obalnih vodah Jadranskega<br />
morja. So ožigalkarji, ki nimajo trdnega<br />
ogrodja in vsebujejo veliko vode (več kot<br />
90%). Iz klobuka izrašča 8 lovk, na katerih<br />
so posebne celice z ožigalkami. Premeri klobukov<br />
so zelo različni. Poznamo mikroskopske<br />
meduze in tudi take, katerih premer<br />
klobuka je več kot pol metra. Meduze<br />
imajo <strong>za</strong> ljudi zelo neprijetne značilnosti,<br />
saj so ožganine zelo boleče, pri nekaterih vrstah<br />
pa celo smrtno nevarne. Na srečo med<br />
klobučnjaškimi medu<strong>za</strong>mi, ki živijo v Jadranskem<br />
morju, tako nevarnih ni, vseeno<br />
pa nekatere lahko neprijetno ožgejo. Bolečina<br />
mine po nekaj urah, srbenje pa je prisotno<br />
še nekaj dni po dogodku. Sledi ožiga so<br />
kot temno ali svetlo pigmentirane lise vidne<br />
še dolgo časa.<br />
Če vas oplazi ožigalkar:<br />
• Pri<strong>za</strong>deto mesto takoj izperite z morsko<br />
vodo. Mesta poškodbe ne spirajte s<br />
sladko vodo in kože ne drgnite, ker to<br />
lahko poveča pekočo bolečino.<br />
• Ostanke lovk odstranite s pinceto ali z<br />
roko, ki ste jo <strong>za</strong>varovali z rokavico. Če<br />
pri roki nimate pincete, lahko ostanke<br />
lovk odstranite kar s kreditno kartico<br />
ali topo stranjo noža. V primeru, da<br />
ožigalke ostanejo na koži, se sproščanje<br />
toksinov nadaljuje, kar poveča pekočo<br />
bolečino.<br />
• Opečeno mesto nato hladite z ledom.<br />
Pazite, da je led v vrečki, da koža ostane<br />
suha.<br />
• Pri<strong>za</strong>deto mesto <strong>za</strong> 30 minut namočite v<br />
raztopino kisa in vode v razmerju 50 : 50.<br />
• Rano potresite z moko in nato prašek<br />
previdno postrgajte z ostrim nožem.<br />
• Rano spet namočite v kis.<br />
• Pri<strong>za</strong>deto mesto namažite z mazilom, ki<br />
vsebuje kombinacijo antihistaminika,<br />
analgetika in kortikosteroida.<br />
• Če se kljub prvi pomoči stanje ne<br />
izboljša in če gre <strong>za</strong> osebe, ki imajo več<br />
opeklin ali opekline na obrazu, je treba<br />
poiskati <strong>zdrav</strong>niško pomoč.<br />
Strupene ribe<br />
Posebno vlogo med strupenimi živalmi v<br />
morju imajo ribe. Najbolj znani so primeri<br />
štirih vrst iz skupine morskih zmajev: morski<br />
zmaj (Trachinus draco), črnoglavi morski<br />
zmaj (T. radiatus), pikasti morski zmaj (T.<br />
araneus) in rumeni morski zmaj (Echichthys<br />
vipera). Morske zmaje spoznamo po njihovem<br />
podolgovatem, bočno sploščenem telesu<br />
in navzgor obrnjenih očeh, ki so si postavljene<br />
zelo blizu. Na hrbtni strani imajo<br />
temno plavut, ki nosi strupene trne. Strupeni<br />
trni se ne nahajajo le v hrbtni plavuti, ampak<br />
tudi na škržnih poklopcih. Morski zmaji<br />
so <strong>za</strong>kopani v peščeno dno, tako da iz<br />
njega molijo le oči in strupeni trni. Med poletnimi<br />
meseci, ko se drstijo, jih najdemo<br />
tudi v plitvih vodah.<br />
Kopalca, ki stopi na ribo, <strong>za</strong>čnejo pestiti<br />
hude, nevzdržne bolečine, pojavi se lahko<br />
tudi bruhanje in v redkih primerih mišična<br />
parali<strong>za</strong> ali celo smrt. Strup morskih zmajev<br />
je termolabilen, <strong>za</strong>to je najbolje, da poškodovani<br />
del telesa namočite v toplo vodo <strong>za</strong><br />
vsaj pol ure.<br />
Tudi hrustančnice, med katere uvrščamo<br />
skate, morske biče in morske golobe, imajo<br />
strupene trne. Na vso srečo jih le redko srečamo,<br />
saj gre <strong>za</strong> zelo plahe živali. Tako kot morski<br />
zmaji tudi te ribe živijo <strong>za</strong>kopane v morsko<br />
dno. Imajo romboidno telo in rep, na<br />
katerem se nahajajo strupeni trni. Mesto poškodbe<br />
je potrebno izprati z vodo, odstraniti<br />
bodice in pri<strong>za</strong>deti ud potopiti v tako vročo<br />
vodo, kot jo posameznik lahko prenese. Poškodovani<br />
del namakajte v vodo vsaj 30 do 90<br />
minut. Pomembno je, da prvo pomoč nudimo<br />
takoj, saj lahko drugače vbod postane<br />
zelo boleč. Tudi <strong>zdrav</strong>niška pomoč ima pomembno<br />
vlogo, saj <strong>zdrav</strong>nik presodi, ali so<br />
potrebni antibiotiki, injekcija proti tetanusu,<br />
temeljito očiščenje ali celo šivanje rane.<br />
Med najokusnejše strupene ribe sodijo<br />
škarpine ali bodike. Tudi te ribe imajo strupene<br />
trne na hrbtni plavuti in škržnem poklopcu.<br />
Ker se škarpine zelo neopazno skrijejo<br />
v morsko dno, morajo biti previdni tako<br />
potapljači kot ribiči. Previdnost pa ni odveč<br />
niti pri čiščenju rib, saj se tudi pri tem opravilu<br />
lahko zbodemo.v<br />
Previdnost ni nikoli odveč, <strong>za</strong>to je poznavanje<br />
biologije, ekologije in morebitne<br />
nevarnosti ter ravnanja v primeru nezgode<br />
najboljša preventiva. <br />
Tosama<br />
Ko se odpravljate na dopust, ne po<strong>za</strong>bite na Tosamine izdelke, s katerimi bodo male nerodnosti hitro po<strong>za</strong>bljene. • PriroËna pakiranja razliËnih obliæev in<br />
osebni komplet prve pomoËi lahko postanejo vaπ najboljπi sopotnik. • Izdelki so na voljo v Tosamini trgovini ter specializiranih trgovinah in <strong>lekarna</strong>h.<br />
www.tosama.si<br />
www.tosama-trgovina.si
98<br />
NAŠA LEKARNA<br />
junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA<br />
99<br />
Preudarno<br />
<strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>je<br />
Bledica, nemir, hladen pot, glavobol, utrujenost, slabost v valovih, bruhanje? Zveni<br />
znano? Se tako prične vsako vaše potovanje? Vse našteto se lahko zgodi vsakomur<br />
od nas z normalno delujočim ravnotežnim organom v notranjem ušesu. Omenjeni<br />
simptomi kažejo na bolezen, ki to v resnici ni, čeprav v svojem imenu nosi prav to<br />
besedo. Nekateri ji dodajo še pridevnik morska, drugi stvar <strong>za</strong>stavijo širše in jo<br />
poimenujejo kar potovalna slabost. Je mnogo pogostejša, kot se morda zdi na prvi<br />
pogled. Zelo zgovoren je podatek, da kar 94 % astronavtov med letenjem jemlje<br />
<strong>zdrav</strong>ila, od tega je kar polovica takšnih, ki naj bi delovala proti slabosti.<br />
Morska<br />
bolezen ali<br />
potovalna<br />
slabost –<br />
ko se podatki v glavi<br />
ne ujemajo<br />
Vesna Hojnik, univ. dipl. biolog<br />
Morska bolezen oziroma potovalna<br />
slabost se razvije <strong>za</strong>radi<br />
nasprotujočih si podatkov, ki<br />
jih čutila pošiljajo možganom.<br />
Možgani dobivajo na eni strani podatke, ki<br />
jim jih prek vidnih dražljajev posredujejo<br />
oči, na drugi strani pa obenem o položaju<br />
telesa nenehno zbirajo podatke. Slednje dobivajo<br />
od ravnotežnega organa in posebnih<br />
čutil, ki <strong>za</strong>znavajo položaj naših mišic. Na<br />
osnovi vseh podatkov, ki se na ta način znajdejo<br />
v možganih, ohranjamo ustrezno držo<br />
telesa in ga premikamo z usklajenimi gibi.<br />
Potovalna slabost nastane, ker so omenjena<br />
čutila prilagojena na zbiranje podatkov<br />
iz okolja, ki je bolj ali manj nepremično.<br />
Ko se to ob plovbi z ladjo ali ob vožnji z avtomobilom<br />
nenadoma prične premikati, se<br />
podatki, ki prispejo v možgane preko vidnega<br />
živca, ne ujemajo s podatki, ki jih posreduje<br />
ravnotežni organ v notranjem ušesu.<br />
Kadar sami vozimo avto, se naši možgani<br />
pred ovinkom »pripravijo« nanj, ker v <strong>za</strong>vijanju<br />
dejavno sodelujemo. Kadar namesto<br />
nas vozi kdo drug (mi pa ob tem beremo še<br />
turistični vodnik), »priprava« na ovinek izostane,<br />
ker čutila možganom prinašajo podatke<br />
o tem, da mirno sedimo in da se naše<br />
okolje ne premika. Ker si vidne informacije<br />
in tiste o ravnotežju nasprotujejo, jih možgani<br />
ne znajo pravilno uskladiti, <strong>za</strong>radi česar<br />
prihaja do slabosti.<br />
Kje se lahko pojavi potovalna slabost?<br />
Plovbi z ladjo, letu z letalom in vožnji po<br />
ovinkasti cesti lahko dodamo še celo vrsto<br />
življenjskih okoliščin, ki izzovejo podobne<br />
učinke kot omenjeni načini prevo<strong>za</strong>. Podobne<br />
izkušnje namreč opisujejo tudi občutljivejši<br />
posamezniki, ki se gugajo na gugalnici,<br />
obiščejo katerega od adrenalinskih ali<br />
<strong>za</strong>baviščnih parkov, gledajo film v tridimenzionalni<br />
tehniki ali smučajo pri izredno<br />
slabi vidljivosti.<br />
Potovalna slabost ni bolezen<br />
Ker, kot že rečeno, ne gre <strong>za</strong> bolezen, lahko<br />
potovalno slabost občuti vsak z normalno
100 Preudarno <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>je | Morska bolezen ali potovalna slabost – ko se podatki v glavi ne ujemajo<br />
junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 101<br />
delujočim ravnotežnim organom. Najpogosteje<br />
se pojavlja pri otrocih, s starostjo pogostost<br />
njenega pojavljanja upada. Zelo redko se<br />
pojavlja pri dojenčkih in majhnih otrocih do<br />
drugega leta starosti. V grobem lahko ljudi<br />
glede na intenzivnost doživljanja morske bolezni<br />
razdelimo v tri skupine. V prvi tretjini<br />
so tisti, ki so zelo občutljivi, v drugi tretjini tisti,<br />
ki so občutljivi v težjih pogojih, <strong>za</strong>dnjo<br />
tretjino pa predstavljajo tisti, ki slabost občutijo<br />
zgolj v ekstremnih pogojih. Večina ljudi<br />
sodi v drugo skupino. Ti doživljajo blažjo<br />
obliko morske bolezni, ki ne traja dolgo. Takoj<br />
ko se gibanje, ki jo je povzročilo, ustavi,<br />
njeni simptomi izzvenijo. Razveseljujoč podatek<br />
je, da je na morsko bolezen mogoče postati<br />
odporen. Odpornost se razvije po dveh<br />
do treh dneh stalne izpostavljenosti pogojem,<br />
ki povzročajo slabost, ali ob večkratni krajši<br />
izpostavljenosti. Po tem času namreč možganom<br />
nekako uspe uskladiti nasprotujoče si<br />
podatke iz različnih čutil.<br />
Pri razvoju morske bolezni igrajo pomembno<br />
vlogo tudi psihološki dejavniki. Posebno<br />
očiten je njihov vpliv, če se morska bolezen<br />
pojavi, še preden gremo na ladjo, v letalo<br />
ali avto. Pogosto se tudi dogaja, da ko postane<br />
slabo prvem potniku, mu kmalu sledi še drugi.<br />
Ukrepi<br />
Kako si lahko pomagamo pred<br />
potovanjem?<br />
Zelo pomembno je, da odidemo na potovanje<br />
spočiti. Utrujenost namreč znatno poveča<br />
verjetnost <strong>za</strong> razvoj morske bolezni.<br />
Dan pred potovanjem uživamo čim več tekočine<br />
(najbolje vodo ali blag, nesladkan<br />
zeliščni čaj). Ne pijemo alkohola, sladkih<br />
sadnih sokov in gaziranih pijač.<br />
Zjutraj pred potovanjem <strong>za</strong>užijemo lahek in<br />
topel obrok. S tem preprečimo draženje<br />
želodčne sluznice in krčenje sten želodca<br />
<strong>za</strong>radi lakote.<br />
Tik pred potovanjem je priporočljivo uživati<br />
suho hrano, da je želodec ob odsotnosti<br />
nepotrebnega pretakanja tekoče hrane<br />
čim bolj umirjen.<br />
Pred vkrcanjem odidemo na krajši sprehod.<br />
Pred vožnjo z avtom poskrbimo <strong>za</strong> to, da bo<br />
ta dobro prezračen, saj slab zrak in vročina<br />
potovalno slabost še poslabšata.<br />
Ukrepi med potovanjem<br />
Če je potovanje krajše, med njim ne uživamo<br />
hrane in pijač. Sicer pijemo navadno<br />
vodo in ne pretiravamo s hrano.<br />
Namestimo se v osrednjem delu plovila ali<br />
vozila, na sredinski liniji, obvezno obrnjeni<br />
v smeri vožnje. Najslabši je položaj<br />
v <strong>za</strong>dnjem delu plovila ali vozila.<br />
Izogibajmo se branju ter delu z računalnikom<br />
ali <strong>za</strong> mizo na splošno. Pri plovbi z<br />
ladjo se seveda odsvetuje delo in vsesplošno<br />
<strong>za</strong>drževanje v podpalubju.<br />
Pazimo, da med vožnjo nismo izpostavljeni<br />
vdihovanju izpušnih plinov.<br />
Opazujemo nepremično točko na obzorju<br />
ali na kopnem. Če ta ni vidna, <strong>za</strong>premo<br />
oči, ležemo na hrbet in čim manj premikamo<br />
telo, posebej glavo.<br />
Med plovbo izvajamo katero od tehnik<br />
sproščanja (vizuali<strong>za</strong>cija, avtogeni trening…<br />
) ali poskušamo kako drugače <strong>za</strong>posliti<br />
um s stvarmi, ki niso pove<strong>za</strong>ne z<br />
vožnjo ali plovbo.<br />
Ko se slabost pojavi, je najboljši, a žal ne<br />
zmeraj izvedljiv ukrep, da prekinemo vožnjo<br />
in se nadihamo svežega zraka.<br />
Kadar vožnje ni mogoče ustaviti, je svež<br />
zrak še zmeraj priporočljiv ukrep, ki pa<br />
naj bo po možnosti združen s tem, da<br />
usmerimo pogled k obzorju.<br />
Če slabost še zmeraj ne mine, ležemo in <strong>za</strong>premo<br />
oči.<br />
Ob bruhanju pazimo, da ne dehidriramo. Pijemo<br />
dovolj tekočine. Priporočljiva je vodna<br />
mešanica rehidracijske soli.<br />
Nasveti <strong>za</strong> potovalno slabost pri otrocih<br />
Pred vožnjo naj otrok <strong>za</strong>užije lahek obrok.<br />
Otrok naj sedi čim bolj spredaj v vozilu, pri<br />
čemer naj ima pogled namesto k stranskim<br />
oknom uprt naprej, v smeri vožnje.<br />
Nikakor naj ne bo s pogledom uprt v nasprotni<br />
smeri vožnje.<br />
Otrok naj med vožnjo nikakor ne igra video<br />
igric, prav tako se odsvetuje branje.<br />
Med vožnjo poskušajmo otroka čim bolj <strong>za</strong>motiti.<br />
Poskušajmo ga aktivno vključiti v<br />
pogovor ali se z njim igrajmo besedne<br />
igrice, ki bodo <strong>za</strong>htevale natančno opazovanje<br />
okolja, ki beži mimo vozila.<br />
Otroku lahko predvajamo tudi pravljico<br />
POTOVALNA SLABOST?<br />
POSLOVITE SE OD POTOVALNE SLABOSTI S POMOČJO SEA–BAND-a<br />
Včasih, morda celo vsak dan, nam<br />
potovanje lahko pokvari potovalna<br />
slabost. Sea band je originalen<br />
akupresurni <strong>za</strong>pestni trak, ki naravno<br />
preprečuje in olajša simptome vseh vrst<br />
slabosti.<br />
Sea band je naravna izbira brez <strong>zdrav</strong>il,<br />
ki <strong>za</strong>gotavlja enostavno uporabo <strong>za</strong><br />
celotno družino.<br />
Brez <strong>zdrav</strong>il. Brez stranskih učinkov.<br />
Klinično testiran. Primeren<br />
<strong>za</strong> potovalno slabost, jutranjo slabost<br />
in vse druge oblike slabosti.<br />
Na voljo v <strong>lekarna</strong>h<br />
in specializiranih prodajalnah.<br />
na zgoščenki, ob kateri se bo <strong>za</strong>motil.<br />
Z uporabo napihljivih blazin <strong>za</strong> fiksiranje<br />
vratu omejite premikanje otrokove glave.<br />
Pri vožnji z avtomobilom so priporočljivi<br />
čim pogostejši postanki.<br />
Poskušajte ostati čim bolj mirni. Otrokom<br />
je pogosto slabo prav <strong>za</strong>to, ker <strong>za</strong>znajo<br />
strah staršev pred slabostjo.<br />
Zdravila<br />
V možganskih središčih <strong>za</strong> ravnotežje poteka<br />
prenašanje informacij med posameznimi<br />
živčnimi celicami s pomočjo posebnih<br />
prenašalnih molekul, med katerimi sta najpomembnejši<br />
acetilholin in noradrenalin. Za<br />
aktivacijo centra <strong>za</strong> bruhanje je odgovoren<br />
posebej acetilholin. Zdravila proti morski<br />
bolezni v največji meri delujejo prav na prenašanje<br />
živčnih impulzov z acetilholinom,<br />
in sicer tako, da ta prenos zmanjšajo (imajo<br />
tako imenovani antiholinergični učinek). <br />
Naravna izbira <strong>za</strong> lajšanje slabosti.<br />
Zastopnik in distributer:<br />
info@toppharma.si<br />
www.toppharma.si<br />
Proizvajalec:<br />
Sea-Band Limited,<br />
Velika Britanija
102<br />
NAŠA LEKARNA<br />
PONAVLJAJOČA ZGAGA?<br />
Ni potrebno, da trpite!<br />
Preudarno<br />
<strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>je<br />
V nasprotju s tradicionalnimi <strong>zdrav</strong>ili CONTROLOC Control® prekine cikel ponavljajoče zgage<br />
Večina ljudi ima zgago občasno. Če pa se zgaga pojavlja vsaj 1 krat<br />
mesečno in trpite <strong>za</strong>radi simptomov zgage več kot 1 dan, trpite <strong>za</strong><br />
tako imenovano ponavljajočo zgago.<br />
Ni samo bolečina ponavljajoče zgage tista, ki vam greni življenje, čez<br />
čas lahko škoduje tudi vašemu <strong>zdrav</strong>ju. Mnogi ljudje se sprijaznijo<br />
s ponavljajočimi simptomi zgage preprosto <strong>za</strong>to, ker ne vedo, da bi<br />
jih lahko odpravili. Namesto tega blažijo svoje probleme z <strong>zdrav</strong>ili, ki<br />
dovoljujejo, da se simptomi zgage ponavljajo spet in spet.<br />
ne blažite svoje zgage<br />
-raje jo odpravite<br />
V nasprotju z ostalimi <strong>zdrav</strong>ili, vam<br />
ConTroLoC Control® nudi olajšanje, ki<br />
ne traja samo 24 ur, ampak več mesecev.<br />
Torej, kako deluje? Vaš želodec ima<br />
milijone majčkenih protonskih črpalk.<br />
ConTroLoC Control® deluje na mestu<br />
izvora vaših težav - v protonski črpalki, ki<br />
producira kislino. zmanjša aktivnost le<br />
teh do primernega nivoja. Vračanje<br />
kisline v požiralnik ali nastanek zgage je<br />
tako odpravljen. Še vedno pa imate<br />
dovolj kisline v želodcu, da vam pomaga<br />
pri prebavi hrane. Poleg tega se z<br />
odpravo draženja, ki ga povzroča kislina<br />
v vašem požiralniku odpravijo tudi predhodne<br />
poškodbe.<br />
ne krivite svojega<br />
načina življenja<br />
na splošno je napačno mišljenje , da je<br />
zgaga problem, ki si ga povzročimo<br />
sami. Mnogo ljudi misli, da bi z<br />
izboljšanjem načina življenja lahko<br />
odpravili zgago. Pravi vzrok zgage je<br />
nepravilno delovanje prebavnega<br />
sistema, ki ga boste le težko uredili samo<br />
s spremembo načina življenja. Poznamo<br />
specifične sprožilce, kot so določena<br />
hrana, alkohol, kajenje in določene<br />
fizične aktivnosti, ki lahko sprožijo<br />
zgago. z izogibanjem teh razvad se<br />
lahko zmanjšajo epizode zgage, ne<br />
boste pa <strong>za</strong> vedno odpravili vaših težav.<br />
Vam je nerodno<br />
govoriti o zgagi?<br />
ni potrebno, saj je zgaga zelo pogosta<br />
težava. Dejansko ima eden od štirih<br />
odraslih oseb težave s ponavljajočo<br />
zgago. Večina od nas ve, kako se ta<br />
oseba počuti. <strong>za</strong>to vprašajte farmacevta<br />
v lekarni <strong>za</strong> pravi način <strong>zdrav</strong>ljenja vaših<br />
simptomov zgage. Prej ko boste izvedeli<br />
kako, prej boste prosti problemov<br />
ponavljajoče zgage in končno <strong>za</strong>čeli<br />
uživati življenje.<br />
Milijoni ljudi ga cenijo<br />
Učinkovino pantoprazol v tabletah<br />
CONTROLOC Control® je uporabljalo<br />
več kot 750 milijonov ljudi po svetu<br />
in ima doka<strong>za</strong>no učinkovitost in<br />
varnost<br />
Ali ste vedeli?<br />
• 1 od 4 oseb trpi <strong>za</strong>radi<br />
ponavljajoče zgage<br />
• zgaga ni povzročena z načinom<br />
življenja<br />
• ponavljajočo zgago lahko odpravite<br />
Oglasno sporočilo<br />
Prvi <strong>za</strong>viralec protonske<br />
črpalke (ZPČ), odobren<br />
kot <strong>zdrav</strong>ilo brez recepta<br />
v 27 državah EU<br />
Dokončna rešitev<br />
<strong>za</strong> ponavljajočo zgago<br />
junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA<br />
103<br />
Vprašaj farmacevta o svojih težavah z zgago<br />
Končno brez<br />
ponavljajoče zgage
104 NAŠA LEKARNA<br />
junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 105<br />
Wellness<br />
kotiček<br />
Poletno doživetje<br />
Že od nekdaj veljajo Terme Olimia <strong>za</strong> odlično počitniško točko vedoželjnih, avanturističnih in kulinaričnih<br />
turistov, ki radi pogledajo tudi čez rob bazena in sebi privoščijo najbolj <strong>za</strong>nimive počitnice.<br />
Govori se.... O prestižnosti Wellnessa Orhidelia, ki je<br />
nov svet termalnih užitkov, kjer boste med popolnim<br />
razvajanjem vašega telesa in duha doživeli prebujenje<br />
ljubezni. V bazenih se boste lahko potopili v čudoviti<br />
vodni svet in sprostili v objemu vodnih kapljic. V savna<br />
centru pa boste ogreli svoje telo in srce. Wellness<br />
Orhidelia je arhitekturna poezija očem in kolaž izbranih<br />
luksuznih detajlov duši. Je praznik originalnosti in<br />
presežek čutnosti. In po izboru obiskovalcev izbran <strong>za</strong><br />
NAJ wellness v Sloveniji.<br />
Kopa se... Ob visokih temperaturah se lahko kopate<br />
v Termalnem praku Aqualuna, ki je z velikim številom<br />
vodnih atrakcij, tobogani, drčami in ostalimi atrakcijami<br />
ter pestrim animacijskim programom, <strong>za</strong>nimiv <strong>za</strong> vse<br />
generacije. Aqua Jungle pa je posebno doživetje <strong>za</strong><br />
najmlajše goste. Otroci se lahko povzpnejo na valovito<br />
kača, <strong>za</strong>jahajo krokodila ali želvo, se spustijo po majhnem<br />
toboganu, se postavijo pod palmo s špricajočimi kokosi<br />
in bananami in še bi lahko naštevali.<br />
Potepa se... Na odkrivanje kraja in tradicije se lahko<br />
odpravite peš ali s kolesom po urejenih peš ter kolesarskih<br />
poteh. Okoliške kraje lahko obiščete tudi s cestnim<br />
vlakom. Svoj dan pa lahko <strong>za</strong>polnite tudi s tenisom,<br />
odbojko na mivki, golfom ter drugimi igrami v Športnem<br />
parku Gaj.<br />
V času poletja in visokih temperatur smo pripravili<br />
<strong>za</strong>nimive POLETNE PONUDBE, ki jih ne smete<br />
<strong>za</strong>muditi!<br />
Če imate otroka, ki je mlajši od 12 let (skupaj z 2<br />
odraslima osebama v sobi), in boste pri nas uživali vsaj<br />
štiri dni in tri noči, bivanja <strong>za</strong>nj NE boste plačali. Kako<br />
se vam to zdi? In cene že od 178,50 EUR/3xpolpenzion<br />
v Hotelu Bre<strong>za</strong> ter 254 EUR/3x polpenzion v Wellness<br />
hotelu Sotelia.<br />
Za še večje vodne užitke ter <strong>za</strong> <strong>za</strong>nimiv POČITNIŠKI DAN<br />
smo pripravili najboljšo ponudbo <strong>za</strong> celotno družino tudi<br />
v Termalnem parku Aqualuna: 2 odrasla + 1,2,3 otroci +<br />
hrana + osvežilna pijača + plavanje + nori tobogani +<br />
sonce + <strong>za</strong>bava ….že od 43 EUR dalje. V Termah Olimia<br />
boste uživali vsi mamica in očka, babica in dedek, teta in<br />
stric… kaj pa vaši otroci? Niti <strong>za</strong> hip vas ne bodo pogrešali.<br />
Kričali bodo od vzhičenosti in občutka svobode, ko se<br />
bodo že 52-ič spustili po številnih toboganih.<br />
Terme Olimia d.d., Zdraviliška cesta 24, SI – 3254 Podčetrtek<br />
T 03 829 78 36, info@terme-olimia.com, www.terme-olimia.com
106<br />
NAŠA LEKARNA<br />
junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA<br />
107<br />
Pozitivka<br />
Foto: Blaž Žnidaršič<br />
Zmagujmo z astmo<br />
prim. mag. Matjaž Turel, dr. med., specialist internist pulmolog, vodja hospitalnega oddelka na<br />
Kliničnem oddelku <strong>za</strong> pljučne bolezni in alergijo ukc Ljubljana<br />
Astma označuje posebno vnetje<br />
sluznice dihalnih poti. Posledično se<br />
spodnje dihalne poti zožijo, »<strong>za</strong>prejo« in<br />
ovirajo dihanje. Pojavijo se simptomi,<br />
značilni <strong>za</strong> astmo. Občutek tesnega<br />
prsnega koša, piskanje v pljučih, kašelj<br />
in občutek pomanjkanja zraka so<br />
najpogostejši. Pomembno je vedeti, da<br />
so pri večini bolnikov z astmo te težave<br />
z <strong>zdrav</strong>ili in ostalimi ukrepi odpravljive.<br />
Zapora spodnjih dihalnih poti je namreč<br />
povratna. To je ena od osnovnih<br />
značilnosti astme. Zato astma ni<br />
bolezen, ki bi ob postavitvi diagnoze<br />
lahko bila vzrok <strong>za</strong> žalost oz. skrb <strong>za</strong><br />
prihodnost. Znamo jo dobro obvladati.<br />
Bolnik se mora le držati naših navodil in<br />
redno jemati <strong>zdrav</strong>ila. Pri večini<br />
dosežemo, da praktično v nobeni<br />
aktivnosti niso omejeni. Veliko državnih,<br />
svetovnih in olimpijskih prvakov v<br />
različnih športnih disciplinah ima astmo.<br />
Astmatsko vnetje domnevno sprožijo<br />
pri ljudeh z genetsko nagnjenostjo<br />
alergeni ali virusi. Osnovni<br />
vzrok vnetja je neznan. Ob zmanjšanju<br />
vnetja se astma izboljša. Vnetje zmanjšujemo<br />
z odstranjevanjem alergenov in dražljivcev<br />
ter predvsem z uporabo <strong>zdrav</strong>il.<br />
Najbolj učinkovita protivnetna <strong>zdrav</strong>ila so<br />
glukokortikoidi. Bolnika moramo tudi poučiti<br />
o vseh plateh bolezni. Astme ne moremo<br />
uspešno <strong>zdrav</strong>iti, če bolnik z nami ne sodeluje.<br />
S pravilnim <strong>zdrav</strong>ljenjem je mogoče<br />
pri večini bolnikov doseči popolno stabili<strong>za</strong>cijo<br />
astme. Z nobenim znanim <strong>zdrav</strong>ilom<br />
astme ne po<strong>zdrav</strong>imo dokončno, ampak je<br />
ponavadi potrebno dolgoletno, tudi vseživljenjsko<br />
<strong>zdrav</strong>ljenje. Bolniki z astmo morajo<br />
obvladati samo<strong>zdrav</strong>ljenje astme po načrtu,<br />
ki ga individualno priporočimo.<br />
Astma je prav<strong>za</strong>prav ena bolezen, <strong>za</strong>to se<br />
razdelitev na različne oblike postopoma opušča,<br />
saj se prekrivajo. Večje skupine astme so<br />
ekstrinzična (pri bolniku dokažemo alergene,<br />
na katere je preobčutljiv; take bolnike<br />
imenujemo atopiki), intrinzična (alergena ne
108 Pozitivka | Zmagujmo z astmo junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 109<br />
dokažemo), poklicna (alergeni delovnega<br />
okolja) ter od napora ali od mrzlega zraka odvisna<br />
astma (pojavlja se skoraj izključno ob<br />
naporu ali vdihovanju mrzlega zraka).<br />
Ne glede na to, kakšna je astma, jo razlikujemo<br />
tudi glede na stopnjo težav. Ločimo<br />
občasno astmo, blago, zmerno in hudo stalno<br />
astmo.<br />
Vse oblike astme lahko poslabšajo okužbe<br />
dihal, vdihovanje alergenov (pri ekstrinzični)<br />
ali dražljivcev, telesni napor, psihični<br />
stres, hiperventilacija, kajenje, klimatske<br />
spremembe, polucija in nekatera <strong>zdrav</strong>ila.<br />
So pa bolniki na različne sprožilce različno<br />
občutljivi.<br />
Simptomi astme so posledica <strong>za</strong>pore dihalnih<br />
poti in se kažejo z različnimi stopnjami<br />
motenega izdiha (obstrukcije). Zaporo<br />
povzroča vnetje, ki ima <strong>za</strong> posledico <strong>za</strong>debelitev<br />
sluznice spodnjih dihal, povečano izločanje<br />
sluzi v bronhe in krčenje (krč) bronhov.<br />
Bolnik z astmo občasno težje diha, »piska«<br />
mu v pljučih, kašlja, izkašljuje. Težave so lahko<br />
povsem blage in bolnika ne motijo preveč,<br />
lahko pa tako hude, da povzročijo smrt.<br />
Zaporo dihalnih poti izmerimo s spirometrijo.<br />
Merimo največji izpih zraka v prvi<br />
sekundi (fev1) in celoten izpih zraka (vc-vitalno<br />
kapaciteto). Pri <strong>za</strong>pori dihalnih poti, ki<br />
je posledica astme, je značilno znižan predvsem<br />
fev1. Za vse parametre imamo določeno<br />
normo, odvisno od spola, starosti in telesne<br />
višine, ki jo primerjamo z meritvami.<br />
Cilj <strong>zdrav</strong>ljenja astme je, da bolnik praktično<br />
nima več nobenih težav in da normalno<br />
živi, vključno z delom in športnimi aktivnostmi.<br />
Zdravljenje astme je lahko večtirno,<br />
vendar se bom omejil le na bistvena <strong>zdrav</strong>ila.<br />
Temeljno <strong>zdrav</strong>ilo je inhalacijski glukokortikoid,<br />
ki zmanjšuje vnetje. Bolnik mora <strong>zdrav</strong>ilo<br />
vsakodnevno vdihovati. Drugo <strong>zdrav</strong>ilo,<br />
inhalacijski beta agonisti, so tako imenovani<br />
olajševalci, saj razširijo skrčene bronhe. Dolgodelujoče<br />
bolniki lahko uporabljajo le skupaj<br />
z inhalacijskim kortikosteroidom (običajno<br />
sta obe <strong>zdrav</strong>ilni učinkovini v enem<br />
vdihovalniku), medtem ko kratkodelujoče<br />
bolniki vdihujejo le med poslabšanji. Bolnik<br />
z astmo mora biti s temeljnim <strong>zdrav</strong>ilom<br />
tako urejen, da kratkodelujočega beta agonista<br />
praktično ne uporablja. Če ga uporabi več<br />
kot dvakrat na teden, moramo povečati odmerke<br />
inhalacijskega kortikosteroida ali dodati<br />
še druga protivnetna <strong>zdrav</strong>ila, npr. antilevkotriene.<br />
Stranski učinki teh <strong>zdrav</strong>il so<br />
<strong>za</strong>nemarljivi in vsekakor še zdaleč ne presegajo<br />
njihovih ugodnih učinkov.<br />
V celotni populaciji je približno 5 % bolnikov<br />
z astmo, smrtnost <strong>za</strong>radi astme pa manj<br />
kot 1 na 100.000 prebivalcev na leto. Smrtnost<br />
se ne zmanjšuje predvsem na račun bolnikov,<br />
ki ne sodelujejo pri <strong>zdrav</strong>ljenju.<br />
Kot otrok sem tudi sam imel astmo. Velikokrat<br />
se astma med odraščanjem umiri in<br />
se morda nikoli več ne pojavi. Se pa seveda<br />
lahko, kar pa me nič ne skrbi. Vidim namreč,<br />
kakšen napredek je bil dosežen v obravnavi<br />
in <strong>zdrav</strong>ljenju astme. Spominjam se neprespanih<br />
noči, piskanja v pljučih in občutka<br />
dušenja. Moja skrbna mami mi je dajala<br />
<strong>zdrav</strong>ila, ki so bila takrat na voljo, a kakšnega<br />
večjega učinka ni bilo. Morda sem le nekoliko<br />
lažje <strong>za</strong>spal. Tudi kadar sem tekel,<br />
sem <strong>za</strong>čel težko dihati.<br />
Kasneje, ko sem <strong>za</strong>čel svojo medicinsko<br />
pot kot <strong>zdrav</strong>nik <strong>za</strong>četnik v dežurni ambulanti,<br />
sem videl pogosto bolnike z rednimi<br />
težavami in tudi veliko bolnikov s hudim<br />
življenjsko nevarnim poslabšanjem astme.<br />
Še vedno dežuram na urgenci, a taki bolniki<br />
so sedaj redki. Večino bolnikov z astmo<br />
obravnavamo namreč pulmologi in <strong>zdrav</strong>niki<br />
družinske medicine v rednih ambulantah,<br />
jih o astmi poučimo in predpišemo<br />
<strong>zdrav</strong>ila (inhalacijske kortikosteroide), ki<br />
prej niso bila na voljo. Pri večini astmo »uredimo«.<br />
Želeli pa bi si, da bi bilo »urejenih«<br />
bolnikov še več. Lani smo v raziskavi, ki<br />
smo jo vodili v Sloveniji <strong>za</strong> 6 srednjeevropskih<br />
držav in je bilo vanjo vključenih skoraj<br />
3000 bolnikov, na osnovi priznanega vprašalnika<br />
<strong>za</strong> bolnike z astmo (act – astma<br />
kontrol test) ugotovili, da skoraj 40 % bolnikov<br />
z astmo ni optimalno <strong>zdrav</strong>ljenih, večji<br />
delež predvsem na račun nerednega uporabljanja<br />
<strong>zdrav</strong>il. Naj omenim, da so bolniki,<br />
ki opustijo <strong>zdrav</strong>ila, tudi najbolj ogroženi in<br />
se jim astma lahko tudi nevarno poslabša.<br />
Šport ni <strong>zdrav</strong> le <strong>za</strong> krvožilni sistem.<br />
Tudi pri bolnikih z astmo je izjemno koristen.<br />
Seveda pa mora biti astma obvladovana<br />
z <strong>zdrav</strong>ili. Bolniki bodo sami videli, koliko<br />
več zmorejo pri športnih aktivnostih, če<br />
redno uporabljajo <strong>zdrav</strong>ila. Vzor tem bolnikom<br />
naj bodo predvsem športniki. Eden izmed<br />
slovenskih športnikov je bil na kolesarski<br />
tekmi čez zda v samem vrhu in ima tudi<br />
nekaj vzdržljivostnih svetovnih rekordov v<br />
svojem žepu. Pa ni edini s takimi dosežki. V<br />
svetu je zelo veliko športnikov, ki so z astmo<br />
dosegli naslove svetovnih in olimpijskih<br />
prvakov. Res pa je, da se držijo navodil in redno<br />
jemljejo <strong>zdrav</strong>ila.<br />
Astma ne sme biti ovira. Ne samo športniki,<br />
tudi vi z astmo lahko zmagate!
110 NAŠA LEKARNA<br />
junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 111<br />
Odkrito o<br />
skritem<br />
Vročinski<br />
izpuščaj<br />
Andreja Miklavžina, dipl. med. ses.<br />
Hitra sprememba temperatur poleti lahko pri<br />
marsikom povzroči utrujenost, na udaru pa je<br />
prav tako naša koža. Poleti se v vročih dneh<br />
potijo tako dojenčki kot starejši ljudje.<br />
Znoj, ujet pod pazduhami ali v kožnih gubah,<br />
lahko povzroči nadležne izpuščaje, ki jim pravimo<br />
vročinski izpuščaji. To najpogostejšo poletno<br />
bolezen povzroča glivica kandida, ki živi na naši<br />
koži. Pomembno je, da se pred njo <strong>za</strong>varujete ali<br />
vsaj seznanite z ukrepi ob morebitnem srečanju s<br />
to boleznijo.
112 Odkrito o skritem | Vročinski izpuščaj junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 113<br />
Vročinski izpuščaj<br />
Vročinski izpuščaj je izbruh majhnih<br />
rdečih mozoljčkov ali mehurčkov na koži,<br />
do katerega pride <strong>za</strong>radi prekomernega potenja<br />
v vročem in vlažnem prostoru. Je oblika<br />
razdražene kože, ki se lahko pojavi v kateri<br />
koli starosti, največkrat pri otrocih.<br />
Najpogosteje se pojavi na vratu, pod dojkami,<br />
v dimljah, v pregibih rok in na notranji<br />
strani kolen.<br />
Najpogostejši bolezenski znaki<br />
vročinskega izpuščaja so:<br />
• rdeč izpuščaj, ki vas malo boli,<br />
• vneta koža,<br />
• srbenje,<br />
• neprijetna pekoča bolečina,<br />
• občasno razpokana ali vlažna koža.<br />
Ob pojavu tovrstnega izpuščaja je najbolje,<br />
da odidete v hladen prostor in pazite, da pri<strong>za</strong>deto<br />
območje ostane suho. Uporabite lahko<br />
antimikotična sredstva, kot je npr. Canesten,<br />
ponavadi obisk <strong>zdrav</strong>nika ne bo potreben.<br />
Kdo je dovzeten <strong>za</strong> vročinski izpuščaj?<br />
Nihče ni odporen na vročinski izpuščaj,<br />
saj se povzročitelj nahaja na vaši koži. Ob<br />
prekomernem potenju se znojnice <strong>za</strong>prejo in<br />
preprečijo odtekanje znoja in prav takrat dobite<br />
vročinski izpuščaj. Pri dojenčkih in<br />
majhnih otrocih so pore še manjše, <strong>za</strong>to so<br />
prav oni še posebej občutljivi <strong>za</strong> vročinske izpuščaje.<br />
Vročinski izpuščaj se večinoma pojavlja<br />
poleti, saj je vreme najbolj primerno,<br />
lahko pa se pojavi tudi pozimi, če otroka preveč<br />
oblečete in se <strong>za</strong>radi tega <strong>za</strong>čne znojiti.<br />
Vsakomur se lahko v določenih pogojih<br />
razvije vročinski izpuščaj, vseeno pa so <strong>za</strong><br />
vročinski izpuščaj bolj dovzetni:<br />
• dojenčki,<br />
• otroci do 4. leta starosti,<br />
• športniki in ljudje, ki delajo v vročih,<br />
vlažnih prostorih,<br />
• prekomerno težki ljudje,<br />
• srčni bolniki,<br />
• ljudje s prirojenim povečanim znojenjem,<br />
• vojaki.<br />
Preprečite vročinski izpuščaj<br />
Izrednega pomena <strong>za</strong> preprečevanje vročinskega<br />
izpuščaja sta nega in higiena. Pogosto<br />
umivanje brez agresivnih sredstev in<br />
vzdrževanje suhe kože je ključno. Oblačila<br />
in obutev naj bodo vremenu primerni. Vedno<br />
posegajte po dihajočih tkaninah. V toplem<br />
in vlažnem vremenu se oblecite v naravne<br />
tkanine (bombaž), saj vpijajo vlago in<br />
omogočajo boljše dihanje kože. Še posebej<br />
bodite pazljivi na oblačila pri majhnih otrocih<br />
in dojenčkih. Oblačite jih v ohlapna in<br />
lahka oblačila, izogibajte se plastičnim hlačkam<br />
in plastičnim vložkom <strong>za</strong> pleničke. Pogosta<br />
menjava plenic je prav tako nujna, saj s<br />
tem otroku pomagamo k boljšemu počutju v<br />
vročih poletnih dneh. Še nasvet iz domače<br />
lekarne: pri dojenčkih in majhnih otrocih<br />
malce koruznega škroba preprečuje vročinske<br />
izpuščaje v gubah telesa.<br />
Vročinski izpuščaj je lahko tudi posledica<br />
prekomernega izpostavljanja vročini,<br />
<strong>za</strong>to se v takšnem vremenu raje <strong>za</strong>držujte<br />
doma ali pa poiščite primeren senčen prostor.<br />
Prav tako se izogibajte džakuzijem, savnam<br />
in parnim kopelim, saj so slednji prav<br />
tako povzročitelji vročinskega izpuščaja ali<br />
ga širijo. Svetujem, da v domačem prostoru v<br />
vročih dneh ohranjate udobno sobno temperaturo<br />
s pomočjo ventilatorjev ali klimatskih<br />
naprav. Seveda pa s slednjimi ne smemo<br />
pretiravati, da ne bi po nepotrebnem <strong>za</strong>radi<br />
prehude temperaturne razlike dobili še nepotrebnega<br />
glavobola ali prehlada.<br />
Zdravljenje vročinskega izpuščaja<br />
Ob pojavu izpuščaja se umaknite v hladen<br />
in dobro prezračen prostor ali senco. Če<br />
imate možnost, se oprhajte s hladno vodo<br />
ali se obrišite z mokro brisačo. Nato se<br />
dobro osušite na zraku. Če je vaš bivalni<br />
prostor vroč in vlažen, vključite ventilator<br />
ali klimatsko napravo (otrok naj bo<br />
na primerni razdalji od naprav, da ne bo<br />
pihalo po njem).<br />
Oprhajte se večkrat na dan, vedno po daljši<br />
hoji ali telovadbi.<br />
Izogibajte se vročini.<br />
Pijte <strong>za</strong>dosti tekočine, 2-3 l na dan, saj voda<br />
pomaga ohranjati primerno telesno temperaturo.<br />
Otroku redno strizite nohte, da se ne praska<br />
po srbečem izpuščaju.<br />
Redno preverjajte otrokovo temperaturo in<br />
pazite, da se ne pregreje.<br />
Običajno vročinski izpuščaj ne <strong>za</strong>hteva<br />
obiska <strong>zdrav</strong>nika. Pomagate si lahko z antimikotičnimi<br />
sredstvi, ki jih dobite v lekarni<br />
brez recepta (npr. Canesten). Vročinski izpuščaj<br />
praviloma izgine že po nekaj dnevih.<br />
Če se stanje vseeno poslabša, obiščite <strong>zdrav</strong>nika,<br />
da izključi morebitno bakterijsko<br />
okužbo, ki potrebuje drugačno <strong>zdrav</strong>ljenje.<br />
Poiščite <strong>zdrav</strong>niško pomoč takoj, ko<br />
opazite:<br />
• bruhanje,<br />
• slabost,<br />
• povišano telesno temperaturo,<br />
• omotico ali<br />
• glavobol. <br />
Prava izbira v boju z glivicami!<br />
Atletsko stopalo prepoznamo po srbenju, luščenju, razpokah,<br />
mehurčkih in vlažni koži.<br />
Canesten® odpravi srbenje in glivice ter pomaga celiti kožo.<br />
Ob pravilni uporabi uspešno prepreči nastanek novih.<br />
Za nasvet vprašajte svojega farmacevta!<br />
Bayer d.o.o., Bravnicarjeva 13, Ljubljana<br />
Pred uporabo natančno preberite navodilo!<br />
O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z <strong>zdrav</strong>nikom ali farmacevtom.
114 NAŠA LEKARNA<br />
junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 115<br />
Starostniki<br />
Pravilna prehrana<br />
in dodatki <strong>za</strong><br />
optimalno počutje<br />
starostnika<br />
Marjeta Bukovec, dipl. med. ses.<br />
S pravilno prehrano podpiramo delovanje našega telesa in tudi<br />
njegovo odpornost proti boleznim. Prehrana pa je lahko tudi dejavnik<br />
tveganja pri nastanku številnih bolezni, saj pri marsikateri pomembno<br />
vpliva na njen potek in komplikacije (srčno-žilne bolezni, rak,<br />
predvsem debelega črevesa, sladkorna bolezen). Vse to, kar je bilo<br />
nekoč znak blaginje – preveč sladkorja, maščob in mesa –, dandanes<br />
povzroča, da se naše mize šibijo, <strong>zdrav</strong>je pa peša. Tudi dejstvo, da nas<br />
je industrijska revolucija rešila težkega fizičnega dela, značilnega <strong>za</strong><br />
stare čase, slabo vpliva na naše <strong>zdrav</strong>je, saj je tudi gibanje poleg <strong>zdrav</strong>e<br />
prehrane prvi korak k trdnemu <strong>zdrav</strong>ju. Zdrava prehrana <strong>za</strong>gotavlja<br />
dobro počutje, obenem pa omogoča, da ostanemo dejavni tudi v<br />
poznih letih. Je najboljša preventiva <strong>za</strong> vse kronične bolezni in<br />
najboljša popotnica <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>o starost.
116 Starostniki | Pravilna prehrana in dodatki <strong>za</strong> optimalno počutje starostnika<br />
junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 117<br />
Staranje je pojav, ki se nevidno prične<br />
že ob rojstvu, kasneje v življenju pa<br />
prinaša mnoge fizične, psihične in<br />
socialne spremembe. Prav nanje se<br />
moramo pripravljati že v mladosti, predvsem<br />
pa v zrelostnem obdobju. V starosti<br />
nad 65 let lahko na stanje prehrane starostnika<br />
zelo vplivajo akutne in kronične bolezni<br />
ter različni življenjski pogoji.<br />
Okus in vonj hrane se spremenita<br />
Z leti se povečuje izguba mišičnega tkiva<br />
in kostne mase, kopičijo se <strong>za</strong>loge telesnih<br />
maščob. Poveča se intoleranca na glukozo,<br />
upočasni se metabolizem, izločanje prebavnih<br />
sokov in absorpcija hranljivih snovi.<br />
Prebava se poleni, še posebej, če starostnik<br />
težko uživa hrano z balastom, premalo pije<br />
in se manj giblje. Na prebavo pa prav tako<br />
vplivajo tudi številna <strong>zdrav</strong>ila. Po dopolnjenem<br />
šestdesetem letu se starostniku okus in<br />
vonj hrane spremenita, saj se zmanjša število<br />
okušalnih celic in njihova občutljivost,<br />
<strong>za</strong>to hrana ne diši več. Aromatičnost namreč<br />
povečuje všečnost hrane, pomembna<br />
pa je tudi <strong>za</strong> normalno prebavo. Ko hrana<br />
postane manj vabljiva, je <strong>za</strong>užijemo manj,<br />
izgubljamo telesno maso, pojavi se lahko<br />
pomanjkanje določenih hranljivih snovi,<br />
naša psihofizična kondicija upade, <strong>za</strong>radi<br />
česar se počutimo slabše. Sposobnost <strong>za</strong> <strong>za</strong>znavanje<br />
določenih okusov se z leti zmanjšuje,<br />
prag <strong>za</strong>znavanja je pri starostnikih 2,5-<br />
krat nižji, pri <strong>za</strong>znavanju maščob pa se prag<br />
zmanjša kar <strong>za</strong> štirikrat. To prinaša težave<br />
pri starostnikih, ki imajo predpisano dieto z<br />
manj maščobami, saj jim običajno mastna<br />
hrana v ustih ne daje značilnega občutka<br />
obloženosti. Nevede lahko <strong>za</strong>užijejo velike<br />
količine maščob, ne da bi pri tem resnično<br />
<strong>za</strong>znali njen okus. Lahko se tudi zgodi, da<br />
star človek po<strong>za</strong>bi <strong>za</strong>užiti obrok hrane <strong>za</strong>radi<br />
živčnih in duševnih bolezni, npr. Alzheimerjeve<br />
(Pokorn, 2003). Vsi ti dejavniki, ki<br />
vplivajo na slabšo prehranjenost, napredujoče<br />
starostne spremembe, npr. artritisa, nezmožnost<br />
žvečenja hrane <strong>za</strong>radi pomanjkanja<br />
zob, nezmožnost nakupa in priprave<br />
hrane, lahko vplivajo na slabo prehrano.<br />
Zmanjšane energijske potrebe organizma<br />
– izločite maščobe, sladkorje in alkohol<br />
Energijske potrebe organizma so z leti<br />
vse manjše. Organizem po 60. letu starosti<br />
potrebuje že 20-25% manj energije kot prej.<br />
Manjša telesna aktivnost in upad mišične<br />
mase sta pomembna vzroka <strong>za</strong> znižanje<br />
energijske potrebe. Če ob znižani energijski<br />
potrebi starostnika tek po hrani ostane<br />
nespremenjen, pa lahko to privede do pojava<br />
debelosti, <strong>za</strong>to mora starostnik iz svoje<br />
prehrane izločiti čim več maščob, sladkorjev<br />
in alkohola. Po drugi strani pa telo ne<br />
zmore več v polni meri izkoriščati vseh<br />
hranljivih snovi, <strong>za</strong>to pogosto prihaja do<br />
sledečih pomanjkanj:<br />
• vitamina b 6 , saj se ga <strong>za</strong>užije premalo,<br />
organizem pa ga potrebuje več,<br />
• vitamina b 12 in folne kisline, <strong>za</strong>radi<br />
premajhnega vnosa in ker se absorpcija<br />
poslabša,<br />
• vitamina d, kar je posledica zmanjšanega<br />
vnosa, s starostjo pove<strong>za</strong>ne slabše<br />
sinteze in manj gibanja na svežem zraku,<br />
• cinka, ki se ga <strong>za</strong>užije premalo.<br />
Tudi voda je še kako pomembna<br />
Ameriško združenje dietetikov (ada) je v<br />
svoji obširni raziskavi ugotovilo, da starejši<br />
pogosto <strong>za</strong>užijejo premalo beljakovin, kalcija,<br />
žele<strong>za</strong>, cinka, folne kisline, vitaminov a, c,<br />
b 12 in vode (Anon, 2004). Pogosto se po<strong>za</strong>blja,<br />
da organizem nujno potrebuje tudi vodo. Starejši<br />
ljudje so nagnjeni k dehidraciji, saj s
118 Starostniki | Pravilna prehrana in dodatki <strong>za</strong> optimalno počutje starostnika<br />
junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 119<br />
na prehrana starostnikov naj vsebuje vsaj 400<br />
gramov sadja in/ali zelenjave.<br />
Meso in <strong>za</strong>menjave <strong>za</strong> meso<br />
Meso vsebuje biološko visoko vredne beljakovine<br />
in je <strong>za</strong>radi svoje sestave precej nasitno.<br />
Vsebnost ekstraktivnih snovi v mesu<br />
ugodno vpliva na povečanje izločanja prebavnih<br />
sokov in vzpodbuja apetit. Med primerne<br />
vrste mesa prištevamo tiste, ki vsebujejo<br />
malo vezivnega tkiva in maščob.<br />
Primerne so vse vrste pustega mesa in puste<br />
vrste rib. V manjših količinah lahko v obroke<br />
vključujemo jajca, kakovostne mesne izdelke<br />
in določene vrste drobovine (telečja jetra).<br />
Fižol, grah, leča, soja, bob so beljakovinsko-ogljikohidratna<br />
živila z veliko prehranskih<br />
vlaknin. So vir fitoestrogenov, ki ugodno<br />
vplivajo na gostoto kosti in imajo<br />
<strong>za</strong>ščitni učinek pred boleznimi srca in ožilja.<br />
Živila iz te skupine vsebujejo beljakovine, železo,<br />
vitamine skupine b, cink, magnezij.<br />
(Vir: http://www.dom-hrastnik.si/ContentisUserControls/GetFile.aspx?file_id=83)<br />
Mleko in mlečni izdelki<br />
Mleko vsebuje hranilne snovi v zelo harmoničnem<br />
razmerju in je <strong>za</strong>to skoraj polnovredno<br />
živilo <strong>za</strong> ljudi v vseh starostnih skupinah.<br />
V prehrani najpogosteje uporabljamo<br />
kravje mleko. Mleko je bogat vir vitamina a,<br />
starostjo popušča občutek žeje, <strong>za</strong>to so starostniki<br />
veliko počasneje opozorjeni na to, da<br />
so izsušeni. Dehidracija poslabša stanje skoraj<br />
vseh bolezni. Še zlasti je pomembno pitje<br />
vode, ko so temperature okolja visoke.<br />
Prehranski vodnik starostnikov vsebuje<br />
vse lastnosti varovalne prehrane, ki nas ščiti<br />
pred rakom, osteoporozo, boleznimi srca in<br />
ožilja ter sladkorno boleznijo. Pri sestavljanju<br />
jedilnikov izhajamo iz znanih priporočil<br />
varovalne in uravnotežene prehrane. Potrebno<br />
je upoštevati <strong>zdrav</strong>stveno stanje<br />
starostnika, prehranske navade in okus, sicer<br />
še tako dobro sestavljen jedilnik ne doseže<br />
svojega namena, če ostane hrana nedotaknjena<br />
na krožniku. Pri načrtovanju<br />
jedilnikov so nam lahko v veliko pomoč priporočila<br />
cindi – to so poenostavljena načela<br />
uravnotežene, <strong>zdrav</strong>e prehrane, ki temeljijo<br />
na petih glavnih skupinah živil in<br />
določenem številu enot.<br />
Kaj je to?<br />
• škrobna živila - 10-16 enot/dan,<br />
• sadje in zelenjava - 5-9 enot/dan,<br />
• meso, ribe, perutnina in <strong>za</strong>menjave - 2-4<br />
enote/dan,<br />
• mleko in mlečni izdelki - 2-5 enot/dan,<br />
• živila z veliko maščob in/ali sladkorja<br />
- uživamo občasno.<br />
(Anon, 2004)<br />
Škrobna živila<br />
Ta skupina živil predstavlja bogat vir<br />
ogljikovih hidratov, mineralnih snovi, vitaminov<br />
skupine b, prehranskih vlaknin, kalcija<br />
in žele<strong>za</strong>. Priporočljiva živila so: kruh<br />
(predvsem ržen, polnozrnat …), graham testenine,<br />
kaše, kosmiči, nepoliran riž… Manj<br />
priporočljiva pa: poliran riž, bele testenine,<br />
beli kruh.<br />
Sadje in zelenjava<br />
Z uživanjem sadja in zelenjave vnašamo v<br />
telo vitamine, folno kislino, karotene, ogljikove<br />
hidrate, tekočino, mineralne snovi in<br />
prehranske vlaknine. V dnevnem jedilniku<br />
mora biti vsaj ena tretjina sadja in zelenjave<br />
surova, preostali dve tretjini pa <strong>za</strong>gotovimo s<br />
kompoti, sokovi ali kuhano zelenjavo. Dnev-<br />
Obrok, ki steče<br />
Na voljo brez recepta<br />
v vseh <strong>lekarna</strong>h.<br />
Polnovredna<br />
stekleniËka<br />
Kakovostno pripravljeno hrano v tekoËi<br />
obliki Nutricomp uporabljamo<br />
kot samostojen obrok ali dodatek<br />
k prehrani, saj <strong>za</strong>dosti vsem prehranskim<br />
potrebam.<br />
Obsega diete <strong>za</strong> normalna in razliËna<br />
bolezenska stanja prebave in presnove,<br />
ki so namenjene zlasti:<br />
• starejšim in oslabelim ljudem <strong>za</strong>radi<br />
izgube ali pomanjkanja apetita<br />
• ljudem, ki imajo poveËane energijske<br />
potrebe<br />
• ljudem, ki težko požirajo trdo hrano<br />
in tistim, ki okrevajo po operacijah<br />
• bolnikom s stresno presnovo,<br />
kroniËnimi Ërevesnimi ali jetrnimi obolenji<br />
• bolnikom z zmanjšano imunsko funkcijo<br />
(onkološka in infekcijska obolenja,<br />
po kemoterapiji in obsevanju)<br />
www.medis.si<br />
Standardne diete<br />
Nutricomp ® Standard<br />
Nutricomp ® Standard<br />
z vlakninami<br />
SpecifiËne diete<br />
Nutricomp ® Diabetes<br />
Nutricomp ® Hepa<br />
Nutricomp ® Intensiv<br />
Nutricomp ® Immun<br />
Nutricomp ® Peptid<br />
Medis, d.o.o., BrnËiËeva 1, Ljubljana, ilustracija: Roman Ražman, designis
120 Starostniki | Pravilna prehrana in dodatki <strong>za</strong> optimalno počutje starostnika<br />
junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 121<br />
d in vitaminov b-kompleksa. Je bogat vir beljakovin<br />
in vsebuje emulgirano, lahko<br />
prebavljivo maščobo, veliko kalcija, magnezija<br />
in fosforja. V prehrani starejših so primerni<br />
predvsem delno posneto mleko, posneto<br />
mleko v prahu, pusta skuta, malo<br />
mastni siri in fermentirani mlečni izdelki.<br />
Maščobe in maščobna živila<br />
Maščobe so pomembne <strong>za</strong>radi vsebnosti<br />
življenjsko pomembnih maščobnih kislin,<br />
povečujejo energijsko gostoto hrane, pospešujejo<br />
absorpcijo v maščobah topnih vitaminov,<br />
povečujejo nasitno vrednost hrane, so<br />
rezervna snov v organizmu in hrani izboljšajo<br />
okus. V prehrano vključujemo predvsem<br />
kakovostna rastlinska olja, npr. ekstra<br />
sončnično in oljčno olje. Manj primerne so<br />
maščobe živalskega izvora <strong>za</strong>radi vsebnosti<br />
nasičenih maščobnih kislin in holesterola.<br />
Viri živil z veliko maščobe: margarina,<br />
maslo, olja, omake, smetana, čokolada, torte,<br />
sladoled.<br />
Poleg ustrezne energijske in hranilne<br />
vrednosti je <strong>za</strong> starostnike pomembna tudi<br />
ustrezna razporeditev obrokov. Za starostnike<br />
je priporočljivo več manjših obrokov,<br />
enakomerno razporejenih čez dan:<br />
- <strong>za</strong>jtrk,<br />
- dopoldanska malica,<br />
- kosilo,<br />
- popoldanska malica,<br />
- večerja in po potrebi povečerek.<br />
Vitamini in <strong>za</strong>ščitne snovi<br />
Z leti odpornost organizma slabi, spremeni<br />
se tudi imunski sistem, ki ima pomembno<br />
vlogo v boju proti okužbam in obrambi proti<br />
raku. V mladosti je imunski sistem močnejši<br />
kot v zrelih letih. Številne raziskave kažejo,<br />
da določene hranljive snovi okrepijo imunski<br />
sistem, medtem ko ga lahko nekatere oslabijo.<br />
S starostjo se <strong>za</strong>čnejo pojavljati primanjkljaji<br />
določenih hranljivih snovi, kar zvišuje pogostnost<br />
okužb. Zato je prav, da še večjo pozornost<br />
posvetimo higieni v kuhinji. Poleg<br />
ustrezne higiene se jim lahko izognemo z vitaminskimi<br />
in mineralnimi dodatki, z ustrezno<br />
prehrano pa lahko celo spodbudimo naš<br />
imunski sistem:<br />
• omega 3 maščobne kisline, ki se<br />
nahajajo v repičnem olju, sojinem olju,<br />
morskih ribah,<br />
• vitamin a, ki se nahaja v jetrih, jajcih,<br />
mleku, ribjem olju,<br />
• cink, ki se nahaja v jetrih, mesu in<br />
mlečnih izdelkih, morskih sadežih,<br />
• vitamin e, ki se nahaja v rastlinskih<br />
oljih in oreščkih,<br />
• ß-karoten, ki se nahaja v korenju, jetrih,<br />
špinači, ohrovtu in bučkah,<br />
• selen, ki se nahaja v mesu, polnozrnatih<br />
izdelkih in stročnicah,<br />
• vitamin c, ki se nahaja v papriki,<br />
pomarančah, brokoliju, špinači.<br />
Med <strong>za</strong>ščitne snovi uvrščamo antioksidante,<br />
prehranske vlaknine ter mlečnokislinske<br />
bakterije, ki delujejo kakor imunostimulansi.<br />
Antioksidanti v organizmu varujejo<br />
celice pred škodljivim delovanjem prostih radikalov,<br />
medtem ko prehranske vlaknine pospešujejo<br />
prebavo, nase vežejo črevesne strupe<br />
in tako mehanično čistijo sluznico.<br />
Uživanje pestre in hranilno goste hrane<br />
ustrezne kakovosti in v primerni količini<br />
<strong>za</strong>gotovi organizmu vse potrebne minerale<br />
in vitamine.<br />
PM-CHC-43/09 /26.08.2009<br />
Prehranska dopolnila<br />
Prehranska dopolnila so izdelki, ki vsebujejo<br />
prehransko in fiziološko pomembne<br />
sestavine živil v koncentrirani obliki. Namenjena<br />
so dopolnjevanju običajne prehrane.<br />
Uporaba prehranskih dopolnil je smiselna<br />
v primeru neuravnotežene prehrane ali<br />
pri povečanih potrebah organizma po vitaminih,<br />
mineralih ali oligoelementih.<br />
Salobir (2004) navaja, da so od posameznih<br />
hranljivih snovi v prehrani starostnikov<br />
največkrat deficitarne: beljakovine,<br />
omega 3 maščobne kisline, vlaknine, vitamin<br />
c, vitamin d, vitamin b 6 , vitamin b 12 ,<br />
folna kislina, kalcij, kalij, cink in voda. Ko<br />
starostnik iz kakršnih koli vzrokov uživa le<br />
6300 kj na dan ali manj (težka bolezen, telesna<br />
neaktivnost), je že potrebno dopolnjevanje<br />
obrokov s prehranskimi dopolnili. V<br />
skupino prehranskih dopolnil sodijo: nekateri<br />
vitamini, minerali, antioksidanti, sredstva<br />
<strong>za</strong> regulacijo telesne teže, nekateri rastlinski<br />
pripravki …<br />
Starejši ljudje potrebujejo v procesu staranja<br />
več vitaminov b, c, d, e in betakarotena,<br />
pri ženskah je še dodatno povečana potreba<br />
po kalciju, železu, magneziju in cinku. Prehranska<br />
dopolnila niso namenjena <strong>zdrav</strong>ljenju<br />
ali preprečevanju bolezni in se jim tudi ne<br />
sme pripisovati teh lastnosti. Dopolnjujejo<br />
običajno <strong>zdrav</strong>o prehrano, ne <strong>zdrav</strong>ijo ali preprečujejo<br />
pa bolezni in bolezenskega stanja. <br />
OHRANJA ZDRAVJE PO 50. LETU<br />
Vsebuje<br />
+50 let<br />
Prvi in edini<br />
BION® 3 Seniors je namenjen vsem po<br />
50. letu starosti, ki želijo ohraniti:<br />
• <strong>zdrav</strong>je in vitalnost<br />
• urejeno prebavo in<br />
• dobro poèutje<br />
... vitaminsko-mineralni probiotik<br />
BION® 3 Seniors vsebuje 12 vitaminov, 8 mineralov, 3 probiotiène kulture,<br />
rastlinska izvleèka ginsenga in borovnice ter lutein.<br />
To izjemno kombinacijo smo v Merck-u razvili na osnovi dokazov o pove<strong>za</strong>vi<br />
med prehrano, <strong>zdrav</strong>jem in imunskim sistemom.<br />
Probiotiki v BION® 3 Seniors ugodno vplivajo na ravnovesje èrevesne<br />
mikroflore ter omogoèajo optimalno absorpcijo vitaminov in mineralov.<br />
Izvleèek ginsenga ohranjanja energijo in vitalnosti; izvleèek borovnice,<br />
z moènim antioksidativnim delovanjem, šèiti celice. Lutein pa je naravni<br />
pigment, ki <strong>za</strong>šèitno deluje na oèi in vid.<br />
BION® 3 Seniors deluje dolgoroèno. Najboljše uèinke dosežemo z rednim<br />
jemanjem ene tablete na dan.<br />
tudi rastlinske izvleèke!<br />
Merck d.o.o.,<br />
Dunajska cesta 119,<br />
1000 Ljubljana<br />
Na voljo v <strong>lekarna</strong>h in<br />
specializiranih trgovinah.
122 NAŠA LEKARNA<br />
junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 123<br />
Sanjska<br />
kolumna<br />
D e a n K a r n a z e s :<br />
Ultramaratonec<br />
–<br />
Izpovedi neustavljivega tekača<br />
(odlomek iz knjige, Založba Sanje, prevedel Jure Capuder)<br />
In zdaj je čas, da pretresemo njegovo vprašanje. Milijoni<br />
Američanov tečejo. Tečejo <strong>za</strong>radi vadbe, <strong>za</strong>radi <strong>zdrav</strong>ja<br />
srca in ožilja, <strong>za</strong>radi endorfinske omame. V letu 2003 je<br />
enega izmed številnih maratonov v državi končalo rekordnih<br />
460.000 ljudi. Podali so se do skrajnih mejá svoje<br />
vzdržljivosti in zmogli 26,2 milje.<br />
Potem je tu še majhna skupina <strong>za</strong>grizenih tekačev, neke<br />
vrste tekaško »podzemlje«, ki se jim reče ultramaratonci.<br />
Za nas je maraton samo ogrevanje. Mi tekmujemo na 50,<br />
100 milj. Tečemo štiriindvajset ur in več, ne da bi spali, ne<br />
da bi si vzeli odmor <strong>za</strong> hrano in vodo ali šli na stranišče. Tečemo<br />
na gore in z njih; skozi Dolino smrti sredi poletja; na<br />
južni tečaj. Svoja telesa, um in duha potiskamo precej čez<br />
meje, ki <strong>za</strong> večino ljudi predstavljajo skrajno točko bolečine<br />
in napora.<br />
Sem eden redkih, ki so brez počitka pretekli več kot 100<br />
milj, <strong>za</strong>to se lahko uvrščam med ekstraultramaratonce. Ali<br />
med norce. Vsakič ko ljudje slišijo, da sem pretekel 100 milj<br />
naenkrat, neizbežno postavijo dve vprašanji. Prvo je: »Kako<br />
to zmoreš?« Drugo, na katero je veliko težje odgovoriti, je tisto,<br />
ki mi ga je postavil dostavljavec pic: »Zakaj?« To je izvrstno<br />
vprašanje, čeprav <strong>za</strong>svojenosti niso nikoli jasno definirane.<br />
Ko so ga vprašali, <strong>za</strong>kaj poskuša prvi sple<strong>za</strong>ti na Mount<br />
Everest, je George Mallory ponudil znani jedrnati odgovor:<br />
»Zato, ker je tam.« To je očitno <strong>za</strong>dovoljilo večino ljudi, <strong>za</strong>to<br />
je rek tako <strong>za</strong>slovel. A to v resnici ni preveč dober odgovor.<br />
Kljub temu ga lahko razumem. Ko me ljudje vprašajo, <strong>za</strong>kaj<br />
noč in dan tečem tako neverjetne razdalje, me pogosto <strong>za</strong>mika,<br />
da bi odgovoril: »Zato, ker lahko.« Do neke mere to<br />
drži, in športniki niso vedno najbolj introspektivne duše. A<br />
to ni celovit odgovor.<br />
Še mene ne <strong>za</strong>dovolji. Jaz imam svoja vprašanja.<br />
Stran od česa tečem?<br />
Za koga tečem?<br />
Kam tečem?<br />
Vsak tekač ima zgodbo. Tole je moja.<br />
Človeško telo ima omejitve. Človeški<br />
duh pa je brezmejen.<br />
— Dean Karnazes<br />
Teči s Karnazesom je, kot da bi postavil<br />
slikarsko stojalo ob Moneta ali Picassa.<br />
— The New York Times<br />
—<br />
Tek naj bi bil naravno gibanje človeka.<br />
Njegova evolucijska prednost.<br />
Na mesto, kjer se nahajamo, smo<br />
morda prišli <strong>za</strong>to, ker so bili naši<br />
predniki ultramaratonci. Mi, moderni<br />
ljudje pripomočkov in pomagal,<br />
smo na to izkušnjo seveda po<strong>za</strong>bili.<br />
Govorica lastnih teles nam je<br />
postala tuja. Izjemni posamezniki,<br />
med katere sodi tudi Dean Karnazes,<br />
nam <strong>za</strong>to s svojim pričevanjem<br />
ponujajo vpogled v skrito bistvo<br />
človeka. Sporočajo, da ni potrebno<br />
preteči ogromnih razdalj, preple<strong>za</strong>ti<br />
najtežjih sten ali plavati čez oceane,<br />
da bi se spomnili, kaj pomeni <strong>za</strong>res<br />
živeti. Ne, živi smo takrat, ko si dovolimo,<br />
da živimo svoje sanje.<br />
— Jure Capuder, prevajalec<br />
—<br />
Več informacij o knjigi in avtorju<br />
najdete na spletni strani Založbe<br />
Sanje: www.sanje.si ali po<br />
telefonu: 01 514 16 28.
124<br />
NAŠA LEKARNA<br />
Portret<br />
farmacevta<br />
Fotografija<br />
Žiga Koritnik<br />
Svetlobe je več,<br />
kot je lahko vidimo skozi okno.<br />
Jožica Župec, mag. farm.<br />
Lekarna Šenčur
126 ZA NAŠA MIZO LEKARNA |<br />
junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 127<br />
V gibanju<br />
Foto: Dejan Šarman<br />
Potapljanje na vdih –<br />
potop v samega sebe<br />
Avtor: Jure Daić<br />
Fotografije: Chris Marshall in Tanja Daić<br />
»En vdih in potem se potopimo v globoko modrino čudovitega morskega sveta,<br />
kjer nas obdajata samo mir in tišina. Lahko se poigramo z ribami, ki plavajo<br />
okoli nas, in se ozremo v čudovito okolico. Potapljanje na vdih pa je v resnici<br />
potop v samega sebe. Naše telo se sprosti, umiri, srčni utrip upada z vsako<br />
sekundo. Medtem ko smo pod vodo, smo popolnoma sproščeni, daleč od<br />
problemov vsakodnevnega sveta. Iz tega sanjskega sveta nas prebudi potreba<br />
po vdihu. Ko se vrnemo na površino, se vrnemo v realnost tega sveta. Ostane<br />
nam samo spomin in želja, da se ponovno potopimo v naš sanjski svet ...«
128 V gibanju | Potapljanje na vdih - potop v samega sebe<br />
junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 129<br />
Osnovna oprema <strong>za</strong> prosto potapljanje<br />
Maska<br />
Mora udobno ležati na obrazu in ne sme spuščati<br />
vode. Pomembna je kombinacija dobrega<br />
vidnega polja ter majhnega volumna. Pred nakupom<br />
jo je treba stisniti k obrazu in sesati<br />
zrak skozi nos. Nato se maska z rokami potegne<br />
z obra<strong>za</strong>. Če se bo maska »prilepila« na<br />
obraz, bo tudi vodotesna.<br />
Dihalka<br />
Najboljša dihalka je najbolj preprosta, brez<br />
vseh ventilov. Pomembno je, da se čim bolj prilega<br />
liniji obra<strong>za</strong> in da udobno leži v ustih.<br />
Ustnik naj bo vedno silikonski.<br />
Plavuti<br />
Praviloma se uporabljajo dolge plavuti, ki so<br />
lahko plastične, stekloplastične ali karbonske.<br />
Pri plavutih je pomembno, da noga udobno<br />
leži v čevlju in da listi niso pretrdi. V tekmovalne<br />
namene se uporabljajo monoplavuti, ki pa<br />
niso primerne <strong>za</strong> rekreativce.<br />
Potapljaška obleka<br />
Za potapljanje na vdih ali podvodni ribolov se<br />
uporabljajo obleke, ki imajo na notranji strani<br />
gladek neopren in so brez <strong>za</strong>drg. Take obleke se<br />
prilagajajo našemu telesu kot druga koža. Slabost<br />
teh oblek je, da si jih je težko obleči na suho.<br />
Puška<br />
Nasploh so puške na elastike boljše od pušk na<br />
komprimiran zrak. Za <strong>za</strong>četnike je najprimernejša<br />
puška dolžine med 75 in 90 cm. Če ima<br />
puška še odprto glavo, vodilo <strong>za</strong> puščico po<br />
celotni dolžini puške in cev v obliki sipine kosti,<br />
je izbira <strong>za</strong>gotovo pravilna.<br />
Razvoj apneje<br />
Potapljanje na vdih, prosto potapljanje,<br />
apneja, »freediving« … so skupni izrazi <strong>za</strong><br />
šport, pri katerem se na vodni gladini nadihamo<br />
in se s pomočjo enega vdiha potopimo.<br />
S prostim potapljanjem so se ljudje ukvarjali<br />
že pred tisoči let. Takrat so bili glavni nameni<br />
nabiranje morskih dobrin, vojaške taktike<br />
in reševanje tovora iz potopljenih ladij. Danes<br />
je apneja prava športna panoga, v kateri<br />
se odvijajo svetovna prvenstva. Z njo se<br />
ukvarja več kot 10.000 tekmovalcev z vsega<br />
sveta. V nekaterih priobalnih državah je to<br />
nacionalni šport, drugje pa gre <strong>za</strong> šport posameznikov.<br />
Vsem tekmovalcem je skupna neizmerna<br />
ljubezen do podvodnega sveta, brez<br />
katere se ni mogoče potopiti tako globoko in<br />
ostati pod vodo toliko časa, kot zmorejo najboljši<br />
tekmovalci. Razvoj apneje nas je pripeljal<br />
do neverjetnih rezultatov, kot so več kot<br />
11 minut statične apneje, dosežena globina<br />
preko 200 metrov in v bazenu pod vodo preplavanih<br />
več kot 250 metrov.<br />
Izenačevanje pritiska<br />
Med potopom se z globino hitro povečuje<br />
tudi pritisk okolice. Pod vplivom povišanega<br />
pritiska se krči zrak, ki je ujet v votlih<br />
predelih našega telesa. Zaradi tega je med<br />
potapljanjem treba vedno izenačevati pritisk<br />
v ušesih, sinusih in maski ter s tem preprečiti<br />
poškodbe. Za izenačevanje pritiska v<br />
ušesih se je treba prijeti <strong>za</strong> nos in z <strong>za</strong>prtimi<br />
usti pihniti navzven. Pri tem se morajo odpreti<br />
evstahijeve cevi, skozi katere se izenači<br />
pritisk v srednjem ušesu. Ob tem se praviloma<br />
izenači tudi pritisk v sinusih. Za<br />
izenačevanje pritiska v maski je treba pihniti<br />
skozi nos v masko, ob vračanju na površino<br />
pa se ta zrak srka na<strong>za</strong>j v pljuča.<br />
Klasično izenačevanje je mogoče nekje<br />
do globine 50 metrov. Pri večjih globinah<br />
Foto: Chris Marshall<br />
tekmovalci uporabljajo napredne tehnike<br />
izenačevanja, pri katerih se spravi zrak na<br />
<strong>za</strong>logo v ličnice in se stisnejo mišice grla. Na<br />
tak način se prepreči, da bi zrak pobegnil<br />
na<strong>za</strong>j v pljuča, potapljaču pa ostane na voljo<br />
<strong>za</strong> nadaljnje izenačevanje.<br />
Treningi<br />
Za doseganje vrhunskih rezultatov sta pomembna<br />
tako fizična kot psihična pripravljenost.<br />
Tekmovalci v ta namen izvajajo razne<br />
tehnike sproščanja, kot so joga, meditacija,<br />
avtogeni trening … Pri tem športu se skoraj<br />
vse odvija v glavi, natančneje, kar 80 % uspešnega<br />
potopa se odvija v glavi, <strong>za</strong>to se velik del<br />
priprav posveča prav temu. Zelo pomembna<br />
sta tudi fizična pripravljenost in dobra tehnika<br />
plavanja. K fizičnim pripravam sodi veliko<br />
kardio treninga, plavanja in fitnesa. Pri tehniki<br />
plavanja pa je treba s čim manj vložene<br />
energije doseči čim boljši izkoristek.<br />
Pri <strong>za</strong>četnikih je pomembno, da preživijo<br />
čim več časa brez dihanja. Sprva je občutek<br />
ob kontrakcijah, ki se pojavijo ob potrebi<br />
po vdihu, zelo neprijeten. Sčasoma se<br />
vsak na to privadi in tako lahko ostane sproščen,<br />
kljub temu da se pojavi potreba po vdihu.<br />
Obstaja veliko načinov treninga. Dobra<br />
kombinacija je trening, pri katerem se pod<br />
vodo odplava vedno enaka dolžina, s tem da<br />
Poleti se bo Jure Daić udeležil enega od večjih globinskih tekmovanj,<br />
ki bo potekalo v Grčiji (6.– 21. junij 2010). Na to tekmovanje<br />
se Jure pripravlja že od januarja letos in trenira vsak dan. Največ<br />
trenira na bazenu in v fitnesu, ob prostih vikendih pa se na globine<br />
prilagaja s podvodnim ribolovom. Treninge si sestavlja sam, saj<br />
trenira brez trenerja. Jure <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>o kondicijo skrbi tudi z uživanjem<br />
prehranskega dopolnila Imunoglukan ® p4h, ki s svojim delovanjem<br />
podpira naravno obrambo organizma in Juretu tako pomaga<br />
pri vsakdanjem napornem treningu in tekmovanjih.<br />
Našega trenutno najboljšega slovenskega apnejista lahko na prvenstvu<br />
v Grčiji, ki bo potekalo od 6. do 21. junija, spremljate na<br />
njegovi spletni strani www.h2oteam.com in strani prvenstva:<br />
http://www.freediving-club.gr/index_files/Page327.htm<br />
(3 rd Mediterranean Freediving World Cup).<br />
se krajša čas počitka na površini. Lahko pa<br />
se trenira obratno, tako da je počitek vedno<br />
enako dolg, vendar se podaljšujejo preplavane<br />
dolžine pod vodo. Med treningom se lahko<br />
trenirajo različne situacije, ki jih bomo<br />
doživeli med potapljanjem.<br />
Varnost<br />
Treba je poudariti, da je lahko apneja tudi<br />
zelo nevarna. Potapljamo se v okolju, ki nam<br />
je tuje in kjer ne moremo priti do svežega zraka.<br />
Prav slednji pa je nujno potreben <strong>za</strong> preživetje.<br />
Zaradi tega je potrebno poznavanje<br />
osnovnih pravil potapljanja na vdih. Prvo<br />
pravilo je, da se vedno potapljamo v paru.<br />
Prav tako pomembno je, da se potapljamo<br />
znotraj svojih meja. Poizkusi, kako globoko<br />
se lahko kdo potopi, morajo biti pod strogimi<br />
varnostnimi merili. Velik problem so informacije,<br />
ki krožijo od ust do ust med rekreativnimi<br />
potapljači. Običajno so te informacije<br />
nepopolne ali v določenih primerih<br />
povsem napačne in s tem zelo nevarne. Za <strong>za</strong>četnike<br />
in samouke potapljače <strong>za</strong>to priporočamo<br />
obisk <strong>za</strong>četnega tečaja potapljanja na<br />
vdih. Na tečaju bodo pod skrbnim nadzorom<br />
pridobili izkušnje in pravo znanje, ki je nujno<br />
potrebno <strong>za</strong> varno potapljanje. Samo varno<br />
potapljanje je tudi sproščeno in obisk tečaja<br />
je odlična naložba v svojo varnost.
Beta-(1,3/1,6)-D-glukan,<br />
obogaten z vitaminom C in cinkom,<br />
130 V gibanju | Potapljanje na vdih - potop v samega sebe<br />
kapsule junij/julij/avgust in sirup 2010 | NAŠA LEKARNA 131<br />
Zmaga ni vse,<br />
<strong>zdrav</strong>je pa je!<br />
Foto: Chris Marshall<br />
Bazenske discipline<br />
Sta (statična apneja): Cilj pri tej disciplini je<br />
pod vodo ostati čim dlje časa. Izvaja se v<br />
mirovanju, tako da tekmovalec leži na vodi<br />
s potopljenimi dihali. To je edina disciplina,<br />
pri kateri se meri čas.<br />
Dyn (dinamična apneja s plavutmi): Potapljač<br />
se ob robu bazena potopi in s pomočjo plavuti<br />
plava na drugo stran ter se ob steni<br />
obrne. Zmagovalec je tisti, ki pod vodo odplava<br />
največ metrov.<br />
Dnf (dinamična apneja brez plavuti): Enako<br />
kot s plavutmi, le da se pod vodo plava v<br />
tehniki žabice.<br />
Pri prostem potapljanju se skoraj<br />
vse odvija v glavi, natančneje, kar<br />
80% uspešnega potopa se odvija v<br />
glavi. Prav <strong>za</strong>to se velik del priprav<br />
posveča prav temu. Zelo pomembna<br />
sta tudi fizična pripravljenost in<br />
dobra tehnika plavanja. K fizičnim<br />
pripravam sodi veliko kardio<br />
treninga, plavanja in fitnesa. Pri<br />
tehniki plavanja pa je potrebno s čim<br />
manj vložene energije doseči čim<br />
boljši izkoristek.<br />
Globinske discipline<br />
Cwt (konstantna obtežitev s plavutmi): Cilj<br />
pri tej disciplini je potopiti se čim globlje.<br />
Pri tem se uporabljajo plavuti, tekmovalec<br />
pa se ne sme prijeti <strong>za</strong> vrv, ob kateri se potaplja,<br />
in ne sme odvreči uteži. To je kraljevska<br />
disciplina potapljanja na vdih.<br />
Cnf (konstantna obtežitev brez plavuti): Pravila<br />
so enaka kot pri konstantni obtežitvi s<br />
plavutmi, le da se plava v tehniki žabice. To<br />
je tehnično in fizično najnapornejša disciplina.<br />
Fim (prosti potop): Potapljač se potopi brez<br />
plavuti, tako da se v globino vleče z rokami<br />
ob vrvi. Prepovedano je odmetavanje uteži.<br />
Vwt (spremenljiva obtežitev): V tej disciplini<br />
se ne tekmuje, se pa v njej postavljajo rekordi.<br />
V globino se tekmovalec potopi z<br />
uporabo uteži, na površino pa odplava sam.<br />
Nlt (brez omejitev): Tudi ta disciplina se izvaja<br />
samo <strong>za</strong> postavljanje rekordov. Pri njej ni<br />
omejitev, razen da je pod vodo prepovedano<br />
dihanje z avtonomno opremo. Tukaj se<br />
dosežejo največje globine, gre pa tudi <strong>za</strong><br />
najnevarnejšo disciplino.<br />
Foto: Tanja Daić<br />
Svetovni rekordi:<br />
Sta<br />
m Stephane Mifsud, fra: 11 min 35 s<br />
ž Natalija Molchanova, rus: 8 min 23 s<br />
Dyn<br />
m Alexsey Molchanov, rus: 250 m<br />
ž Natalija Molchanova, rus: 225 m<br />
Dnf<br />
m Tom Sietas, ger: 213 m<br />
ž Natalija Molchanova, rus: 160 m<br />
Cwt<br />
m Herbert Nitsch, aut: 124 m<br />
ž Sara Campbell, gbr: 96 m<br />
Cnf<br />
m William Trubridge, nzl: 95 m<br />
ž Natalija Molchanova, rus: 62 m<br />
Fim<br />
m Herbert Nitsch, aut: 120 m<br />
ž Natalija Molchanova, rus: 85 m<br />
Vwt<br />
m Herbert Nitsch, aut: 142 m<br />
ž Tanya Streeter, usa: 120 m<br />
Nlt<br />
m Herbert Nitsch, aut: 214 m<br />
ž Tanya Streeter, usa: 160 m<br />
Globinski potapljač Jure Daić skrbi <strong>za</strong><br />
trdno <strong>zdrav</strong>je tudi z<br />
uživanjem prehranskega dopolnila<br />
Imunoglukan ® P4H<br />
Imunoglukan ® P4H podpira naravno<br />
obrambo organizma, saj vsebuje:<br />
Beta-glukan, ki prispeva k normalnemu<br />
delovanju imunskega sistema.<br />
Vitamin C, ki pomaga podpirati imunski<br />
sistem.<br />
Cink, ki je pomemben <strong>za</strong> normalno delovanje<br />
in odpornost organizma.<br />
Imunoglukan ® P4H je varen, se ne absorbira in deluje<br />
lokalno v črevesju, <strong>za</strong>to ga je priporočljivo jemati na<br />
prazen želodec.<br />
Jemljite 1–3 kapsule na dan ali<br />
1 ml sirupa/5 kg telesne mase na dan.<br />
Kupite ga lahko v vseh <strong>lekarna</strong>h in specializiranih trgovinah.<br />
Opozorilo: Imunoglukan ® P4H ne smejo jemati bolniki s presajenimi organi,<br />
ki prejemajo imunosupresivno <strong>zdrav</strong>ljenje.<br />
Prehransko dopolnilo ni nadomestilo <strong>za</strong> uravnoteženo prehrano.<br />
Foto.: Tanja Daić<br />
www.imunoglukan.si<br />
www.medis.si
132 NAŠA LEKARNA<br />
junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA<br />
133<br />
Za mizo<br />
Celulit ni samo<br />
lepotna motnja<br />
Marija Merljak,<br />
univ. dipl. ing.<br />
živ. teh.<br />
Pred leti je bil na koncu naše ulice avtoličar. Imel je vajenca, ki je povzročal<br />
več škode kot dobička. Nič preveč spretno ni ravnal s pištolo <strong>za</strong> barvanje,<br />
<strong>za</strong>to se je pogosto primerilo, da je na koncu pločevina dobila »pomarančno<br />
kožo«, kar seveda lastnikom pločevinastega statusnega simbola ni bilo<br />
povšeči. Poleg hude krvi in nejevolje je vajenčeva nerodnost terjala odločen<br />
poseg ličarskega mojstra, da se je naposled »pločevinasta koža« gladko svetila<br />
in bila tudi na otip prijetna. To, kar je <strong>za</strong> moške »pomarančna koža« njihovih<br />
avtomobilov, je <strong>za</strong> ženske »pomarančna koža« na stegnih in bokih. Moški se<br />
ponavadi <strong>za</strong> ženske »pomaranče« ne brigajo kaj dosti, pa tudi ženske povečini<br />
ob moških pločevinastih skrbeh ostanejo ravnodušne.
134 Za mizo | Celulit ni samo lepotna motnja<br />
junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 135<br />
Toda pomarančna koža, kar je samo<br />
drug izraz <strong>za</strong> nadležen celulit, pri<br />
ženskah ni samo lepotna napaka ali<br />
motnja. Je opozorilo, da limfni sistem<br />
in krvni obtok ne delujeta pravilno <strong>za</strong>radi neravnovesja<br />
hranil in rizičnega življenjskega<br />
<strong>slog</strong>a. Pogosto se dogaja, da voda, ki je osnova<br />
celične tekočine, ostaja v medceličnini, v celicah<br />
pa je ni dovolj, da bi te normalno delovale.<br />
Zato nastanejo poškodbe; v koži se uničijo<br />
kožne in vezivne celice, ker ne dobijo<br />
hrane in <strong>za</strong>ščite; oboje prihaja vanje kot raztopina<br />
v vodi. Pri ženskah potekajo kolagenska<br />
vlakna v maščobni plasti pravokotno na<br />
kožo, pri moških pa diagonalno. Pri ženskah<br />
ta vlakna ne <strong>za</strong>držijo presežne maščobe, ki se<br />
<strong>za</strong>radi teže seseda in kopiči v majhnih kosmičih.<br />
Znanstveniki iz Firenc so ugotovili, da<br />
celulit vsebuje večje število proteoglikanov<br />
oziroma celic, ki <strong>za</strong>držujejo vodo v medceličnini,<br />
kar povzroča edeme.<br />
S hujšanjem ne izgubljamo celulita<br />
Torej celulit ni posledica prevelike količine<br />
maščobe, marveč uničenja in oslabelosti<br />
kožnih celic in vezivnega tkiva. Ker so<br />
celice veziva in kože <strong>za</strong>radi dehidriranosti<br />
oslabele, maščobne celice iz globljih plasti<br />
silijo proti površju, v dermis; to pa daje videz<br />
pomarančne kože.<br />
K nastanku celulita prispevajo še prosti<br />
radikali, ker uničujejo celice kolagena in<br />
elastina, da ne morejo <strong>za</strong>drževati maščobe.<br />
Negativno vlogo imata len krvni in limfni<br />
obtok, ki ju še povečujejo slabe razvade (kajenje,<br />
alkohol), pretirano sončenje in ekstremni<br />
športi. Če hujšamo, ne bomo odpravili<br />
celulita. Zmanjšali bomo le količino maščobnega<br />
tkiva v podkožju, toda ta maščoba<br />
ni pove<strong>za</strong>na s celulitom. Ko se med hujšanjem<br />
masa zmanjša, se ustrezno zmanjša odstotek<br />
maščobe v telesu, celulita pa ni nič<br />
manj. Celulit s hujšanjem ne izgine, ker telo<br />
ne more uporabiti in odpeljati na kurjenje<br />
maščob iz dermalnega sloja kože oziroma<br />
usnjice. Zato so »<strong>zdrav</strong>ljenja« celulita neuspešna,<br />
če se osredotočimo samo na maščobo.<br />
Sončenje še poveča celulit, ker ultravijolični<br />
žarki uničujejo kolagen.<br />
Veliko vlogo pri nastanku celulita imajo<br />
tudi slabe žile in kapilare. Oslabljene niso<br />
sposobne prenašati dovolj vode in hranil do<br />
usnjice in povrhnjice kože. Celice v tem<br />
delu propadejo. Ženske imajo šibkejše stene<br />
žil kot moški, <strong>za</strong>to te hitreje oslabijo in ne<br />
opravljajo svoje osnovne vloge v celoti.<br />
Vzroke <strong>za</strong> nastanek celulita je mogoče strniti v<br />
pet komponent: poškodbe žil, poškodbe usnjice,<br />
nabiranje odpadne vode v medceličnini, otekanje<br />
maščobnih celic in njihovo premikanje<br />
proti površini kože ter tanjšanje povrhnjice. Iz<br />
tega izhaja, da je mogoče le z ustrezno hrano celulit<br />
zmanjšati in ga na dolgi rok celo odpraviti.<br />
Odprava celulita na dolgi rok<br />
Najprej omogočimo hranilnim snovem in<br />
vodi, da pridejo v celico. To pomeni, da popravimo<br />
selektivno prepustnost celične<br />
membrane. Zaužiti moramo dovolj esencialnih<br />
aminokislin, vitaminov in mineralov, da<br />
se bodo celice obnovile in popravile. Nadalje<br />
moramo <strong>za</strong>gotoviti dovolj antioksidantov,<br />
barvitega sadja in zelenjave, da bomo celice<br />
<strong>za</strong>ščitili. Učinek »<strong>zdrav</strong>ljenja« bomo pospešili<br />
s pitjem <strong>za</strong>dostnih količin vode, z ustreznimi<br />
hranili in z redno vsakodnevno hojo.<br />
Esencialne maščobne kisline omega 3,<br />
omega 6 in omega 9 obnavljajo celično membrano<br />
in pomagajo odstranjevati odpadno<br />
vodo iz celic. Dobimo jih v soji, riževih otrobih,<br />
oreščkih, semenih, pšeničnih kalčkih<br />
in oljčnem olju. Najboljše so kombinacije. Z<br />
maščobnimi kislinami omogočimo hidriranje<br />
celic. Poleg kislin omega 3 rastlinskega<br />
izvora je treba uživati tudi omega 3 živalskega<br />
izvora iz rib. Pri odpravljanju celulita<br />
bomo težko <strong>za</strong>gotovili dovolj maščobnih kislin,<br />
ne da bi uživali naravna prehranska dopolnila<br />
s kapsuliranimi maščobnimi kislinami,<br />
saj so te sicer občutljive na oksidacijo.<br />
Brez beljakovin oziroma aminokislin ne<br />
bo šlo. Kolagen in elastin sta tkivo, sestavljeno<br />
iz aminokislin, ki jih dobimo z beljakovinsko<br />
hrano. Potrebujemo meso, ribe, jajca,<br />
mleko, sirotko, sojo, stročnice, torej vse vrste<br />
živalskih in rastlinskih beljakovin. Beljakovine<br />
prebavljamo v želodcu, <strong>za</strong>to je treba najprej<br />
uravnati želodčno kislino. Novo vezivno<br />
tkivo nastaja iz esencialnih maščobnih kislin<br />
in aminokislin s pomočjo gluko<strong>za</strong>mina,<br />
vitaminov in mineralov. Gluko<strong>za</strong>min je pomemben<br />
<strong>za</strong> nastanek hialuronske kisline, ki<br />
veže nase vodo in je naravni vlažilec. Če uživamo<br />
dovolj teh snovi, se bo količina celulita<br />
zmanjšala, imeli bomo tudi manj gub.<br />
Pomen vitaminov<br />
Vitamin e <strong>za</strong>ščiti membrano pred poškodbami<br />
prostih radikalov in močno hidrira<br />
celice ter prepreči njeno izgubo (žitni<br />
kalčki, oreščki ...). Vitamini skupine b, zlasti<br />
vitamin b 3 , izboljšujejo sposobnost povrhnjice,<br />
da ohranja vlažnost. Ta je <strong>za</strong>to bolj<br />
gladka in mehka. Vitamin c pomaga pri<br />
sintezi kolagenskih vlaken in preprečuje<br />
encimoma kolagena<strong>za</strong> in elastina<strong>za</strong>, da bi<br />
razgradila elastin in kolagen v vezivnem<br />
tkivu. Minerali sodelujejo pri presnovi v<br />
nove celice in novo tkivo. Najpomembnejši<br />
<strong>za</strong> odpravo celulita so: cink, bor, silicij, baker,<br />
mangan in fosfor.<br />
<strong>za</strong> čudovito postavo!<br />
Slimming Global:<br />
z naravnimi izvlečki rastlin in vitamini,<br />
ki ugodno delujejo na oblikovanje postave.<br />
Abdomen:<br />
z izvlečki ječmena, ovsa, papaje in probiotiki,<br />
ki ugodno delujejo v predelih trebuha.<br />
Na voljo v <strong>lekarna</strong>h in specializiranih prodajalnah!<br />
info: 01/544 3833, www.bitax.si
136 Za mizo | Celulit ni samo lepotna motnja<br />
junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 137<br />
Posebej priporočljiva živila proti celulitu:<br />
Beljakovine (aminokisline): z njimi<br />
obnavljamo celice. Jejmo nemastno meso<br />
živine in drobnice, ki se je pasla, sirotko in<br />
ribe.<br />
Beluši: krepijo vene in kapilare, uravnavajo<br />
krvni in limfni sistem, razstrupljajo in<br />
utrjujejo kožo.<br />
Stročnice: vsebujejo vitamine b, minerale<br />
(kalij) in vlaknine.<br />
Otrobi in ovseni kosmiči: vsebujejo<br />
vlaknine in antioksidante.<br />
Oreščki in žitna olja: vsebujejo selen,<br />
vitamin E in esencialne maščobne kisline.<br />
Avokado: <strong>za</strong>radi vsebnosti omega 3,<br />
vitamina E in betasitosterola krepi<br />
krvni obtok.<br />
Banane: izboljšujejo krvni obtok,<br />
vsebujejo kalij, železo, fosfor, magnezij,<br />
mangan in baker ter številne vitamine in<br />
balastne snovi.<br />
Jagodičje: <strong>za</strong>radi vsebnosti flavonoidov in<br />
vitamina c; robide imajo tudi<br />
gamalinolensko kislino, ki pomaga<br />
izgorevati maščobe.<br />
Ananas: skrbi <strong>za</strong> odvajanje vode, obnavlja<br />
kolaganska vlakna, z encimi pospešuje<br />
izkoristljivost beljakovin.<br />
Hruške: pomagajo razstrupljati telo,<br />
poživljajo limfni sistem in metabolizem;<br />
vsebujejo tudi vlaknine in kalij, so diuretik.<br />
Lubenica: <strong>za</strong>radi kalija odvaja vodo, <strong>za</strong>radi<br />
vlaknin skrbi <strong>za</strong> krvni obtok, <strong>za</strong>radi<br />
likopena deluje antioksidativno.<br />
Agrumi (pomaranče, limone ...):<br />
pospešujejo obnavljanje kolagena in<br />
poživljajo krvni obtok.<br />
Čebula in česen: vsebujeta žveplo in<br />
preprečujeta nastajanje škode <strong>za</strong>radi<br />
prostih radikalov; ščitita celične membrane<br />
in preprečujeta oksidacijo maščob.<br />
Brokoli: vsebuje alfalipoidno kislino,<br />
ki ohranja prožnost kolagena; vsebuje<br />
tudi selen.<br />
Jajca: spodbujajo nastanek antioksidativnih<br />
encimov.<br />
Mleko, jogurti: naravni, surovi,<br />
polnomastni, ker pospešujejo nastanek<br />
mišične mase.<br />
Ribe: omega 3 maščobne kisline; s<br />
prostaglandini uravnavajo ravnovesje vode,<br />
krepijo žilni sistem in pospešujejo krvni<br />
obtok.<br />
Suho sadje: <strong>za</strong>radi vlaknin, vitaminov in<br />
mineralov.<br />
Začimbe in čaji: črni poper, čili, ingver,<br />
kurkuma, rožmarin, šipek, majaron,<br />
komarček, peteršilj in zeleni čaj.<br />
Večina teh živil vsebuje vitamine skupine b,<br />
nujne <strong>za</strong> pravilne presnovne procese.<br />
Celulit lahko tudi preprečimo<br />
Celulit je mogoče tudi preprečiti. Da bi<br />
se mu izognili, moramo ustaviti propad celic<br />
in vezivnega tkiva. Med večje dejavnike<br />
<strong>za</strong> celulit sodijo prosti radikali. Delujejo od<br />
znotraj in od zunaj ter verižno uničujejo celice.<br />
V telo pridejo z onesnaženim zrakom<br />
in s sončenjem, zelo veliko z razvadami: kajenje,<br />
uživanje alkohola, ponočevanje in ne<strong>za</strong>dostno<br />
spanje ob neustreznem prehranjevanju,<br />
stresih in depresiji ter s pretiranim<br />
športom, so pa tudi stranski produkt dihanja<br />
in presnovnih procesov v telesu. Prav verižno<br />
uničevanje celic je najbolj nevarno, saj<br />
je prosti radikal nestabilna molekula, ki ji<br />
manjka elektron, <strong>za</strong>to »napada« sosednje<br />
molekule in jih spreminja v še več prostih<br />
radikalov. Molekule, ki prostemu radikalu<br />
oddajo elektron in same ostanejo stabilne,<br />
so antioksidanti. Ti edini lahko ustavijo verižno<br />
reakcijo ter preprečujejo celulit.<br />
Odhajate v bolnišnico ali imate tam svojca?<br />
Ste noseči?<br />
Se odpravljate na potovanje?<br />
Vas preprosto skrbi <strong>za</strong> higieno vas in vaših bljižnih?<br />
• Patentirana formula, ki so jo razvili <strong>zdrav</strong>niki in jo uporablja tidi NHS*.<br />
• Vsebuje protimikrobne izdelke, ki učinkujejo v 10. sekundah.<br />
• Doka<strong>za</strong>no uniči 99,9% virusov, bakterij in mikroorganizmov.<br />
• Varen in enostaven <strong>za</strong> uporabo. Prijazen do rok in kože.<br />
NHS* - državna <strong>zdrav</strong>stvena organi<strong>za</strong>cija Velike Britanije<br />
Pri odpravljanju celulita se ne odrekamo hrani,<br />
ne hujšamo, marveč manj <strong>zdrav</strong>a živila <strong>za</strong>menjamo<br />
z <strong>zdrav</strong>imi. Treba pa je imeti obilno<br />
mero potrpežljivosti, saj ni mogoče pričakovati,<br />
da bo rezultat viden čez noč. Po dveh ali<br />
treh mesecih pa bi že morali opaziti precejšnje<br />
izboljšanje.<br />
Zaradi vse bolj onesnaženega okolja in s<br />
tem večjega »priliva« prostih radikalov ter<br />
vse bolj siromašne hrane z vidika vsebnosti<br />
koristnih snovi je čedalje bolj nujno, da uživamo<br />
antioksidante v obliki naravnih prehranskih<br />
dopolnil. Ta pa nikakor ne morejo<br />
biti osnovni vir antioksidantov, ki jih moramo<br />
pridobiti s hrano. Najpomembnejši naravni<br />
antioksidanti so vitamin c (citrusi, jagodičje),<br />
vitamin e (žitni kalčki, oreščki ...),<br />
vitamin a (korenje, močno obarvano sadje<br />
in zelenjava) ter polifenoli (zeleni čaj, rdeče<br />
in vijolično grozdje, granatna jabolka). <br />
HIGIENSKI KOMPLET ZA VSE, KI SO V BOLNIŠNICI<br />
ALI TJA ODHAJAJO - pa tudi <strong>za</strong> potovanja!<br />
Vse na enem mestu: ker vemo, da vas ob odhodu v bolnišnico že tako preveč skrbi!<br />
S seboj imamo robčke in čiste obleke, sorodniki in prijatelji pa nam vedno nosijo rože,<br />
čokolade, knijige in vse tisto, kar naj bi nam olajšalo postanek v bolnišnici. S paketom<br />
Patientpak nam nikoli ni terba skrbeti, če smo res vzeli vse!<br />
www.novval.si<br />
Novval d.o.o., Kajuhova 32b, 1000 Ljubljana
138 NAŠA LEKARNA<br />
junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 139<br />
Za mizo<br />
Romantična<br />
večerja<br />
Mihael Vrčkovnik, dr. dent. med.,<br />
velik gurman in ljubitelj kuhanja<br />
Ali se še spomnite, kako izgleda? Hja, tudi jaz bolj slabo,<br />
ampak gre pa nekako takole.<br />
Romantična večerja ni isto kot romantični večer in <strong>za</strong><br />
romantično večerjo sta potrebna dva človeka, ki sta<br />
načeloma <strong>za</strong>ljubljena ali pa se vsaj lepo božata z očmi.<br />
Osebi nista nujno nasprotnega spola.<br />
Za romantično večerjo je najbolj primeren <strong>za</strong>dnji kot<br />
vsaj srednje fine restavracije, osvetljene samo s sojem<br />
sveč, kajpada. Če ste moški, potem spada k celotni<br />
proceduri, da se na koncu prvi in edini stegnete po<br />
denarnici. Če sta <strong>za</strong>ljubljeni osebi predstavnici<br />
nežnejšega spola, potem plača tista, ki je bolj po<br />
moško, izjemoma je tu dovoljeno deljenje stroškov. Če<br />
sta obe osebi močnejšega spola, navadno plača moški z<br />
višjim družbenim statusom.<br />
Torej, rabimo fino restavracijo, <strong>za</strong>ljubljen pogled, z<br />
mojega gledišča polno denarnico in soj sveč. Če bi radi,<br />
da se vaša denarnica ne sprazni toliko, potem z<br />
gornjega seznama črtajte fino restavracijo, dodajte<br />
veliko več truda in <strong>za</strong>čnite zgodaj. Tržnica, trgovina,<br />
čisto stanovanje, lični krožniki in servis, ovalni ko<strong>za</strong>rci<br />
velike prostornine in seveda, dobro vino.
140 Za mizo | Romantična večerja<br />
junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 141<br />
Če mislite, da bi <strong>za</strong>radi svojega truda<br />
kaj privarčevali, ste si v bistvu<br />
že z odločitvijo krepko pljunili v<br />
lastno denarnico. In sedaj se boste<br />
morali res dobro potruditi, da si ne pljunete<br />
še v obraz. Govorim seveda <strong>za</strong> moški spol,<br />
ker moški pripravljamo romantične večerje,<br />
ženske morajo tja predvsem priti. Četudi<br />
slučajno niso razpoložene, smo mi tam <strong>za</strong>to,<br />
da jih razpoložimo, in ne še bolj utrudimo.<br />
Tudi <strong>za</strong>to je mogoče boljše, da smo nekje<br />
zunaj in lahko ob predolgočasnih temah še<br />
vedno rešimo večer s prijateljem ob pivu, če<br />
pa smo doma, bomo pridno poslušali do<br />
konca in iskali bilko v ne preveč očitnem<br />
praznjenju buteljke.<br />
Minister <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>stvo na tem mestu<br />
opo<strong>za</strong>rja, jaz pa vas še vedno pošiljam v restavracijo.<br />
Če vas še nisem prepričal, potem je recept<br />
nekako tak:<br />
Za predjed izberite Jakobove školjke, po<br />
domače kapesante. Dovolj je <strong>za</strong> vsakega ena.<br />
Vzemite jih iz lupine, odtrgajte oranžno drobovje<br />
in specite v pečici na 200 °C, približno<br />
petnajst minut. Lahko jih obrnete tudi v kozici<br />
na olivnem olju z malo rožmarinovih<br />
iglic. Z obeh strani naj bodo rahlo <strong>za</strong>pečene.<br />
Postavite na<strong>za</strong>j na lupino. V žlico olivnega<br />
olja iz kozice vmešajte malo stisnjene limone,<br />
rahlo poprajte, posolite in prelijte čez<br />
meso. Servirajte.<br />
Za predjed lahko izberete tudi sveže šampinjone,<br />
ki jih prav tako nare<strong>za</strong>ne na lističe<br />
opražite na olivnem olju, <strong>za</strong>činite s poprom<br />
in malo majarona. Ko so šampinjoni opraženi,<br />
nadrobite na vrh gorgonzolo in pustite, da<br />
se rahlo razpusti po gobah, lahko tudi nekoliko<br />
premešate. Servirajte na malem krožniku,<br />
ki ga prej potresete s svežo rukolo.<br />
Poleg obeh predjedi priložite tri koščke<br />
nare<strong>za</strong>ne bele francoske štruce, ki jo popečete<br />
kar v toasterju.<br />
Račje prsi najprej osvobodite sloja debelega<br />
sala, ki ga v vroči kozici razpustite, da<br />
dobite odlično račjo mast, na kateri boste<br />
meso kasneje spekli. Tu mi menda ni treba<br />
napisati, da mast pripravite že popoldne, da<br />
ne bo nepotrebnih močnih vonjav po stanovanju.<br />
Prsi prečno narežite na centimeter debele<br />
zrezke in jih pecite nekaj minut na eni in<br />
drugi strani. V sredini morajo biti še nekoliko<br />
ro<strong>za</strong>. Če se dami zrezek zdi preveč krvav,<br />
potem ji lahko mirno dopečete zrezke še <strong>za</strong><br />
nekaj minut, ker ste itak doma in imate kozico<br />
ne več kot nekaj metrov stran. Pred<br />
peko jih potresite z malo origana in koriandra,<br />
solita pa si jih sama na krožniku. Če<br />
imate možnost dobiti kje aromatizirano<br />
olivno olje, potem ga postavite na mizo in<br />
meso rahlo pokapajta z njim. Priporočena je<br />
sredozemska aroma, najboljša pa je istrska s<br />
tartufi, tartufata.<br />
Kot prilogo k tej odlični glavni jedi boste<br />
kot vešč kuhar v pečici spekli mlad, čim<br />
manjši krompirček, skupaj s krhlji čebule, ki<br />
jo dodamo bolj nekje na sredi pečenja. Odličen<br />
hrustljav krompir lahko v naših pečicah<br />
pripravimo s pomočjo ventilatorskih programov<br />
in zelo visoke temperature. Tako je<br />
priloga tudi dokaj hitro na mizi. Sicer se<br />
nam pa na romantični večerji naj ne bi nikamor<br />
mudilo, tako da ne bi pekli krompirja<br />
skupaj s kapesantami, na primer.<br />
Ob obilici sezonske zelenjave lahko kot<br />
dodatno prilogo že spet na toasterju popečete<br />
še bučke, rdečo papriko, melancane ali<br />
kar vam pade na pamet ter servirate ločeno<br />
na drugem krožniku. Po potrebi solite, ni<br />
pa nujno.<br />
Če nikjer ne boste našli katerega od zgoraj<br />
omenjenih aromatiziranih olj, si nikar<br />
ne belite glave.<br />
K raznoraznim stejkom ali drugemu krvavemu<br />
mesu vedno spada kaj sladkega. Ker<br />
Vir: 1. Feldman HA, et al. J Urol. 1994;151:54–61<br />
SICLS00034, maj 2010<br />
tu na krožnik ne bomo tlačili še česa, lahko<br />
priložimo skledico <strong>za</strong> omako. Maja vanjo<br />
<strong>za</strong>meša tri žlice gorčice, žličko medu in limonin<br />
sok. Varianta B je še boljša, in sicer<br />
suhe fige narežemo na manjše kose in v kozici<br />
z malo vode pokuhavamo do deset minut.<br />
Fige odcedite in s paličnim mešalnikom<br />
zmiksajte. Vmešajte žličko ali dve<br />
gorčice, in to je to.<br />
Da ne bi preveč mešali okusov, lahko v<br />
sezoni bolj delate na svežih sestavinah, pozimi<br />
pa kombinirate vse sorte suhega sadja,<br />
razen višenj, ker so preveč kisle.<br />
Ker ima romantična večerja tako ali tako<br />
posebno draž, postavite na mizo vse svoje<br />
znanje in potem lahko iz tega razvijete tudi<br />
krasno debato ali sprejmete celo kakšen zelo<br />
poželjiv pogled, kar je najbrž tudi cilj.<br />
Pijača ob vsem tem je vino, kakšno, je pa<br />
stvar okusa. Ne bo pa odveč, če se mogoče prej<br />
malo po<strong>za</strong>nimate, kaj kdo mara in česa ne.<br />
Znano je, da ne znam pripravljati desertov,<br />
ker se mi jih, iskreno, ne da. Zdi se mi,<br />
da potrebuješ <strong>za</strong> dobre deserte prav tako<br />
zelo dolgo dobo študiranja le-teh in poglabljanja<br />
v sestavine in kombinacije. Zato vam<br />
prepuščam vašo domišljijo in internet.<br />
Vsekakor pa so najboljši desert po romantični<br />
večerji jagode s šampanjcem. Seveda<br />
naslednje jutro s povabljeno osebo. Ups,<br />
minister spet opo<strong>za</strong>rja,<br />
jaz vam pa želim dober izbor.<br />
NISTE EDINI...<br />
Vsak drugi moški po 40. letu...<br />
... ima težave z erekcijo.<br />
www.najinaintima.si<br />
Pogovorite se s svojim <strong>zdrav</strong>nikom.<br />
Vrnite si<br />
samo<strong>za</strong>vest !
142 Kuhajmo <strong>zdrav</strong>o z Antonom Mosimannom<br />
junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA<br />
Romb s † ofujem na † a† arski način<br />
143<br />
Za mizo<br />
Za štiri osebe:<br />
225 g filejev romba, 4 žlice limoninega soka, 8<br />
redkvic, 50 g na koščke nare<strong>za</strong>nih šalotk, 1<br />
žlička sesekljanega peteršilja, 25 g tofuja, 225<br />
g olupljenih kumaric, malo kopra, 1 ščepec<br />
kajenskega popra, sol in sveže mlet poper<br />
Dobro preverite, da je očiščen file romba<br />
res brez kosti – po potrebi jih lahko odstranite<br />
tudi s pinceto. Nato file drobno sesekljajte,<br />
dajte v porcelanasto posodo in ga prelijte s<br />
tremi žlicami limoninega soka. Pustite, da se<br />
romb marinira v soku približno 30 minut;<br />
medtem ga večkrat dobro premešajte.<br />
Narežite redkev na tanke rezine ter ji dodajte<br />
šalotko in peteršilj. Tofuju primešajte<br />
preostanek limoninega soka in dodajte šalotko<br />
z redkvijo.<br />
Ko sesekljan romb postane transparenten,<br />
odvečno tekočino odcedite ter ga primešajte<br />
k tofuju. Začinite s ščepcem kajenskega<br />
popra, soljo in sveže mletim poprom.<br />
Kumarice narežite na majhne rezine, podobne<br />
vžigalicam (način julienne), jih položite<br />
na krožnik in na<strong>za</strong>dnje dodajte romb,<br />
pripravljen na tatarski način.<br />
Jed okrasite z drobno nare<strong>za</strong>nim koprom<br />
in postrezite z majhnimi rezinami popečenega<br />
polnozrnatega kruha.<br />
Kaj svetuje Mosimann<br />
Riba, ki je ne skuhamo, ampak le mariniramo,<br />
mora biti popolnoma sveža in izvrstne<br />
kvalitete.<br />
<br />
Pri Pfizerju se <strong>za</strong>vedamo, da se pot do <strong>zdrav</strong>ja <strong>za</strong>čne v domači kuhinji. Izbrali smo <strong>za</strong>nimive recepte,<br />
ki bodo popestrili domače jedilnike in prinesli <strong>zdrav</strong>je na naše krožnike. Kajti kuhanje je tako kot življenje -<br />
najboljše in najlepše je takrat, ko imamo kakovostne sestavine in prvinske recepte.<br />
Še več <strong>zdrav</strong>ih in slastnih receptov Antona Mosimanna poiščite v prihodnjih številkah revije Naša <strong>lekarna</strong>.
144 NAŠA LEKARNA<br />
junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 145<br />
Sudoku<br />
Navodila:<br />
Vstavite črke B A Z I Č N O S T<br />
v prazna polja tako, da bodo v vsakem<br />
kvadrantu, v vsaki vrstici in v vsakem<br />
stolpcu vse naštete črke. Črke iz<br />
oštevilčenih polj prepišite, da dobite<br />
geslo. Geslo pošljite na dopisnici<br />
ali po e-pošti do 27. avgusta<br />
na naslov: Entrapharm, d.o.o.,<br />
Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana<br />
ali: urednistvo@nasa-<strong>lekarna</strong>.si<br />
Žrebanje nagrad bo 29. avgusta v<br />
prostorih podjetja Entrapharm.<br />
Nagrajenci bodo prejeli nagrade podjetja<br />
Vivalis d.o.o. iz Radomelj.<br />
Rešitev sudoku uganke iz 43. številke<br />
je NANESI ME! V uredništvo je<br />
prispelo 583 pravilnih rešitev.<br />
Izžrebanci nagradne igre so: Justina<br />
Kastelic iz Ljubljane, Marija Medved<br />
iz Gabrovke in Matjaž Iskra iz Ilirske<br />
Bistrice. Nagrajenci bodo prejeli<br />
praktične nagrade podjetja Bayer<br />
d.o.o. Čestitamo!<br />
9<br />
10<br />
1<br />
N Z B A I O<br />
S A T<br />
3<br />
Z 2<br />
I N O S T Č<br />
Č S<br />
8<br />
N A<br />
Č<br />
Z A I<br />
4<br />
7<br />
Z<br />
Č Z<br />
B A Z I Č N O S T<br />
I Č O S Z T A<br />
B 5<br />
I Z 6<br />
N<br />
N Z B Č A I O<br />
Geslo:<br />
R 1 2 3<br />
M<br />
4 5 6 7 8 9 10<br />
!<br />
Pripravil Jure Pučko<br />
Basica ! Vaša dnevna izravnava !<br />
Stres in nepravilna prehrana rušijo vaše kislinsko-bazično ravnotežje.<br />
Za pridobitev nove moči in energije<br />
vam bodo prehranska dopolnila<br />
Basica uravnala vaše kislinsko-bazično<br />
ravnotežje! Izdelki so na voljo v<br />
različnih oblikah: tablete, granulat,<br />
napitki ter v vrečkah <strong>za</strong> direktno<br />
uživanje! Preparati Basica preprečujejo<br />
pojav kronične <strong>za</strong>kisanosti in<br />
ohranjajo ravnotežje v vašem telesu.<br />
Sestava pripravkov Basica ® temelji na<br />
rezultatih najnovejših raziskav iz<br />
področja prehrane.<br />
Basica ® Instant<br />
Osvežujoči sadni napitek<br />
Basica ® Instant bazični napitek<br />
vsebuje izravnano kombinacijo<br />
bazičnih vitalnih snovi <strong>za</strong> vzdrževanje<br />
harmoničnega kislinsko-bazičnega<br />
ravnotežja. Basica ® Instant je v<br />
raztopljeni obliki osvežujoči napitek <strong>za</strong><br />
dnevno izravnavo.<br />
Več o Basici na spletni strani<br />
www.basica.si !
146<br />
NAŠA LEKARNA<br />
Medex<br />
Naša<br />
<strong>lekarna</strong><br />
svetuje<br />
Prihaja čas piknikov in jedi z žara.<br />
Če vas skrbijo prekomerno <strong>za</strong>užite<br />
maščobe, vam priporočamo naravno<br />
rešitev – Biolipostop. Biolipostop je<br />
naraven izdelek iz ekološko pridelanih<br />
surovin, pridobljenih iz kaktusa Opuntia<br />
ficus indica. Vlaknine vežejo nase in<br />
izločijo 28,3% skupnih maščob, <strong>za</strong>užitih<br />
z obrokom. Tako del maščob ne preide v<br />
kri, temveč se izloči skozi prebavni trakt.<br />
Eucerin ® <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito suhe kože pred<br />
UV-sevanjem<br />
Eucerin ® je pripravil vrsto novosti <strong>za</strong><br />
<strong>za</strong>ščito suhe kože pred UV-sevanjem:<br />
obarvano kremo <strong>za</strong> obraz z ZF 50+<br />
in dva nova losjona <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito suhe<br />
kože pred UV-sevanjem. Prva obarvana<br />
krema <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito obra<strong>za</strong> pred soncem<br />
z ZF 50+ Eucerin ® Sun vsebuje<br />
stoodstotno čiste, mineralne barvne<br />
pigmente, ki se optimalno prilagodijo<br />
vsakemu tenu kože. Voljna krema, ki se<br />
hitro vpije, <strong>za</strong>nesljivo in diskretno prekrije<br />
nepravilnosti kože in brazgotine, obenem<br />
pa ščiti kožo pred pigmentnimi madeži in<br />
jo po dermatoloških pilingih ali laserskih<br />
posegih ščiti pred škodljivimi UV-žarki.<br />
Nova losjona <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito suhe kože pred<br />
soncem ZF 30 in ZF 50+ Eucerin ® Sun<br />
ščitita pred poškodbami kože <strong>za</strong>radi<br />
sonca in vsebujeta dodatne negovalne<br />
sestavine, ki med izpostavljenostjo soncu<br />
ščitijo posebej suho kožo pred občutkom<br />
neprijetne napetosti in izgubo vlage.<br />
Klinične študije potrjujejo, da koža izdelek<br />
dobro prenaša – tako pri suhi koži kot pri<br />
atopijskem dermatitisu in diabetesu.<br />
Ekspres magnezij<br />
Izdelki Ekspres magnezij vsebujejo<br />
magnezijev citrat <strong>za</strong> učinkovito<br />
izravnavo pomanjkanja magnezija.<br />
So močni, neposredni in s 24-urnim<br />
delovanjem. Prehransko dopolnilo<br />
Magnesium-Diasporal ® vsebuje<br />
čisti magnezijev citrat, organsko<br />
obliko magnezijeve soli z najvišjo<br />
biorazpoložljivostjo. Magnezijev citrat<br />
se odlično resorbira ter hitro vodi<br />
do <strong>za</strong>znavno povišane koncentracije<br />
magnezija v krvi. Magnesium Diasporal ®<br />
je na voljo v različnih farmacevtskih<br />
oblikah, odmerkih in okusih. Že v<br />
<strong>lekarna</strong>h in specializiranih prodajalnah.<br />
www.magnezij.si<br />
Hansaplast <strong>za</strong> poletna stopala<br />
Hansaplast ponuja vse, kar potrebujete<br />
<strong>za</strong> negovane in dobro <strong>za</strong>ščitene noge:<br />
Silver Active dezodorant <strong>za</strong> noge, ki<br />
preprečuje neprijeten vonj, intenzivno<br />
negovalno kremo <strong>za</strong> žametno mehke<br />
noge, gel <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito pred žulji, ki<br />
optimalno preprečuje pojav žuljev, in<br />
obliže <strong>za</strong> žulje v dveh velikostih, ki<br />
takoj ublažijo bolečino <strong>za</strong>radi pritiska.<br />
Hansaplast se predstavlja tudi z novo<br />
spletno stranjo www.hansaplast.si.<br />
Med 17. majem in 17. junijem vse<br />
obiskovalce spletne strani razveseljuje z<br />
nagradno igro, v kateri si lahko prislužite<br />
bon <strong>za</strong> nove čeveljce.<br />
Somatoline <strong>za</strong> Vitkejšo Postavo s<br />
Sončno Zaščito<br />
Podjetje Bolton Group je preteklo<br />
leto osvojilo tržišče z linijo izdelkov<br />
Somatoline Cosmetic <strong>za</strong><br />
preoblikovanje postave in Anti-Celulitnim<br />
tretmajem. Letos so linijo izdelkov<br />
dopolnili s Tretmajem Za Vitkejšo<br />
Postavo s Sončno <strong>za</strong>ščito, ki <strong>za</strong>hvaljujoč<br />
sončnim filtrom nudi optimalno <strong>za</strong>ščito<br />
pred sončnimi žarki in opeklinami. Ob<br />
pravilnem nanašanju obenem <strong>za</strong>gotavlja<br />
varno sončenje. Zaradi toplotnega<br />
delovanja sočnih žarkov se temperatura<br />
kože in mikrocirkulacija povečata,<br />
<strong>za</strong>radi česar se koža bolje odziva na<br />
delovanje sestavin. Klinične študije so<br />
poka<strong>za</strong>le, da se učinkovitost Tretmaja<br />
Za Vitkejšo Postavo S Sončno Zaščito<br />
med sončenjem poveča. Ker izdelek kožo<br />
vlaži in ji daje prožnost, njegova uporaba<br />
pomaga obvladovati škodo, pove<strong>za</strong>no<br />
s staranjem, ki jo na koži povzroča<br />
sončenje.<br />
S l o v e n i j a<br />
POLETJE V OBJEMU<br />
zelenih gozdov<br />
5 DNEVNI PAKETI že od 215 EUR<br />
novo v 2010<br />
WELLNESS in<br />
APARTMAJI<br />
Apartmaji<br />
Zunanji bazeni<br />
Tel 03 896 31 00 | Fax 03 896 34 00<br />
info@t-topolsica.si | www.terme-topolsica.si
www.somatolinecosmetic.si<br />
Za Vitkejšo Postavo<br />
s Sončno Zaščito<br />
Vitkejši do 24% v 2 tednih*<br />
in <strong>za</strong>ščiteni pred soncem<br />
Za Vitkejšo Postavo<br />
Po Sončenju<br />
Vitkejši do 23% v 2 tednih*<br />
in intenzivno navlažena koža<br />
Inovativno.<br />
Somatoline Cosmetic Za Vitkejšo Postavo s Sončno<br />
Zaščito je inovativni tretma z dvojnim delovanjem.<br />
Naredi telo vitkejše v 2 tednih, <strong>za</strong>hvaljujoč izjemnemu<br />
Bioslim-complex in toploti sončnih žarkov, ki povečajo<br />
učinek aktivnih sestavin. Hkrati kožo učinkovito ščiti pred<br />
opeklinami in zgodnjim staranjem. Na voljo z dvema<br />
<strong>za</strong>ščitnima faktorjema, SPF 15 in SPF 30 ter s Tretmajem<br />
Za Vitkejšo Postavo po Sončenju, ki preoblikuje postavo<br />
in intenzivno navlaži kožo. Učinkovita <strong>za</strong>ščita pred<br />
soncem in varnost izdelkov sta klinično preizkušeni.<br />
Somatoline Cosmetic. Deluje.<br />
*Maksimalna vrednost zmanjšanja debeline plasti podkožne maščobe<br />
(povprečna vrednost: 15%). Klinične študije izvedene na 25 ženskah.<br />
Učinek preoblikovanja telesa, ne vpliva na izgubo teže. **Tržišče<br />
anticelulitnih tretmajev in tretmajev <strong>za</strong> vitkejšo postavo, tržni delež<br />
v IT, ES, FR, NL, AT, CH (IMS); HR (Nielsen) 2009.<br />
Št.1 v <strong>lekarna</strong>h<br />
v Evropi **