02.10.2014 Views

Revija za zdrav življenjski slog - Naša lekarna

Revija za zdrav življenjski slog - Naša lekarna

Revija za zdrav življenjski slog - Naša lekarna

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

<strong>Revija</strong><br />

<strong>za</strong> <strong>zdrav</strong><br />

življenjski<br />

<strong>slog</strong><br />

številka 44, letnik 05, junij/julij/avgust 2010 | www.nasa-<strong>lekarna</strong>.si<br />

Osebno: Stari smo toliko, kolikor so stare naše žile – prof. dr. Mišo Šabovič, dr.<br />

med. / Aktualno: Potovalna in počitniška <strong>lekarna</strong> / Kako <strong>zdrav</strong>iti: Zdravila pri<br />

erektilni disfunkciji / Koža razkriva: Zdravega namenskega sončenja ni – asist.<br />

Borut Žgavec, dr. med. / Otroci in mladostniki: Srečanja z morskimi nepridipravi /<br />

Preudarno <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>je: Morska bolezen ali potovalna slabost / Starostniki: Pravilna<br />

prehrana in dodatki <strong>za</strong> optimalno počutje starostnika / V gibanju: Potapljanje na<br />

vdih – potop v samega sebe / Za mizo: Celulit ni samo lepotna motnja


junij/julij/avgust 2010<br />

NAŠA LEKARNA<br />

3<br />

Kaj ostane?<br />

Kot običajno, tudi to jutro pregledujem goro prejetih sporočil.<br />

Eno izmed teh je nepodpisano, a vem, od koga prihaja. Desni klik<br />

mi odpre možnosti: odpri, natisni, odgovori … izbriši. S perifernim<br />

vidom opazim pripis: vredno ogleda in razmisleka!<br />

S klikom odprem sporočilo na YouTubu. Prijetna glasba, posnetki<br />

iz vsakdanjega življenja nas, običajnih ljudi. Glasba me nekako<br />

<strong>za</strong>ziba v prizore: s prijatelji na pijači, poljub <strong>za</strong>ljubljenega<br />

para, utrujeni vozniki <strong>za</strong> volanom po dolgi vožnji, pogovor iz oči<br />

v oči, ples, <strong>za</strong>bava, kretnja, ki nakaže, da ima dovolj rdečega vina.<br />

Nekdo od daleč vrže v koš prazno steklenico in <strong>za</strong>dene … Nato<br />

preventivne akcije policistov: nadzor prometa, alkotest, prepoved<br />

nadaljevanja vožnje. Glasba: včasih gre vse narobe. Tvegana vožnja<br />

motorista, utrujeni obraz voznika <strong>za</strong> volanom, izjava policista,<br />

radar, kontrola hitrosti ... Prehitra vožnja. Prepir mladega<br />

para <strong>za</strong>radi objestne vožnje in ponosen pogled voznika, ko mu<br />

(komaj) uspe obvladati vozilo. Nerazumljen pogled dekleta, <strong>za</strong>zrt<br />

skozi okno, tega ponosa ne opazi.<br />

In nato trki: v drevo, čelno, bočno ... Prevračanje modrega avtomobila,<br />

lomljenje stekla, zverižena pločevina drugega (še trenutek<br />

prej je bil to <strong>za</strong>vidanja vreden rdeč avto). Motorist izgubi<br />

oblast nad svojem rumenim jeklenim konjičkom, škripanje gum,<br />

nekdo se <strong>za</strong> las izogne čelnemu trčenju (tokrat se je izšlo), goreč<br />

avto in avto, ki se ob bočnem trku v drevo tako rekoč prelomi na<br />

dvoje. Motorist pristane pod kolesi nasproti vozečega vozila, voznik<br />

povozi peško na prehodu <strong>za</strong> pešce, nekdo zbije kolesarja, drugi<br />

otroka. Kaj ostane?<br />

Kri na cestišču, intubirani poškodovanci, s črtnim platnom<br />

pokrito truplo, policist pred domačimi vrati, obnemeli izrazi, objokane<br />

oči ob sliki sina. Ni ga več. Obup in je<strong>za</strong> obenem. Utrujeni<br />

reševalci. Otopeli obraz policista, ki je videl že marsikaj. Truplo<br />

dekleta so spravili v modro vrečo. Prote<strong>za</strong>. Invalidski voziček.<br />

Spomini. Bolečina. Sol<strong>za</strong>. Potoki solz, ki ne morejo odplakniti trpljenja.<br />

Skesani obraz povzročitelja nesreče. Prepozno.<br />

Minilo je dobrih 20 let od prve reklame avstralske organi<strong>za</strong>cije<br />

tac (Transport Accident Commission), ki oglašuje varno vožnjo. V<br />

ta namen so naredili promocijski film iz oglasov v preteklosti, ki<br />

so že pomagali k izboljšanju vožnje. Število žrtev prometnih nesreč<br />

so zmanjšali <strong>za</strong> več kot polovico. Po podatkih policije se je v<br />

Sloveniji v lanskem letu zgodilo 20.592 prometnih nesreč. V njih<br />

se je hudo poškodovalo 1.032 udeležencev, lahko poškodovanih<br />

je bilo 11.082, umrlo je 171 udeležencev. Stanje prometne varnosti<br />

se v primerjavi s preteklimi leti izboljšuje. Toda pot je še dolga.<br />

Naj bo tudi vaša.<br />

Ne pustite si s tem uvodnikom odgnati metuljčkov vznemirjenja,<br />

ko se odpravljate na <strong>za</strong>služeni dopust, težko pričakovane počitnice<br />

ali potovanje. Toda pazite nase!<br />

Uvodnik<br />

mag. Damjan Slabe, prof.<br />

<strong>zdrav</strong>. vzgoje, član uredniškega<br />

odbora<br />

Naša <strong>lekarna</strong> je<br />

poljudno strokovni vodič<br />

<strong>za</strong> učinkovito in pravilno<br />

jemanje <strong>zdrav</strong>il.<br />

Naša <strong>lekarna</strong> je revija<br />

<strong>za</strong> izboljšanje kakovosti<br />

<strong>zdrav</strong>ja in življenja.<br />

Foto: Andrej Ovca


Preudarno<br />

Osebno 18 Aktualno 28 Koža razkriva 72<br />

<strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>je 98 V gibanju 126 Za mizo 132<br />

prof. dr. Mišo Šabovič,<br />

dr. med.: Stari smo<br />

toliko, kolikor so stare<br />

naše žile<br />

»Tehnologije v medicini gredo hitro<br />

naprej, <strong>za</strong>to prihaja tudi čas, ko bo<br />

finančni balon v medicini počil in se<br />

bo potrebno osredotočiti na<br />

preventivo, ki je res vse prevečkrat<br />

uporabljena kot prazna fra<strong>za</strong>.<br />

Morala pa bi biti mantra, ki bi si jo<br />

ponavljali vsakodnevno, še posebno,<br />

ko gre <strong>za</strong> področje srčno-žilnih<br />

bolezni, <strong>za</strong> katerimi umre letno<br />

skorajda 40 % populacije«.<br />

Počitniška in potovalna<br />

<strong>lekarna</strong><br />

V počitniško oziroma potovalno<br />

lekarno sodijo poleg osnovnih<br />

sredstev prve pomoči tudi<br />

<strong>zdrav</strong>ila in drugi pripravki, ki<br />

lahko olajšajo morebitne težave<br />

na poti. Ob tem ne po<strong>za</strong>bite<br />

tudi varovalnih pripravkov <strong>za</strong><br />

sončenje in pripravkov <strong>za</strong> nego<br />

kože po sončenju. Zaradi<br />

prekomernega izpostavljanja<br />

soncu lahko dobite opekline ali<br />

pa celo alergične reakcije.<br />

asist. Borut Žgavec, dr.<br />

med.: Zdravega<br />

namenskega sončenja ni<br />

Ljudje v času življenja dobimo<br />

bistveno prevelik odmerek<br />

uv-žarkov. Za slednje vemo, da<br />

so škodljivi, ker gre <strong>za</strong> neko<br />

nenormalno, nenaravno<br />

izpostavljenost, recimo ležanje<br />

na plaži z namenom porjaveti.<br />

»To je neke vrste namenska<br />

poškodba in prav temu se želimo<br />

izogniti. Zdravega namenskega<br />

sončenja ni«.<br />

Morska bolezen ali<br />

potovalna slabost –<br />

ko se podatki v glavi<br />

ne ujemajo<br />

Potovalna slabost nastane, ker<br />

so čutila prilagojena na zbiranje<br />

podatkov iz okolja, ki je bolj ali<br />

manj nepremično. Ko se to ob<br />

plovbi z ladjo ali ob vožnji z<br />

avtomobilom nenadoma prične<br />

premikati, se podatki, ki prispejo<br />

v možgane preko vidnega živca,<br />

ne ujemajo s podatki, ki jih<br />

posreduje ravnotežni organ v<br />

notranjem ušesu.<br />

Potapljanje na vdih –<br />

potop v samega sebe<br />

Potapljanje na vdih pa je v<br />

resnici potop v samega sebe.<br />

Naše telo se sprosti, umiri, srčni<br />

utrip upada z vsako sekundo.<br />

Medtem ko smo pod vodo, smo<br />

popolnoma sproščeni, daleč od<br />

problemov vsakodnevnega<br />

sveta. Iz tega sanjskega sveta nas<br />

prebudi potreba po vdihu. Ko se<br />

vrnemo na površino, se vrnemo<br />

v realnost tega sveta.<br />

Celulit ni samo lepotna<br />

motnja<br />

Pomarančna koža pri ženskah ni<br />

samo lepotna napaka ali motnja.<br />

Je opozorilo, da limfni sistem in<br />

krvni obtok ne delujeta pravilno<br />

<strong>za</strong>radi neravnovesja hranil in<br />

rizičnega življenjskega <strong>slog</strong>a.<br />

Pogosto se dogaja, da voda, ki je<br />

osnova celične tekočine, ostaja v<br />

medceličnini, v celicah pa je ni<br />

dovolj, da bi te normalno<br />

delovale. Zato nastanejo<br />

poškodbe.<br />

VSEBINA<br />

Uvodnik 3 Kaj ostane?<br />

Za <strong>za</strong>četek 6 Makroskop<br />

Po nasvet v lekarno 16 Kažipot svetovanj v naših <strong>lekarna</strong>h<br />

Osebno 18 prof. dr. Mišo Šabovič, dr. med.:<br />

Stari smo toliko, kolikor so stare naše žile<br />

Aktualno 28 Počitniška in potovalna <strong>lekarna</strong><br />

Kako deluje 40 Glavobol poletnih mesecev – glavobol <strong>za</strong>radi dehidracije<br />

46 Magnezij kot pomemben mineral <strong>za</strong> ohranjevanje <strong>zdrav</strong>ja<br />

Kako <strong>zdrav</strong>iti 50<br />

človeka<br />

Zdravila pri erektilni disfunkciji<br />

56 prim. mag. Igor Bizjak, dr. med.:<br />

Moški predolgo odlašajo z obiskom pri <strong>zdrav</strong>niku<br />

Zdravilne rastline 60 Vprašajte strokovnjaka<br />

Znanje <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>je 62 Prehrana v času nosečnosti<br />

Medicinsko zrcalo 64 Prva pomoč ob <strong>za</strong>pori dihalne poti s tujkom<br />

68 Irena Gubanc: Stoma na mojem trebuhu je kot medalja<br />

Koža razkriva 72 asist. Borut Žgavec, dr. med.: Zdravega namenskega sončenja ni<br />

Koža razkriva<br />

Otroci in mladostniki<br />

82 Kje pa vas čevelj žuli?<br />

92 Morski nepridipravi<br />

Preudarno <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>je 98 Morska bolezen ali potovalna slabost –<br />

ko se podatki v glavi ne ujemajo<br />

Wellness kotiček 104 Terme Olimia<br />

Pozitivka 106 prim. mag. Matjaž Turel, dr. med: Zmagujmo z astmo<br />

Odkrito o skritem 110 Vročinski izpuščaj<br />

Starostniki 114 Pravilna prehrana in dodatki <strong>za</strong> optimalno delovanje<br />

starostnika<br />

Sanjska kolumna 122 Ultramaratonec – izpovedi neustavljivega tekača<br />

Portret farmacevta 124 Jožica Župec, mag. farm.<br />

V gibanju 126 Potapljanje na vdih – potop v samega sebe<br />

Za mizo 132 Celulit ni samo lepotna motnja<br />

138 Romantična večerja<br />

142 Romb s tofujem na tatarski način<br />

Nagradna igra 144 Sudoku<br />

Naša <strong>lekarna</strong> svetuje 146


6<br />

NAŠA LEKARNA<br />

junij / julij / avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 7<br />

Makroskop<br />

Pomen enteralne prehrane pri bolnikih s kronično vnetno črevesno<br />

boleznijo<br />

revija <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong> življenjski <strong>slog</strong><br />

Gengigel ima novo spletno stran<br />

Rešitev <strong>za</strong> vse vrste težav z dlesnimi (če imate težave z dlesnimi, nosite ortodontski<br />

aparat ali vaš malček joka <strong>za</strong>radi izraščanja zob) boste našli na novi spletni strani<br />

www.gengigel.si. Na njej lahko pobrskate <strong>za</strong> informacijami o boleznih dlesni in se<br />

poučite, kako se jim s pravilno higieno in izdelki Gengigel izogniti ali jih odpraviti.<br />

Ugotovite lahko, katera oblika Gengigela (gel, raztopina, pršilo, Baby gel) je primerna <strong>za</strong><br />

vas in vaše družinske člane, poleg tega pa lahko naročite tudi brezplačen vzorec.<br />

Kontakt v vašem mobilnem telefonu <strong>za</strong> primer nesreče<br />

Vozniki reševalnih vozil so ob nesrečah opazili, da ima večina poškodovancev pri sebi<br />

mobilni telefon. Pri poškodovancih, ki so v ne<strong>za</strong>vesti, reševalci na osnovi dolgega<br />

seznama številk v mobilnem telefonu ne vedo, koga poklicati in kontaktirati. Zato so<br />

reševalci in <strong>zdrav</strong>niki predlagali, da vsi v svoj imenik mobilnega telefona <strong>za</strong> primer<br />

nesreče vstavimo kontaktno osebo, ki jo je treba poklicati, pod enakim psevdonimom.<br />

Mednarodno priznani psevdonim je ICE (= In Case of Emergency).<br />

Pod tem imenom vnesite klicno številko osebe, ki naj jo v primeru nesreče pokličejo<br />

reševalci, gasilci ali policaji. Če želite vnesti več oseb, uporabite ICE1, ICE2, ICE3 itd.<br />

Oenobiol ® ženske 45+<br />

Po 45. letu se metabolizem v ženskem<br />

telesu upočasni in kljub nespremenjenim<br />

prehranskim navadam se postava <strong>za</strong>čne<br />

spreminjati. Glavni problemi so <strong>za</strong>stajanje<br />

vode v telesu, pridobivanje teže, kopičenje<br />

maščob okrog pasu, na trebuhu in na<br />

bokih, koža pa izgublja svojo čvrstost<br />

in sijaj. Laboratorij Oenobiol ® je razvil<br />

posebno linijo izdelkov Oenobiol ®<br />

Femme 45+/Oenobiol ® ženske 45+,<br />

ki ženskam pomaga ponovno oblikovati<br />

vitko postavo in izgubiti kilograme,<br />

pridobljene v menopavzi. Oenobiol ®<br />

ženske 45+ <strong>za</strong> raven trebuh zmanjšuje<br />

maščobo, ki se je nabrala okoli pasu, na<br />

trebuhu in na bokih. Prehranska dopolnila<br />

Oenobiol ® <strong>za</strong> ženske po 45. letu vsebujejo<br />

izvlečke iz lanenih semen, ki so bogati z<br />

lignani – fitoestrogeni. Fitoestrogeni so<br />

naravni rastlinski hormoni, ki učinkovito<br />

nadomeščajo zmanjšano raven estrogena<br />

v menopavzi. Zelo pomemben je<br />

tudi njihov varovalni učinek na prsi –<br />

preventiva pred razvojem malignih tvorb.<br />

Enteralna prehrana je ena izmed oblik <strong>zdrav</strong>ljenja kronične vnetne črevesne bolezni<br />

in <strong>za</strong>gotavlja vse prehranske potrebe organizma. »Številne študije so poka<strong>za</strong>le,<br />

da se z ustrezno prehransko podporo v sklopu <strong>zdrav</strong>ljenja kroničnih bolnikov<br />

zmanjša tveganje <strong>za</strong> številne <strong>za</strong>plete in tudi <strong>za</strong> smrtni izid <strong>zdrav</strong>ljenja,« poudarja<br />

strokovna vodja Društva <strong>za</strong> kronično vnetno črevesno bolezen mag. Darja Urlep,<br />

dr. med. Kronična vnetna črevesna bolezen je dolgotrajno vnetno obolenje črevesa.<br />

Natančen vzrok bolezni še danes ni jasen, sama bolezen pa sodi med imunsko<br />

pogojene bolezni sodobnega časa. Ena izmed oblik <strong>zdrav</strong>ljenja je tudi enteralna<br />

hrana, ki pomaga nadomestiti izgubljeno telesno težo in je predvsem učinkovita<br />

oblika <strong>zdrav</strong>ljenja pri otrocih in mladostnikih. Vse bolj se potrjuje tudi pomen<br />

enteralne prehrane v sodobni medicini. Na strokovnem srečanju o prehrani so<br />

ugledni strokovnjaki s področja prehrane v Sloveniji poudarili pomen preprečevanja<br />

podhranjenosti obolelih ter uporabe raznih pripravkov enteralne prehrane, kadar<br />

bolniki <strong>za</strong>radi <strong>zdrav</strong>stvenih razlogov ne morejo <strong>za</strong>užiti dovolj življenjsko potrebnih<br />

hranil. Na strokovnem srečanju so opozorili tudi na problem oskrbe slovenskih<br />

bolnikov z enteralno prehrano, saj jim <strong>za</strong>varovalnica pokrije le polovico vseh stroškov.<br />

Znižana cena cepljenja proti hepatitisu<br />

V Zavodu <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>stveno varstvo Ljubljana so svetovni dan hepatitisa, 19. maj, obeležili<br />

z akcijo 10% znižanja cene cepljenja proti hepatitisu. Akcija bo potekala od 17. maja<br />

do 30. junija. Na cepljenje, s katerim se je priporočljivo <strong>za</strong>ščititi pred potovanjem v<br />

eksotične dežele (npr. <strong>za</strong> južno Afriko je priporočeno cepljenje proti hepatitisoma A in<br />

B), se je mogoče naročiti po telefonu, in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih med 8.<br />

in 11. uro, na telefonski številki 01 586 39 18.<br />

Hepatitis je vnetje jeter, ki ga lahko sprožijo virusi, <strong>zdrav</strong>ila, alkohol in presnovne bolezni.<br />

Najpogostejši povzročitelji so virusi. Poznamo vsaj sedem virusov hepatitisa, najbolj<br />

razširjeni pa so hepatitisi A, B in C. Proti hepatitisu A in B se lahko <strong>za</strong>ščitimo s preventivnim<br />

cepljenjem, proti drugim virusnim hepatitisom pa <strong>za</strong> zdaj cepivo še ne obstaja.<br />

Trojna, poletna številka junij / julij / avgust 2010,<br />

letnik 5, št. 44<br />

Mesečnik, izhaja 1. petek v mesecu.<br />

Naklada: 41.000 izvodov<br />

Vrednost izvoda: 3,67 €<br />

Letna naročnina: 41,10 €<br />

Izdajatelj: Entrapharm, d.o.o.,<br />

Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana<br />

E: urednistvo@nasa-<strong>lekarna</strong>.si<br />

www.nasa-<strong>lekarna</strong>.si<br />

Uredništvo<br />

Glavna urednica: Katja Krasko, univ. dipl. nov.<br />

Odgovorna urednica:<br />

mag. Vanja Badovinac, dipl. soc. del.<br />

Strokovna sodelavka uredništva:<br />

mag. Nada Tržan Herman, mag. farm.<br />

Uredniški odbor<br />

dr. Martina Brank, mag. farm.<br />

dr. Aleš Mlinarič, mag. farm.<br />

Monika Sonc, mag. farm., spec.<br />

Janez Špringer, mag. farm., spec.<br />

prof. dr. Ema Mušič, dr. med.<br />

Andreja Širca Čampa, univ. dipl. ing. živil. teh.<br />

prim. Peter Kapš, dr. med.<br />

mag. Damjan Slabe, prof. <strong>zdrav</strong>. vzgoje<br />

prim. dr. Alenka Kraigher, dr. med.<br />

Ervin Strbad, dr. med.<br />

Oblikovanje celostne podobe: Vojko Plevel, Aleš<br />

Zupančič, Inverso<br />

Oblikovanje in prelom: Vojko Plevel, Inscribo<br />

Lektura: Darinka Verdonik<br />

Fotografije: Žiga Koritnik, Shutterstock, iStockphoto<br />

Uvodnik izraža stališča avtorja in ne nujno<br />

vsega uredništva.<br />

Tisk:<br />

Schwarz d.o.o., Koprska 106 d, 1000 Ljubljana<br />

Oglasno trženje:<br />

Entrapharm, d.o.o.,<br />

Jure Pučko, univ. dipl. ekon.<br />

Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana<br />

T: 01 5611 893, Faks: 01 5611 342<br />

E: marketing@entrapharm.com<br />

Naša <strong>lekarna</strong> je mesečnik, ki je brezplačno<br />

na voljo v <strong>lekarna</strong>h po Sloveniji. Vse pravice<br />

pridržane. Celoto ali posamezne dele je mogoče<br />

ponatisniti le s pisnim privoljenjem izdajatelja.<br />

Za članke, v katerih je obravnavano delovanje učinkovin in <strong>zdrav</strong>il, ki se<br />

izdajajo na <strong>zdrav</strong>niški recept, velja opozorilo Ministrstva <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>je:<br />

Ministrstvo <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>je opo<strong>za</strong>rja, da besedilo obravnava <strong>zdrav</strong>ilo, ki se<br />

sme izdajati le na <strong>zdrav</strong>niški recept. O primernosti <strong>zdrav</strong>ila <strong>za</strong> uporabo<br />

pri posameznem bolniku lahko presoja le pooblaščeni <strong>zdrav</strong>nik. Dodatne<br />

informacije dobite pri svojem <strong>zdrav</strong>niku ali farmacevtu.<br />

Podatki, ki so objavljeni v prispevkih o <strong>zdrav</strong>ljenju, so namenjeni izključno<br />

splošnemu informiranju in ne morejo nadomestiti osebnega obiska<br />

pri <strong>zdrav</strong>niku ali posveta s farmacevtom. Če menite, da potrebujete<br />

<strong>zdrav</strong>niško pomoč, se obrnite na osebnega <strong>zdrav</strong>nika ali farmacevta,<br />

ki sta edina poklicana <strong>za</strong> pravilno presojo in <strong>zdrav</strong>stvene nasvete glede<br />

vaše bolezni oziroma vaših težav ter <strong>za</strong> izbiro in način jemanja <strong>zdrav</strong>il.


8 NAŠA LEKARNA | Makroskop<br />

junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 9<br />

Gel VENITAN ® forte – učinkovita<br />

rešitev <strong>za</strong> otekle in boleče noge<br />

Po celodnevni vožnji v pregretem<br />

avtomobilu ali po večurnem občudovanju<br />

umetnin v muzeju imamo vsi enak<br />

občutek: razbolele, nabrekle, težke noge.<br />

Zaradi mirovanja kri <strong>za</strong>staja v venah nog,<br />

noge otečejo in nas bolijo. Tedaj bomo<br />

veseli mrzle kopeli in gela VENITAN ®<br />

Forte. Vsebuje escin, ki je naravna<br />

<strong>zdrav</strong>ilna učinkovina iz divjega kostanja.<br />

Ta krepi vene, preprečuje nastajanje<br />

oteklin in deluje protivnetno. Poleg escina<br />

vsebuje še heparin, ki dodatno zmanjšuje<br />

otekline. Blagodejno dene njegov hladilni<br />

učinek. Gel VENITAN ® Forte lahko<br />

uporabljamo tudi pri lažjih poškodbah<br />

<strong>za</strong> hitrejše <strong>zdrav</strong>ljenje podplutb in<br />

zmanjševanje otekline <strong>za</strong>radi udarcev. V<br />

vročih poletnih mesecih se pri ljudeh s<br />

krčnimi žilami težave še stopnjujejo, <strong>za</strong>to<br />

ga priporočamo vsem tistim, ki imajo<br />

občutek, da so njihove noge težke ter<br />

napete, in tistim, ki jim noge otekajo ter<br />

jih mučijo krči v mečih.<br />

Priporočamo ga tudi nosečnicam s krči<br />

in z bolečinami v mečih, utrujenostjo in<br />

<strong>za</strong>tekanjem nog.<br />

Kontracepcijska tableta praznovala abrahama<br />

11. maj je dan, ko je v ZDA pred petdesetimi leti postala dostopna prva kontracepcijska<br />

tableta. Na novinarski konferenci Bayer Schering Pharme ob 50. rojstnem dnevu<br />

so spregovorili o zgodovini, razvoju, koristih in tveganjih kontracepcijskih tablet ter<br />

o njihovem vplivu na spolnost. Majhna tabletka, ki je spremenila svet, je po mnenju<br />

strokovnjakov eno najpomembnejših odkritij v človeški zgodovini. Na to temo so<br />

spregovorili Andreja Smolnikar Prah iz podjetja Bayer Schering Pharma, ginekologinja<br />

Lucija Vrabič Dežman in psihiater prof. dr. Slavko Ziherl.<br />

Andreja Smolnikar Prah je poudarila, da je kontracepcijska tableta nastajala z<br />

namenom, da se z njo omogoči načrtovanje družinskega življenja. O prednostih in<br />

omejitvah kontracepcijske tablete je spregovorila tudi ginekologinja Lucija Vrabič<br />

Dežman, dr. med. Povedala je, da je polovica vseh nosečnosti na svetu ne<strong>za</strong>želenih<br />

ter da se polovica teh nosečnosti konča z abortusom. Dr. Vrabičeva je dejala še,<br />

da načeloma pri mladih in <strong>zdrav</strong>ih ženskah ni <strong>za</strong>držkov, da jim ne bi predpisovali<br />

kontracepcijskih tablet, omejitve pa obstajajo <strong>za</strong> ženske s tveganji <strong>za</strong> srčno-žilna<br />

obolenja ali tiste, ki jih že imajo; kadilke, starejše od 35 let, ženske z obolenji jeter in<br />

žolčnika, doječe mamice in ženske z migreno. Dodala je še, da ta metoda <strong>za</strong> po<strong>za</strong>bljive<br />

ženske ni primerna, in povedala, da kontracepcijska tabletka <strong>za</strong> moške že obstaja,<br />

vendar jo je bilo pripravljenih jemati le 20 % moških.<br />

O tem, kako je kontracepcijska tableta spremenila spolnost, je spregovoril psihiater<br />

prof. dr. Slavko Ziherl, dr. med. Poudaril je, da narava spolnosti v človeka ni vgradila<br />

samo <strong>za</strong>radi reprodukcije, saj je spolnost večino življenja namenjena uživanju. Ziherl<br />

je pojasnil, da spolnost, če vlada strah (tudi pred neželeno nosečnostjo), ni sproščena.<br />

Potreben je tudi občutek varnosti, ki je pove<strong>za</strong>n z občutkom <strong>za</strong>upanja v partnerja, <strong>za</strong>to<br />

je <strong>za</strong>nesljiva kontracepcija pomemben del spolnega življenja, je <strong>za</strong>ključil.<br />

Na sliki (z leve): ginekologinja Lucija Vrabič Dežman, Andreja Smolnikar Prah,<br />

Bayer Schering Pharma, in psihiater prof. dr. Slavko Ziherl


10 NAŠA LEKARNA | Makroskop<br />

junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 11<br />

S <strong>slog</strong>anom »Nadzorujem svojo astmo« obeležili svetovni dan astme<br />

Letošnji svetovni dan astme, ki ga praznujemo 4. maja, je potekal pod geslom<br />

»Nadzorujem svojo astmo«, ključna tematika pa je bila celostna obravnava astme.<br />

»Letos želimo poudariti pomen celostne obravnave astme. Pri tem so ob jemanju <strong>zdrav</strong>il<br />

po predpisih <strong>zdrav</strong>nika pomembni še redna telesna aktivnost, <strong>zdrav</strong>o okolje in prehrana,<br />

izvajanje dihalnih vaj in miselna ter čustvena higiena,« poudarja dr. Milan Hosta iz<br />

Društva astma in šport. Astma je najpogostejša kronična nenalezljiva bolezen otrok in<br />

mladine: po svetu je okoli 300 milijonov ljudi, ki bolehajo <strong>za</strong> astmo. V sodelovanju s<br />

farmacevtsko družbo Lek, članom skupine Sandoz, so med 4. in 7. majem organizirali<br />

tudi že tretji Lekov kolesarski maraton Za boljši dih z Markom Balohom, ki ga je<br />

spremljala mobilna ekipa Društva astma in šport.<br />

Na sliki: mobilna ekipa Društva astma in šport z Markom Balohom (desno)<br />

Nova spletna stran <strong>za</strong> mlade bolnike s hemofilijo<br />

Hemofilijo, najbolj pogosto motnjo strjevanja krvi, ima po svetu okoli 400.000 oseb, med<br />

njimi v glavnem moški. Ker se mladi bolniki s hemofilijo soočajo s številnimi težavami in<br />

vprašanji, med katerimi je denimo spolnost, je Bayer odprl novo spletno revijo<br />

http://frankly.net, na kateri bodo najstniki in mladeniči s hemofilijo našli odgovore na<br />

številna vprašanja, ki se jim <strong>za</strong>stavljajo <strong>za</strong>radi omejitev, ki jih določa bolezen. Ker se<br />

morajo mladi s hemofilijo o vsaki spremembi življenjskega <strong>slog</strong>a pogovoriti z <strong>zdrav</strong>niki,<br />

bo revija v pomoč pri sprejemanju njihovih odločitev. Uredniški odbor je sestavljen iz<br />

strokovnjakov z različnih področij in oseb s hemofilijo, vsebina pa bo <strong>za</strong>nimiva tudi <strong>za</strong> tiste,<br />

ki bi želeli vedeti več o težavah, s katerimi se na poti do odraslosti spopadajo hemofiliki.<br />

Hidrasal iz Gorenjskih lekarn<br />

Prehransko dopolnilo Hidrasal iz<br />

Gorenjskih lekarn je rehidracijska sol<br />

z glukozo in minerali. Napitek v obliki<br />

praška je namenjen nadomeščanju<br />

mineralov in tekočine, ki jih <strong>za</strong>radi<br />

povečanega znojenja izgubimo pri športu<br />

in drugih telesnih aktivnostih. Hidrasal ne<br />

vsebuje konzervansov, arom in barvil.<br />

Nič več izgovorov <strong>za</strong> socialno<br />

izključenost oseb z avtizmom<br />

V sklopu evropskega leta boja proti<br />

revščini in socialni izključenosti 2010<br />

je v maju na gradu Fužine v Ljubljani<br />

potekala 2. mednarodna konferenca z<br />

naslovom Inkluzija: preklopi iz minusa na<br />

plus. Na konferenci so predavali domači<br />

in tuji strokovnjaki s področja inkluzije,<br />

revščine in avtizma, predstavljene pa so<br />

bile tudi dobre prakse ter domači in tuji<br />

strateški dokumenti s področja reševanja<br />

problematike avtizma. Konferenca je tudi<br />

uvod in izhodišče <strong>za</strong> pripravo predloga<br />

strateškega načrta <strong>za</strong> razvoj storitev<br />

<strong>za</strong> odrasle osebe z MAS v Sloveniji. Na<br />

konferenci je bila predstavljena dobra<br />

praksa iz Slovenije. Risar stripov Ciril<br />

Horjak je predstavil primer usposabljanja<br />

mladeniča z avtizmom <strong>za</strong> »pravo« delo.<br />

Na konferenci je bil prvič prika<strong>za</strong>n tudi<br />

TV-spot, s katerim želi Center <strong>za</strong> avtizem<br />

opozoriti, da osebe z avtizmom v Sloveniji<br />

nimajo enakih priložnosti kot ostali<br />

prebivalci. »Država sama od sebe ne more<br />

vedeti, kaj potrebujemo, <strong>za</strong>to si moramo<br />

vsi pri<strong>za</strong>devati <strong>za</strong> to, da bodo naše potrebe<br />

postale vidne in upoštevane.v Naj ne<br />

postane značilnost slovenske kolektivne<br />

družbe – prelaganje in neprevzemanje<br />

odgovornosti – tudi naša osebna<br />

značilnost,« je povedala Vesna Melanšek,<br />

predsednica Centra <strong>za</strong> avtizem.<br />

Zdravljenje športnih poškodb<br />

Telesna kondicija in <strong>zdrav</strong>je<br />

Ukvarjanje s športnimi dejavnostmi je pomembno <strong>za</strong> doseganje<br />

dobrega počutja, kar je doka<strong>za</strong>no tudi v številnih raziskavah.<br />

Telesna vadba pomaga vzdrževati <strong>zdrav</strong>o telesno težo, izboljša<br />

delovanje srčnega obtoka ter krepi mišice in sklepe. Žal pa<br />

lahko pretiravanje pri vadbi prekomerno obremeni mišice, kite in<br />

vezi ter povzroči boleče poškodbe.<br />

Kako naj ravnam, če se poškodujem?<br />

Kljub še tako dobrim nasvetom, dobri opremi in skrbni pripravi<br />

se poškodbam pri ukvarjanju s športnimi dejavnostmi skorajda<br />

ne moremo izogniti. Pri telesno dobro pripravljeni osebi se<br />

športne poškodbe običajno hitro po<strong>zdrav</strong>ijo, še zlasti, če z<br />

<strong>zdrav</strong>ljenjem <strong>za</strong>čnemo takoj, ko se poškodba pojavi.<br />

Metoda RICES<br />

Temelj zgodnjega <strong>zdrav</strong>ljenja večine športnih poškodb je<br />

metoda RICES. To je angleška kratica <strong>za</strong> Rest, Ice, Compression,<br />

Elevation in Support. Primerna je <strong>za</strong> vse vrste poškodb, ki jih<br />

spremljajo bolečine in vnetja. Čim prej jo <strong>za</strong>čnemo izvajati, tem<br />

boljši so rezultati. Kaj torej vključuje?<br />

q Rest – počitek. Ko se pojavi poškodba, nemudoma<br />

prenehajte z vadbo ali drugo telesno dejavnostjo, ki bi lahko<br />

dodatno obremenila poškodovani ud. Če boste še naprej<br />

tekli z zvitim gležnjem ali natrgano mišico, boste stanje le še<br />

poslabšali.<br />

q Ice – led. Poškodovano mesto čim prej obložite z ledenimi<br />

obkladki (ali s hladilnimi blazinicami). Hlajenje zmanjša<br />

mišične krče in bolečine ter pomaga omejiti poškodbe tkiva.<br />

q Compression – obve<strong>za</strong>. Pri<strong>za</strong>deto mesto povežite z elastičnim<br />

povojem, da zmanjšate otekanje. Na <strong>za</strong>četku <strong>zdrav</strong>ljenja<br />

lahko povoj povežete okrog ledenega obkladka.<br />

q Elevation – privzdigovanje. Poškodovani del dvignite nad<br />

višino srca. S tem zmanjšate oteklino in bolečine.<br />

q Support – nadaljnje <strong>zdrav</strong>ljenje.<br />

Protivnetna mazila, ki so na voljo brez recepta v lekarni, zelo<br />

učinkovito lajšajo športne poškodbe, saj imajo dvojni učinek.<br />

Delujejo namreč tako protibolečinsko kot protivnetno.<br />

Ker ni vseeno, s čim lajšate bolečine v sklepih, se prepričajte,<br />

da uporabljate najboljši in najučinkovitejši par <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>ljenje<br />

bolečih sklepov – Voltaflex in Voltaren Emulgel. Tablete Voltaflex<br />

in Voltaren Emulgel vam omogočijo, da se ne osredotočate več<br />

na bolečine v sklepih, ampak se lahko posvetite stvarem, ki vas<br />

v življenju najbolj veselijo.<br />

Račune <strong>za</strong> nakup 3 škatlic Voltaflex<br />

tablet pošljite na naslov Medis, d.o.o.,<br />

p.p. 2646, 1001 Ljubljana, s pripisom<br />

Voltaflex. Vašo zvestobo bomo<br />

nagradili z nakupovalnim vozičkom!<br />

Na voljo v <strong>lekarna</strong>h. Za naročilo izdelkov in dodatne informacije<br />

pokličite 080 1006. Ob naročilu izdelkov je poštnina brezplačna.<br />

Voltaflex<br />

nagrajuje<br />

zvestobo


12 NAŠA LEKARNA | Makroskop<br />

junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 13<br />

Probiotični praški WAYA olajšajo počitnice<br />

Stres lahko povzroča zmanjšan libido<br />

Libido je zelo kompleksen dejavnik, ki vpliva na spolnost, in je rezultat psiholoških procesov. Študije<br />

potrjujejo, da kronični stres lahko povzroča zmanjšano željo po spolnosti. To je najpogostejša spolna<br />

disfunkcija, ki v povprečju pri<strong>za</strong>dene enega od treh parov. Finančni stres, stres na delovnem mestu,<br />

pre<strong>za</strong>poslenost, težave v partnerskem odnosu in drugi stresorji negativno vplivajo na libido in<br />

povzročajo še dodaten stres. Telesno in duševno <strong>zdrav</strong>je sta najboljši orodji <strong>za</strong> reševanje tovrstnih<br />

težav. Ubijalce strasti lahko potisnemo na stranski tir tudi z uporabo prehranskega dopolnila D-Stress.<br />

Prebavne motnje se sicer najpogosteje ali pa skoraj po pravilu pojavijo na potovanjih,<br />

kjer bi se resnično vsi radi dobro počutili in imeli čim manj zoprnih težav. Sprememba<br />

okolja, klime, druga kultura, drugačna hrana in različni napori lahko porušijo ravnovesje<br />

med dobrimi in škodljivimi bakterijami v naši črevesni mikroflori. Pri tem se lahko pojavita<br />

driska ali <strong>za</strong>prtje, kar pa nam lahko pokvari dopust oziroma potovanje. Zato je modro<br />

misliti vnaprej in si poleg pripomočkov <strong>za</strong> plažo priskrbeti tudi potovalno lekarno, v kateri<br />

ne smeta manjkati probiotična praška WAYA ® AD (proti driski) in WAYA ® IT (proti <strong>za</strong>prtju).<br />

Probiotični praški iz kolekcije WAYA ® so naravna pomoč pri driski oziroma <strong>za</strong>prtju. Pakirani<br />

so v priročne vrečke, primerne <strong>za</strong> potovanja. Da bi ustregli povpraševanju <strong>za</strong>dovoljnih<br />

in rednih uporabnikov, sta na voljo večji in<br />

cenovno ugodnejši pakiranji probiotičnega<br />

praška WAYA ® AD (Anti-Diareja) ob driski<br />

in WAYA ® IT (Intestinal Transit) ob <strong>za</strong>prtju,<br />

14-dnevno in enomesečno pakiranje.<br />

Če še nimate rezerviranih počitnic,<br />

sodelujte v nagradni igri na www.waya.eu<br />

in <strong>za</strong>denite potovanje v Egipt <strong>za</strong> dve osebi.<br />

Na sliki: Družba Medis se je na 35.<br />

skupščini Slovenskega farmacevtskega društva (SFD) v Portorožu inovativno<br />

predstavila s svojo kolekcijo probiotičnih praškov WAYA ® .<br />

Kar 705 osnovnih šol vključenih v<br />

projekt Tekmovanje <strong>za</strong> čiste zobe<br />

ob <strong>zdrav</strong>i prehrani<br />

Z veliko prireditvijo <strong>za</strong> skoraj 3.000<br />

otrok se je v dvorani Tivoli 27. maja<br />

danes <strong>za</strong>ključilo že 27. vseslovensko<br />

Tekmovanje <strong>za</strong> čiste zobe ob <strong>zdrav</strong>i<br />

prehrani, ki ga prireja Stomatološka<br />

sekcija Slovenskega <strong>zdrav</strong>niškega<br />

društva. Tudi letos so na njem sodelovale<br />

skoraj vse slovenske osnovne šole, in<br />

sicer kar 705 osnovnih šol, med njimi<br />

tudi 41 šol oziroma <strong>za</strong>vodov <strong>za</strong> otroke<br />

s posebnimi potrebami. Na prireditvi<br />

so nagradili najboljše razrede iz vsake<br />

od 10 regij, kot zmagovalce z najbolj<br />

čistimi zobki pa so <strong>za</strong> naj razred razglasili<br />

učence OŠ Minke Namestnik – Sonje<br />

<strong>za</strong> otroke s posebnimi potrebami iz<br />

Slovenske Bistrice. Čiste otroške zobke<br />

že drugo leto nagrajuje glavni pokrovitelj<br />

Mercator.<br />

Na sliki: Naj razred Slovenije iz OŠ<br />

Minke Namestnik – Sonje <strong>za</strong> otroke s<br />

posebnimi potrebami<br />

Z Evropo v boju proti debelosti<br />

Letos smo 22. maja prvič obeležili<br />

evropski dan debelosti, ki so ga podprle<br />

številne strokovne in <strong>zdrav</strong>stvene<br />

organi<strong>za</strong>cije iz vse Evrope, med drugim<br />

tudi Lekarniška zbornica Slovenije. Cilj<br />

omenjenega projekta je spodbuditi vse,<br />

ki se spopadajo s prekomerno telesno<br />

težo, naj izgubijo odvečne kilograme ter<br />

s tem izboljšajo svoje <strong>zdrav</strong>je in kakovost<br />

življenja. Zato so Lekarniška zbornica<br />

Slovenije in lekarniški farmacevti tokratni<br />

teden <strong>zdrav</strong>ja v <strong>lekarna</strong>h od 17. do 22.<br />

maja posvetili spodbujanju ljudi, naj<br />

z <strong>zdrav</strong>im načinom prehranjevanja in<br />

rednim gibanjem zmanjšajo prekomerno<br />

telesno težo.<br />

»Lekarniški farmacevti opo<strong>za</strong>rjamo,<br />

da so <strong>zdrav</strong>ila in razni prehranski<br />

dodatki, namenjeni hujšanju, lahko<br />

le pomoč, ne morejo pa nadomestiti<br />

<strong>zdrav</strong>ega načina življenja, ki nam<br />

pomaga uravnavati ustrezno telesno<br />

težo,« je povedala Romana Rakovec,<br />

mag. farm., predsednica sekcije javnih<br />

lekarn pri Lekarniški zbornici Slovenije in<br />

direktorica Gorenjskih lekarn.<br />

Svetovna <strong>zdrav</strong>stvena organi<strong>za</strong>cija je<br />

debelost uvrstila med kronične bolezni,<br />

ki bistveno zmanjšuje kakovost življenja<br />

in zvečuje ogroženost obolevanja <strong>za</strong><br />

številnimi boleznimi, kot so srčno-žilne<br />

bolezni, sladkorna bolezen in rakava<br />

obolenja, je poudarila Ivanka Brus, mag.<br />

farm., spec., iz Kraških lekarn.<br />

Po nekaterih ocenah ima več kot<br />

polovica prebivalcev Evrope prekomerno<br />

telesno težo, pri čemer ima težave z<br />

odvečnimi kilogrami tudi vedno več otrok<br />

in mladostnikov. V Centru <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>ljenje<br />

bolezni otrok v Šentvidu pri Stični se<br />

vsako leto v program hujšanja vključi<br />

300 otrok. Kot je povedala direktorica<br />

centra Magdalena Urbančič, dr. med.,<br />

spec. pediatrije, mora biti izguba odvečne<br />

teže postopna. »Za cilj pri otrocih<br />

postavimo izgubo od pol do enega<br />

kilograma na mesec, to torej pomeni na<br />

letni ravni 10 do 12 kilogramov. Sicer<br />

bi lahko <strong>za</strong>vrli otrokovo rast in razvoj.<br />

Letošnji svetovni dan brez tobaka posvečen ženskam<br />

Tema letošnjega svetovnega dneva brez tobaka, ki ga obeležujemo 31. maja, je bila<br />

»Ženske in tobak – Vpliv kajenja in trženja tobačnih izdelkov na ženske«. Svetovna <strong>zdrav</strong>stvena<br />

organi<strong>za</strong>cija je ob tej priliki opozorila na vpliv marketinških prijemov tobačne industrije,<br />

predvsem tistih, ki so namenjeni dekletom in ženskam, in na potrebo po obsežni<br />

prepovedi vseh vrst oglaševanja in promocije tobačnih izdelkov ter sponzorstev. V svetu se<br />

delež žensk, ki kadijo, povečuje, medtem ko so deleži kadilcev med moškimi že dosegli<br />

največje vrednosti in v marsikateri državi kajenje med moškimi že upada. Ženske so prav<br />

<strong>za</strong>to velika priložnost <strong>za</strong> tobačno industrijo, ki si želi ohranjati in povečevati svoj dobiček.<br />

V Sloveniji med prebivalci, starimi 15 let in več, kadi manj žensk kot moških, in sicer kadi<br />

nekaj manj kot 22 % žensk (raziskava EHIS, 2007). Delež kadilcev med moškimi že dlje<br />

časa upada, medtem ko v deležu kadilk v <strong>za</strong>dnjih letih ne beležimo večjih sprememb, tudi<br />

ne porasta. Med 15-letniki, kot kaže raziskava HBSC iz leta 2006, prav tako kadi manj<br />

deklet kot fantov, vsaj enkrat na teden ali pogosteje kadi nekaj več kot 16 % 15-letnic.<br />

Tobačna industrija vedno pogosteje usmerja svoje aktivnosti k mladostnicam, med katerimi<br />

je v marsikateri državi porast kajenja <strong>za</strong>skrbljujoč. V nekaterih državah že kadi več<br />

deklet kot fantov. Prav mladostniki in mladostnice so <strong>za</strong> tobačno industrijo še posebej<br />

pomembna ciljna skupina, saj se kadilske navade praviloma vzpostavljajo prav v obdobju<br />

adolescence, to je do 19. leta starosti. Odrasli redni kadilci so kar v 80-90 % <strong>za</strong>čeli kaditi<br />

in razvili kadilske navade in <strong>za</strong>svojenost do konca adolescence.<br />

Otroke učimo pravilnega prehranjevanja<br />

in jih spodbujamo k rednemu gibanju. Pri<br />

tem je pomembno, da jim poskušamo<br />

narediti gibanje čim bolj prijetno in nato<br />

stopnjujemo intenzivnost aktivnosti.<br />

Uspeh je v tem, da se <strong>za</strong>čnejo otroci<br />

gibati, so bolj samo<strong>za</strong>vestni in se v večji<br />

meri vključujejo v okolje. Pogosto se jim<br />

izboljša tudi učni uspeh. Zelo pomembno<br />

je, da se vključi cela družina. V tem<br />

primeru je uspeh 100-odstoten. Sicer<br />

je v splošnem uspeh našega programa<br />

nekje med 20 in 30 odstotki.«<br />

Najučinkovitejša metoda spopadanja<br />

s povečano telesno težo oziroma<br />

debelostjo je uvajanje <strong>zdrav</strong>ih navad v<br />

življenjski <strong>slog</strong>, kar vključuje predvsem<br />

uravnoteženo prehrano in redno gibanje.<br />

To lekarniški farmacevti priporočajo ne<br />

samo pri <strong>zdrav</strong>ljenju debelosti, temveč<br />

tudi kot preventivni ukrep pri vseh ljudeh.<br />

Zdravstvene informacije <strong>za</strong><br />

potnike na SP v nogometu<br />

Za vse, ki bodo med 11. junijem in<br />

11. julijem 2010 potovali na svetovno<br />

prvenstvo v nogometu v Južnoafriško<br />

republiko (JAR), je Inštitut <strong>za</strong> varovanje<br />

<strong>zdrav</strong>ja RS (IVZ) pripravil osnovna<br />

<strong>zdrav</strong>stvena priporočila glede nalezljivih<br />

bolezni, ki so trenutno aktualne na<br />

afriškem kontinentu, uživanja varne hrane<br />

in pijače na potovanju, zmernega uživanja<br />

alkoholnih pijač ter zlorabe nedovoljenih<br />

drog. Priporočila so na voljo na spletnih<br />

straneh IVZ (www.ivz.si). Navijači lahko<br />

informacije dobijo tudi v konzulatu JAR<br />

ob urejanju dokumentacije <strong>za</strong> pridobitev<br />

vstopnega vizuma in v ambulantah <strong>za</strong><br />

potnike, ki delujejo v območnih <strong>za</strong>vodih<br />

<strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>stveno varstvo.


14 NAŠA LEKARNA | Makroskop<br />

junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 15<br />

Porodni gel Dianatal <strong>za</strong> lažji porod<br />

Porodni gel Dianatal je novost na področju porodništva v Sloveniji. Ženskam olajša<br />

porod in deluje tako, da v fazi iztisa otroka skrajša porodni čas – do 30%, kar znaša<br />

približno 26 minut. Dianatal pomaga pri naravnem porodu tako, da zmanjša trenje in s<br />

tem preprečuje verjetnost raztrganin in ostalih obporodnih poškodb, kar je ključno <strong>za</strong><br />

čim prejšnjo poporodno rehabilitacijo žensk. Dianatal gel porodničar oziroma babica<br />

nanese v porodni kanal v prvi oziroma drugi fazi poroda. Strokovnjaki so v okviru<br />

dogodka <strong>za</strong> medije, kjer so predstavili Dianatal, opozorili tudi na pomen naravnega<br />

poroda, pri katerem se v ženskem telesu sproži vrsta kemičnih reakcij in vzpostavi<br />

prva vez med materjo in otrokom. Kljub temu so porodi danes čedalje pogosteje<br />

medikalizirani, potekajo ob uporabi <strong>zdrav</strong>il, epiduralne analgezije, narašča pa tudi<br />

število carskih rezov. V Sloveniji se s carskim rezom rodi približno 17 odstotkov oziroma<br />

1.000 otrok letno. Izumitelj Dianatala dr. Andreas F. Schaub je poudaril, da uporaba<br />

Dianatala pri porodu ne predstavlja nikakršnih tveganj ne <strong>za</strong> mater ne <strong>za</strong> otroka.<br />

Na sliki: Izumitelj Dianatala dr. Andreas F. Schaub, Mateja Župevc, predstavnica<br />

podjetja GlaxoSmithKline, Alenka Mirt Iskra, asist. dr. Tanja Premru - Sršen, dr.<br />

med., predstojnica Kliničnega oddelka <strong>za</strong> perinatologijo v Porodnišnici Ljubljana,<br />

Anita Prelec, dipl. m. s., spec. por. z. n., predsednica Združenja medicinskih sester<br />

– babic Slovenije, Marjeta Žlebnik iz Bolnišnice <strong>za</strong> ginekologijo in porodništvo Kranj<br />

Wartner <strong>za</strong> odstranjevanje<br />

bradavic na stopalu<br />

Wartner je sredstvo <strong>za</strong> odstranjevanje<br />

bradavic, ki je osnovano na popolnoma<br />

novi tehnologiji. Deluje tako, da <strong>za</strong>mrzne<br />

bradavico. Slednja bo v roku 10 dni<br />

postopoma izginila ali odpadla, medtem<br />

pa se bo pod bradavico razvila nova<br />

koža. Izdelek je že na voljo v <strong>lekarna</strong>h in<br />

specializiranih prodajalnah.<br />

Podjetje A. Menarini diagnostic na srečanju<br />

diabetikov Slovenije<br />

Športno rekreativno srečanje diabetikov Slovenije je letos že<br />

15. na Roglo privabilo bolnike s sladkorno boleznijo. Podjetje<br />

A. Menarini Diagnostic vsako leto <strong>za</strong> člane društev sladkornih<br />

bolnikov pripravi prav posebno presenečenje. Tako so letos<br />

udeleženci srečanja lahko sodelovali pri Menarinijevem lovu <strong>za</strong><br />

<strong>za</strong>kladom. Številne praktične nagrade je bilo možno osvojiti s<br />

pravilnimi odgovori na temo <strong>zdrav</strong>e prehrane in gibanja. Da pa<br />

je bilo druženje tako <strong>za</strong>bavno kot poučno, sta poskrbeli športna<br />

pedagoginja Mojca Filip in priznana strokovnjakinja <strong>za</strong> prehrano<br />

Marija Merljak.<br />

Odločitev <strong>za</strong> življenje z manj kilogrami s personaliziranim<br />

motivacijskim programom Zdravo hujšam Mobilni Fitnes<br />

Zdravo hujšam Mobilni Fitnes, novost na slovenskem tržišču, je personaliziran<br />

motivacijski program <strong>za</strong> spremembo življenjskega <strong>slog</strong>a, do katerega lahko uporabnik<br />

dostopa preko spleta (www.<strong>zdrav</strong>o-hujsam.si) in aplikacije na mobilnem telefonu.<br />

Program Zdravo hujšam Mobilni Fitnes so ob 1. evropskem dnevu debelosti, ki smo ga<br />

obeležili 22. maja, na Gradu Tivoli predstavili strokovnjaki, ki sodelujejo v programu, in<br />

njegova ambasadorka Alenka Godec. Hujšanje pod nadzorom strokovnjakov in telesna<br />

aktivnost, ki jo predpiše in svetuje strokovnjak, sta <strong>za</strong>gotovilo, da se s programom<br />

hujšanja ne poslabša <strong>zdrav</strong>je posameznika. Program Zdravo hujšam Mobilni<br />

Fitnes <strong>za</strong>gotavlja prav slednje. Je program, v katerem so uporabljena interaktivna<br />

orodja in komunikacija z namenom spremembe vedenja posameznika na področju<br />

prehranjevanja, telesne aktivnosti ter vztrajnosti in motivacije. Program prepleta<br />

motivacijske vsebine in izobraževalna orodja v najbolj učinkovito celoto, v skladu z<br />

uporabnikovim napredkom in profilom, ki si ga ustvari ob aktivaciji. Z njegovo pomočjo<br />

boste izboljšali svoje počutje in celotno <strong>zdrav</strong>je. Na voljo je več personaliziranih paketov<br />

programa. Dodatne informacije: www.<strong>zdrav</strong>o-hujsam.si, www.mobilnifitnes.si.<br />

Na sliki (z leve): Katja Krasko, urednica revije Naša <strong>lekarna</strong>, Tamara Šišić Kramer,<br />

vodja marketinga Zdravo hujšam Mobilni Fitnes, Jožica Maučec Zakotnik, dr.<br />

med., specialistka družinske medicine in vodja programa CINDI, Janez Homšak,<br />

osebni trener, Alenka Godec, pevka in ambasadorka programa Zdravo hujšam<br />

Mobilni Fitnes, in Ana Darja Kozina, klinična dietetičarka iz bolnišnice Golnik<br />

Lacto lady<br />

Prehransko dopolnilo Lacto lady vsebuje kombinacijo<br />

ekstrakta brusnic in mlečnokislinskih bakterij. Uporaba<br />

Lacto lady nudi podporno med <strong>zdrav</strong>ljenjem z antibiotiki in<br />

zmanjša možnost <strong>za</strong> nastanek urinarnih infekcij pri ženskah.<br />

V kombinaciji z mlečnokislinskimi bakterijami nudi tudi<br />

dvojno <strong>za</strong>ščito sluznice urinarnega trakta. V tableti Lacto<br />

lady so kombinacija ekstrakta brusnic in štirje različni sevi<br />

mlečnokislinskih bakterij. Lacto lady ne vsebuje umetnih<br />

barvil, sladil, laktoze, glutena in sladkorjev.<br />

Dobrodelni tek<br />

Pretečem, kar rečem<br />

Na sliki (z leve):<br />

Gašper in Miha Kancilija<br />

Gašper in Miha Kancilija, aktivna<br />

športnika, sicer dolgoletna nogometaša<br />

Belinke, sta uspela preteči <strong>za</strong>stavljeni<br />

cilj. 126-kilometrski ultramaraton (brez<br />

vmesnega spanja) od Ljubljane do<br />

Pirana, ki sta ga poimenovala Pretečem,<br />

kar rečem, sta premagala v 17 urah<br />

in 35 minutah. S svojim podvigom<br />

sta pomagala otrokom s posebnimi<br />

potrebami iz OŠ Roje iz Domžal, saj<br />

sta vsa sponzorska sredstva namenila<br />

<strong>za</strong> nakup didaktičnih in terapevtskih<br />

pripomočkov, ki jih potrebujejo. V <strong>za</strong>četnih<br />

kilometrih se jima je pri teku pridružilo<br />

nekaj prijateljev in pevka Špela Grošelj,<br />

sicer pa ju je na enodnevni poti brez<br />

spanja z avtodomom ves čas spremljala<br />

spremljevalna ekipa.


16<br />

NAŠA LEKARNA<br />

Po nasvet<br />

v lekarno<br />

Kažipot svetovanj<br />

junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA<br />

Svetovanja o izdelkih <strong>za</strong><br />

preoblikovanje postave<br />

Somatoline Cosmetic <br />

Ste že pripravljeni na poletje?<br />

17<br />

Odhajamo na počitnice!<br />

Naj bodo vesele in brezskrbne z<br />

lekarniško torbico.<br />

Svetovanja o uporabi <strong>zdrav</strong>ila alli<br />

Bepanthen ® – strokovnjak <strong>za</strong> kožo<br />

Somatoline Cosmetic je inovativna in učinkovita<br />

rešitev <strong>za</strong> vitkejšo postavo in odpravljanje celulita že pri<br />

prvih znakih. Učinkovitost vseh izdelkov linije dokazujejo<br />

stroge klinične študije, ki jih izvajajo neodvisni inštituti.<br />

Somatoline Cosmetic ponuja celovito linijo izdelkov <strong>za</strong><br />

vitkejšo postavo, ki vsebuje 4 različne izdelke po meri:<br />

• Tretma Trebuh in Boki<br />

• Tretma <strong>za</strong> Vitkejšo Postavo Intenziven Nočni<br />

• Tretma Total Body Gel <strong>za</strong> Vitkejšo Postavo<br />

• Tretma Anti-Celulitni<br />

Svetovalci vam bodo v <strong>lekarna</strong>h po Sloveniji predstavili<br />

<strong>zdrav</strong>ila iz družine Aspirin ® , <strong>zdrav</strong>ilo <strong>za</strong> preprečevanje<br />

<strong>zdrav</strong>ljenje sezonskega in celoletnega alergijskega<br />

nahoda Flonidan S ® ter Fenistil gel. Slednji<br />

učinkovito hladi in pomirja kožo pri pikih insektov in<br />

ožigalkarjev ter sončnih opeklinah. V počitniški torbici<br />

so prav tako nepogrešljivi inovativni obliži Urgo ter<br />

kolekcija specialnih probiotičnih praškov WAYA.<br />

Poiščite svetovalce, ki vam bodo ob nakupu podarili<br />

lično torbico ter vas še dodatno prijetno presenetili.<br />

Datumi svetovanj in izbrane lekarne bodo objavljeni na<br />

spletni strani www.nasa-<strong>lekarna</strong>.si.<br />

Kaj je alli?<br />

alli je dobra novica <strong>za</strong> ljudi, ki se <strong>za</strong>vedajo pomena<br />

zmerne prehrane pri zmanjševanju telesne mase,<br />

pogosto pa sem jim je zgodilo, da se njihov trud ni<br />

obrestoval. Če ste bili kdaj razočarani nad rezultatom<br />

na tehtnici, potem poskusite s tem bolj učinkovitim<br />

načinom <strong>za</strong> zmanjšanje telesne mase.<br />

alli vaš trud nagradi tako, da vam pomaga zmanjšati<br />

telesno maso <strong>za</strong> 50 % več, kot bi jo zmanjšali samo z<br />

dieto. Deluje tako, da preprečuje absorpcijo določene<br />

količine maščob. Za vsaka 2 kg, ki ju izgubite z <strong>zdrav</strong>o<br />

prehrano, z <strong>zdrav</strong>ilom alli lahko izgubite še dodaten 1 kg.<br />

Izkušeni svetovalci vam bodo v <strong>lekarna</strong>h predstavili<br />

<strong>zdrav</strong>ilo alli in svetovali o spremembi življenjskega <strong>slog</strong>a<br />

ter o <strong>zdrav</strong>i prehrani.<br />

Datumi svetovanj in izbrane lekarne v mesecu juniju<br />

bodo objavljeni na spletni strani www.nasa-<strong>lekarna</strong>.si.<br />

Zaradi velikega interesa lekarn in obiskovalcev boste<br />

lahko tudi v juniju v <strong>lekarna</strong>h po Sloveniji srečali<br />

svetovalce, ki vam bodo podrobno predstavili mazili<br />

Bepanthen ® in Bepanthen ® Plus ter hladilno peno<br />

v pršilu Bepanthol ® .<br />

Vas <strong>za</strong>nima, katere težave <strong>zdrav</strong>i družina izdelkov<br />

Bepanthen ® ? Vas že skrbijo sončne opekline? Ali ste<br />

vedno pripravljeni na prvo pomoč pri sončnih<br />

opeklinah?<br />

Poiščite svetovalce, ki bodo odgovorili na vsa vaša<br />

vprašanja in imeli <strong>za</strong> vas pripravljena še mnoga<br />

presenečenja.<br />

Datumi svetovanj in izbrane lekarne bodo objavljeni na<br />

spletni strani www.nasa-<strong>lekarna</strong>.si.<br />

Letos Somatoline Cosmetic ponuja tudi dva nova izdelka:<br />

• Tretma Za Vitkejšo Postavo s Sončno Zaščito<br />

• Tretma Za Vitkejšo Postavo Po Sončenju<br />

Izkušene svetovalke vam bodo priporočale izdelek, ki je<br />

primeren <strong>za</strong> vas in vas ob nakupu presenetile z darilcem.<br />

Izbrane lekarne, datume svetovanj in podrobnejše<br />

informacije poiščite na spletni strani<br />

www.nasa-<strong>lekarna</strong>.si.<br />

Izvajalec promocij in svetovanj v <strong>lekarna</strong>h je podjetje Entrapharm d.o.o.,<br />

Pot k sejmišču 30, Ljubljana, tel.: (01) 561 18 93, info@entrapharm.com, mojca.lah@entrapharm.com


18 NAŠA LEKARNA<br />

junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 19<br />

Osebno<br />

S prof. dr. Mišom<br />

Šabovičem,<br />

dr. med., specialistom<br />

internistom<br />

s Kliničnega oddelka<br />

<strong>za</strong> žilne bolezni<br />

v ukc Ljubljana,<br />

smo se pogovarjali<br />

o pomenu preventive<br />

srčno-žilne<br />

ogroženosti,<br />

dejavnikih tveganja<br />

in previsoki<br />

stopnji srčnožilne<br />

ogroženosti<br />

Slovencev.<br />

Stari smo toliko,<br />

kolikor so stare<br />

naše žile<br />

Pogovarjala se je<br />

Katja Krasko<br />

Foto: Katja Krasko<br />

»Ljudje imajo pogosto številne dejavnike tveganja, ki se jih sploh ne dotaknejo.<br />

Zelo majhna je tudi pripravljenost, da bi izvajali preventivne ukrepe,« z najnovejšo<br />

raziskavo srčno-žilne ogroženosti v Sloveniji ugotavlja prof. dr. Mišo<br />

Šabovič, dr. med., specialist internist. Obenem poudarja, da <strong>za</strong> zmanjšanje<br />

številk, ki nam povejo, kako zelo smo srčno-žilno ogroženi in da ta ogroženost<br />

ni neizbežna, ne naredimo dovolj. Prostora <strong>za</strong> preventivo, ki mora biti<br />

tudi inovativna, pa je po mnenju sogovornika še vedno dovolj. »Tehnologije<br />

v medicini gredo izjemno hitro naprej, <strong>za</strong>to prihaja tudi čas, ko bo finančni balon<br />

v medicini počil in se bo treba osredotočiti na preventivo. Slednja je res vse<br />

prevečkrat uporabljena kot prazna fra<strong>za</strong>. Morala pa bi biti mantra, ki bi si jo<br />

ponavljali vsakodnevno, še posebno, ko gre <strong>za</strong> področje srčno-žilnih bolezni, <strong>za</strong><br />

katerimi umre letno skorajda 40 % populacije.«


20 Osebno | Stari smo toliko, kolikor so stare naše žile<br />

junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 21<br />

Dejstvo<br />

je, da bo vedno več starejše<br />

populacije, ker se<br />

življenjska doba podaljšuje. A želeti si moramo<br />

in tudi strateško delati na tem, da bo med starejšimi<br />

vse manj bolnih. Tudi farmacevtska industrija<br />

se bo prestrukturirala v drugo področje,<br />

<strong>za</strong>gotovo bo to področje preventive. Prav<br />

<strong>za</strong>to bomo lahko pri 60. letih še pravi mladeniči,<br />

pri 70. ali 80. letih, torej v obdobju starosti,<br />

pa bomo bistveno boljšega <strong>zdrav</strong>ja.<br />

Spomladi ste skupaj z doc. dr. Andrejem Janežem,<br />

prav tako z ukc v Ljubljani, na Medicinski<br />

fakulteti predstavili najnovejšo<br />

raziskavo o srčno-žilni ogroženosti populacije<br />

v Sloveniji. Namen raziskave je bil poleg<br />

vpogleda v ogroženost naše populacije<br />

tudi povečanje <strong>za</strong>vedanja o pomembnosti<br />

nadzora krvnega tlaka. Je raziskava odstopala<br />

od vaših pričakovanj?<br />

Pričakovanja se so uresničila, na žalost.<br />

Povprečno znanje Slovenca o arterijskem tlaku<br />

in holesterolu je, če bi ga moral oceniti z<br />

oceno od 0 do 10, pet ali celo manj. Zavedanje<br />

o nevarnostih, ki jih prinašata zvišan krvni<br />

tlak in holesterol, pa je še veliko manjše. Poka<strong>za</strong>lo<br />

se je, da imajo ljudje v svojih življenjih<br />

številne dejavnike tveganja, ki se jih sploh ne<br />

dotaknejo, kar je najbolj pretresljivo. Zelo<br />

majhna je tudi pripravljenost, da bi izvajali<br />

preventivne ukrepe, kot je zmanjšanje telesne<br />

teže in sprememba življenjskega <strong>slog</strong>a. Po drugi<br />

strani pa je bila pozitivna plat te raziskave<br />

ta, da je bilo v njej pripravljenih sodelovati<br />

celo več ljudi, kot smo predvidevali. Izvajali<br />

smo jo namreč na javnih mestih, v trgovskih<br />

centrih. Ljudje so bili pripravljeni izmeriti si<br />

dejavnike tveganja, kot so holesterol, telesna<br />

teža in drugi, in se pogovoriti o njih. To je<br />

samo potrditev, da obstaja še ogromen prazen<br />

prostor na področju o<strong>za</strong>veščanja in izobraževanja<br />

o srčno-žilnih dogodkih in boleznih.<br />

Koliko je v resnici naša populacija že srčnožilno<br />

ogrožena?<br />

Zelo ogrožena, če podatki kažejo, da bo<br />

40-50 % ljudi v razvitem svetu umrlo od ateroskleroze.<br />

Eden od naju dveh bo torej <strong>za</strong>radi<br />

tega <strong>za</strong>gotovo umrl. Recimo, nenehno poslušamo,<br />

da moramo imeti v avtu pripet varnostni<br />

pas, ki reši, govorim na pamet, manj kot<br />

pol promila nesreč. Tu, na področju srčnožilnih<br />

obolenj, kjer je verjetnost <strong>za</strong> smrt<br />

enormna, pa se ne naredi dovolj preventivnega.<br />

Bistveno večja verjetnost je, da bomo do<br />

50. leta umrli <strong>za</strong> srčnim infarktom, kot da se<br />

nam zgodi prometna nesreča na poti do Maribora.<br />

Pa <strong>za</strong> to nič ne naredimo. Da bi zmanjšali<br />

številke, ki nam povejo, kako zelo smo<br />

srčno-žilno ogroženi in da ta ogroženost ni<br />

neizbežna, pa ne naredimo dovolj.<br />

Poznam vaše razmišljanje, ki mi je zelo pri<br />

srcu, češ da sicer živimo v tržnem kapitalizmu,<br />

a se bo kljub ustrojenosti enkrat potrebno<br />

osredotočiti na preventivo, ki je vse<br />

prevečkrat prazna fra<strong>za</strong> ...<br />

Številke o obolelih pri nas ne stagnirajo,<br />

temveč rastejo. Tehnologije v medicini gredo<br />

izjemno hitro naprej, <strong>za</strong>to prihaja tudi čas, ko<br />

bo finančni balon v medicini počil in se bo<br />

potrebno osredotočiti na preventivo. Slednja<br />

je res vse prevečkrat uporabljena kot prazna<br />

fra<strong>za</strong>. Morala pa bi biti mantra, ki bi si jo ponavljali<br />

vsakodnevno, še posebno, ko gre <strong>za</strong><br />

področje srčno-žilnih bolezni, <strong>za</strong> katerimi<br />

umre letno skorajda 40 % populacije. Napredek<br />

v medicini, ki je šel v smeri tehnološkega<br />

napredka, se lepo vidi tudi v Sloveniji – skorajda<br />

vsaka bolnišnica je že tehnološko zelo<br />

dobro opremljena, tudi <strong>za</strong> zelo drage posege,<br />

število obolelih <strong>za</strong> aterosklerozo pa ne stagnira.<br />

Če bomo hoteli narediti nekaj več, se v<br />

bodoče ne bomo usmerjali le v visoko tehnologijo,<br />

temveč bomo veliko več denarja namenili<br />

tudi preventivi. Tudi glede na poznavanje<br />

mnogih bolezni in farmako-ekonomskih<br />

analiz si upam trditi, da je preventiva boljša<br />

kot kurativa. Seveda ne gre <strong>za</strong> kratkotrajno<br />

preventivo, temveč <strong>za</strong> dolgotrajno, <strong>za</strong> način<br />

življenja. Pri nas preventiva, tista <strong>zdrav</strong>a preventiva,<br />

še ni prevzela pozitivne vloge in se ni<br />

prijela med ljudmi. Tudi pretiravanje v preventivi<br />

ima svoje meje. Zdravi ljudje ne samo,<br />

da nimajo bolezni, temveč so tudi bolj produktivni,<br />

ustvarjalni, boljše volje, navse<strong>za</strong>dnje<br />

imajo odločno boljšo kakovost življenja.<br />

In če temu prištejemo še grozeči geriatrični<br />

cunami …<br />

… nas čaka velika katastrofa. Če ne bomo<br />

želeli dovolj delati na preventivi, ki je navse<strong>za</strong>dnje<br />

tudi cenejša od <strong>zdrav</strong>ljenja, nas čakajo<br />

težki časi. Prav ta geriatrični cunami, ki prinaša<br />

veliko več starejše populacije, bo, po<br />

mojem prepričanju, še spodbudil preventivo.<br />

Preventiva ateroskleroze in drugih bolezni,<br />

ki so pove<strong>za</strong>ne s staranjem, je tudi preventiva<br />

patološkega staranja. Primarno je, kaj vsak<br />

od nas lahko naredi pri sebi na področju srčno-žilne<br />

preventive. Dejstvo je, da bo vedno<br />

več starejše populacije, ker se življenjska<br />

doba podaljšuje. A želeti si moramo in tudi<br />

strateško delati na tem, da bo med starejšimi<br />

vse manj bolnih. Tudi farmacevtska industrija<br />

se bo prestrukturirala v drugo področje,<br />

<strong>za</strong>gotovo bo to področje preventive. Prav<br />

<strong>za</strong>to bomo lahko pri 60. letih še pravi mladeniči,<br />

pri 70. ali 80. letih, torej v obdobju starosti,<br />

pa bomo bistveno boljšega <strong>zdrav</strong>ja.<br />

Kaj lahko vsakdo od nas naredi že na področju<br />

<strong>zdrav</strong>e prehrane, ki nas varuje pred mnogimi<br />

dejavniki srčno-žilne ogroženosti?<br />

Srčno-žilna preventivna hrana je na prvem<br />

mestu. Če poenostavimo, mora biti<br />

zmerno kalorična, narejena po principu<br />

Veselim se novih izzivov<br />

»Ko sem ostala brez službe, sem po kupu<br />

<strong>za</strong>vrnjenih prošenj kar otrpnila. Nato sem se<br />

<strong>za</strong>vedla, da je vse odvisno od mene, in na vse<br />

skupaj <strong>za</strong>čela gledati kot na novo priložnost.<br />

Na razgovorih sem postajala vedno bolj<br />

samo<strong>za</strong>vestna. Veselim se novih izzivov in<br />

komaj čakam jutri, ko <strong>za</strong>čnem novo službo.«<br />

Persen Forte je <strong>zdrav</strong>ilo rastlinskega izvora.<br />

Omogoča vam hitro in učinkovito obvladovanje<br />

stresnih situacij, pri tem pa ne povzroča<br />

<strong>za</strong>svojenosti. Persen Forte je pametna odločitev,<br />

ko želite ohraniti nadzor ter se mirno in zbrano<br />

soočiti z izzivi, ki vam jih prinaša dan.<br />

Test: Ali ste v stresu?<br />

Preverite na: www.5minut<strong>za</strong>sprostitev.com<br />

Pred uporabo natančno<br />

preberite navodilo.<br />

O tveganju in neželenih<br />

učinkih se posvetujte z<br />

<strong>zdrav</strong>nikom ali s farmacevtom.


22 Osebno | Stari smo toliko, kolikor so stare naše žile<br />

junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 23<br />

uravnoteženih tretjin, izogibati se moramo<br />

hrani z visoko vsebnostjo maščob, soli in<br />

sladkorja ter jesti čim več sadja in zelenjave.<br />

Z znanjem se potem počasi premikamo korak<br />

<strong>za</strong> korakom naprej. Hrana, ki je slaba, je<br />

tudi poceni, k slabem u prehranjevanju pa<br />

nas prisili tudi hiter ritem življenja.<br />

Način življenja, kot že omenjate, je postal<br />

vse prej kot <strong>zdrav</strong> in našemu organizmu prijazen.<br />

Povišan krvni tlak oz. arterijska hipertenzija<br />

je eden največjih dejavnikov<br />

umrljivosti.<br />

Povišan krvni tlak je res eden največjih<br />

dejavnikov umrljivosti in kakovosti življenja.<br />

Laični javnosti je npr. relativno slabo znano,<br />

da je arterijska hipertenzija pove<strong>za</strong>na z demenco,<br />

ki bo s staranjem prebivalstva postajala<br />

vse hujši problem. Tudi <strong>za</strong>to sem se s področjem<br />

»starajočih« možganov pričel ukvarjati<br />

skupaj z raziskovalno skupino iz Nevrološke<br />

klinike. Slednja proučuje vlogo zgodnjih<br />

motenj arterijske prekrvavitve možganov, ki<br />

se seveda s starostjo stopnjujejo. Raziskave<br />

kažejo, da starejši ne bi smeli imeti tako visokega<br />

krvnega tlaka, temveč bi ga morali že<br />

prej prepoznati in ga <strong>zdrav</strong>iti s farmakološkimi<br />

in nefarmakološkimi ukrepi. S tem področjem<br />

se poglobljeno ukvarjajo v Kliničnem<br />

oddelku <strong>za</strong> hipertenzijo. Če gledamo, tako teoretično<br />

in filozofsko, da je dolžina življenja<br />

določena z neko uro, ki nenehno odbija, je to<br />

žalostno. Preprečiti moramo, da bi nam funkcionalna<br />

sposobnost s starostjo preveč upadla.<br />

To storimo s t. i. successful agingom (uspešnim<br />

staranjem), <strong>za</strong> katerega je bil odličen<br />

primer recimo Leon Štukelj. Če sprejmemo<br />

hipotezo, da je dolžina življenja približno določena,<br />

pa nikakor ne moremo sprejeti domneve,<br />

da je tudi (slaba) kakovost življenja v<br />

starosti nedvomno določena. Uspešno staranje<br />

oz. dobro psihofizično stanje starostnikov<br />

in odsotnost ali le majhna izraženost<br />

kroničnih bolezni pri starejših in starostnikih<br />

bi bila odlična razbremenitev <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>stvene<br />

<strong>za</strong>varovalnice, ki sedaj razmišljajo v<br />

napačni smeri, češ, starejša bo populacija, več<br />

denarja bo pustila v <strong>za</strong>varovalnicah. Ampak<br />

ob t. i. successful agingu, če poenostavim, bodo<br />

ljudje vsaj glede na teoretične predpostavke,<br />

ki pa se mi zdijo precej realne, doživeli daljšo<br />

življenjsko dobo in manj zbolevali <strong>za</strong> različnimi<br />

boleznimi. Znano je, da, žal, precejšen<br />

delež sredstev <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>ila porabimo v <strong>za</strong>dnjih<br />

letih življenja, <strong>za</strong>to je s preventivo, tako nefarmakološko<br />

in relativno ceneno farmakološko<br />

terapijo, resnično treba <strong>za</strong>četi že dosti<br />

prej. Sama preventiva, če pov<strong>za</strong>mem, ni samo<br />

preventiva ateroskleroze in boj proti infarktu,<br />

možganski kapi, ampak proti vsem kroničnim<br />

in degenerativnim boleznim, ki so<br />

pove<strong>za</strong>ne s staranjem oz. pogostejše pri starejših.<br />

Seveda se moramo <strong>za</strong>vedati tudi omejitev<br />

– tudi najbolj idealna preventiva staranja<br />

ne bo preprečila, ga bo pa upočasnila.<br />

Smo v Sloveniji dovolj inovativni na področju<br />

srčno-žilne preventive? Kakšen »izplen«<br />

daje Nacionalni program primarne preventive<br />

na področju bolezni srca in ožilja?<br />

Izplen je dober in je primerljiv z državami<br />

eu. Skupina dela zelo dobro, vsi udeleženi <strong>za</strong>služijo<br />

največje pohvale, so pa seveda pri svojem<br />

delu finančno omejeni. Morda bi bilo potrebno<br />

tudi nekaj inovativnosti in originalnih<br />

pristopov. Naj omenim enega izmed takšnih,<br />

ki sem jih videl v Franciji. Na področju<br />

kajenja in žensk so morali narediti nekaj inovativnega,<br />

saj število kadilk strmo narašča.<br />

Celo več jih je že kot moških. Znana so že<br />

Če<br />

sprejmemo hipotezo, da je dolžina<br />

življenja približno določena, pa nikakor<br />

ne moremo sprejeti domneve, da je<br />

tudi (slaba) kakovost življenja v starosti nedvomno<br />

določena.<br />

dejstva o aterosklerozi, pljučnem karcinomu,<br />

o čemer redno pišejo francoski mediji, <strong>za</strong>to<br />

so se morali domisliti nečesa res svežega. Izhajali<br />

so iz tega, da smo ljudje manj pozorni<br />

na procese, ki se dogajajo znotraj nas, bolj pa<br />

na tisto vidno, zunaj nas, na primer na koži.<br />

Prav <strong>za</strong>to so oglaševalske kampanje <strong>za</strong>snovali<br />

tako, da so ženske opo<strong>za</strong>rjali, da kajenje drastično<br />

vpliva na staranje kože. In je delovalo.<br />

Farmakološko <strong>zdrav</strong>ljenje hipertenzije najpogosteje<br />

<strong>za</strong>jema različne kombinacije<br />

<strong>zdrav</strong>il <strong>za</strong> krvni tlak; bolniki s hipertenzijo<br />

imajo pogosto tudi hiperholesterolemijo in<br />

sladkorno bolezen. Večina bolnikov z visokim<br />

krvnim tlakom namreč potrebuje več<br />

<strong>zdrav</strong>il – antihipertenzivov hkrati. Kako se<br />

je v <strong>za</strong>dnjem času spremenilo <strong>zdrav</strong>ljenje hipertenzije?<br />

So to še vedno med najbolj prodajanimi<br />

<strong>zdrav</strong>ili na svetu, tako kot npr.<br />

statini in antidepresivi?<br />

Zanesljivo še vedno sodijo med najbolj<br />

prodajana <strong>zdrav</strong>ila, ker je tudi hipertenzije<br />

veliko na svetu. Zdravljenje hipertenzije se<br />

spreminja, starejša <strong>zdrav</strong>ila nadomeščajo bolj<br />

sodobna, ki so bolj učinkovita in imajo še dodatne<br />

varovalne učinke. Slednji so neke vrste<br />

preventiva, saj dodatno ščitijo organe, kot so<br />

ledvice, srce, možgani, arterije ... Mehanizmi,<br />

ki so vpleteni v nastanek in vzdrževanje arterijske<br />

hipertenzije, pa še niso dokončno pojasnjeni.<br />

Spreminja in izboljšuje se tudi <strong>zdrav</strong>ljenje<br />

hiperholesterolemije in sladkorne bolezni.<br />

Ob farmakološkem <strong>zdrav</strong>ljenju pa nikakor<br />

ne smemo zmanjšati pomena<br />

nefarmakološke preventive: zmanjšanje prekomerne<br />

telesne teže, redna fizična aktiv-


24 Osebno | Stari smo toliko, kolikor so stare naše žile<br />

junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 25<br />

Srčni<br />

infarkt in večina možganskih<br />

kapi niso kot neslišni cunami, ki<br />

udari kar naenkrat, ampak so prej kot tempirana<br />

bomba, saj so običajno dolgo časa prisotna<br />

opozorila, da imamo zvečano tveganje.<br />

Ljudje pogosto mislijo, da če obstaja zelo<br />

majhna verjetnost, da bodo kadarkoli <strong>za</strong>deli<br />

na loteriji, jih tudi nikoli ne bo doletela katera<br />

od srčno-žilnih bolezni ali dogodkov.<br />

nost, ustrezno prehranjevanje, zmanjšanje<br />

stresa, tudi pozitivna življenjska naravnanost.<br />

Kdaj se <strong>za</strong>čne proces ateroskleroze, kopičenje<br />

maščob in holesterola v stenah žil, <strong>za</strong> katero<br />

vemo, da jo še pospešita povišan krvni tlak<br />

in holesterol? Če se pošalimo, ali ima svoj <strong>za</strong>četek<br />

takoj po rojstvu, ker je njen potek nato<br />

odvisen od našega nadaljnjega življenja?<br />

Moja različica razmišljanja o <strong>za</strong>četku ateroskleroze<br />

je ta, da se naše žile od trenutka,<br />

ko se rodimo, <strong>za</strong>čnejo starati. In čim bolj stara<br />

je naša žila, bolj je dovzetna <strong>za</strong> razvoj ateroskleroze.<br />

Prav <strong>za</strong>to imajo nekateri, stari 30<br />

let, starejše žile kot nekdo pri 50. ali 60. letu.<br />

In takrat, ko postanejo žile stare in iztrošene<br />

in nimajo več obrambnih mehanizmov, se na<br />

njih razvije aterosklero<strong>za</strong>. Da peljemo svoj<br />

avto enkrat letno na pregled, je samoumevno,<br />

da pa bi šli enkrat letno na <strong>zdrav</strong>stveni pregled,<br />

pa nismo dovolj o<strong>za</strong>veščeni. Pa smo <strong>za</strong>gotovo<br />

bolj dragoceni kot avto. V Kanadi in<br />

Franciji, kjer sem se veliko naučil, saj so na<br />

tem področju veliki strokovnjaki, se poleg<br />

preprečevanja ateroskleroze in njenih <strong>za</strong>pletov,<br />

kot sta srčni infarkt in možganska kap,<br />

vedno bolj posvečajo preventivi »neuspešnega«<br />

staranja, ki je še nekoliko bolj kompleksna<br />

preventiva. V okviru tega pristopa je<br />

zelo pomembno t. i. staranje arterij oz. vascular<br />

aging. Tudi sam sem <strong>za</strong>govornik takšnega<br />

kompleksnega pristopa. Nedvomno pa bo potrebno<br />

še mnogo raziskav in dognanj, da bo<br />

takšna preventiva dovolj učinkovita.<br />

Kateri pa so še dejavniki, ki pospešujejo aterosklerozo?<br />

Dejavniki, na katere, žal, ne moremo<br />

vplivati, so starost, spol in velika skupina<br />

genetskih dejavnikov, na katere bomo morebiti<br />

lahko vplivali kdaj v prihodnosti. Lahko<br />

pa vplivamo na druge dejavnike, kot so<br />

telesna teža, premalo gibanja, uživanje preveč<br />

sladkorja, soli in alkohola, kajenje, kroničen<br />

stres, depresija in različni psihosocialni<br />

dejavniki predvsem sodobnega kapitalističnega<br />

sveta, ki so sedaj v obdobju recesije<br />

še bolj izraženi. Nedavno na<strong>za</strong>j smo <strong>za</strong> aterosklerozo<br />

govorili, da je kronična degenerativna<br />

bolezen, dandanes pa vemo, da gre<br />

<strong>za</strong> neke vrste kronično vnetje. Ugotavljajo,<br />

da nekatere bolezni (kronična ledvična odpoved,<br />

revmatoidni artritis, paradonto<strong>za</strong>,<br />

psoria<strong>za</strong> ...), <strong>za</strong> katere še do pred kratkim nismo<br />

vedeli, da so pove<strong>za</strong>ne z aterosklerozo,<br />

pomembno prispevajo k njenemu razvoju.<br />

Kje torej vidite možnosti <strong>za</strong> napredek v preventivi?<br />

Poznamo dejavnike tveganja in poznamo<br />

končni produkt posledic, ki se lepo vidi<br />

z razvojem srčno-žilnih bolezni in dogodkov.<br />

Mehanizmov, ki povežejo dejavnike<br />

tveganja s končno okvaro, pa še ne poznamo<br />

dobro. Ti mehanizmi so npr. oksidativni<br />

stres, vnetje v žilni steni, okvara notranje<br />

plasti arterije (endotelija), preoblikovanja<br />

žilne stene ... Znotraj tega nas <strong>za</strong>nima še<br />

naprej, kdo so neposredni aktivatorji teh<br />

procesov. Seveda nekatere že poznamo,<br />

smo pa še daleč od končnega odgovora. In<br />

ko bomo sestavili to uganko, bo tako pre-<br />

ventiva ateroskleroze kot tudi »neuspešnega«<br />

staranja učinkovitejša in bistveno lažja.<br />

Trenutno je najvažnejše še vedno tisto na<br />

<strong>za</strong>četku: kaj pa lahko mi sami naredimo, saj<br />

doka<strong>za</strong>no lahko delujemo na vse že znane<br />

dejavnike tveganja.<br />

Hipertenzija in hiperholesterolemija nista<br />

tiha ubijalca, kot sta dostikrat predstavljena.<br />

»Šumi«, glasna opozorila nas že dostikrat<br />

prej opo<strong>za</strong>rjajo, da z nami nekaj ni v redu.<br />

Vemo tudi, recimo, da imamo v življenju<br />

mnogo dejavnikov tveganja. Torej srčno-žilne<br />

bolezni in dogodki ne pridejo »z neba«, v<br />

tišini, ampak ljudje dostikrat teh predhodnih<br />

glasnih opozoril ne želimo slišati.<br />

Hipertenzija in hiperholesterolemija <strong>za</strong>gotovo<br />

nista tiha ubijalca, saj zlahka ugotovimo,<br />

da imamo zvišan arterijski tlak ali holesterol.<br />

S standardiziranimi tabelami enostavno<br />

izračunamo, kakšno tveganje <strong>za</strong> razvoj<br />

srčnega infarkta ali možganske kapi imamo ...<br />

Srčni infarkt in večina možganskih kapi<br />

niso kot neslišni cunami, ki udari kar naenkrat,<br />

ampak so prej kot tempirana bomba, saj<br />

so običajno dolgo časa prisotna opozorila, da<br />

imamo zvečano tveganje. Ljudje pogosto mislijo,<br />

da če obstaja zelo majhna verjetnost, da


26 Osebno | Stari smo toliko, kolikor so stare naše žile<br />

junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 27<br />

bodo kadarkoli <strong>za</strong>deli na loteriji, jih tudi nikoli<br />

ne bo doletela katera od srčno-žilnih bolezni<br />

ali dogodkov.<br />

Recimo v hotelu v Helsinkih so me puščice<br />

vodile do <strong>zdrav</strong>ega <strong>za</strong>jtrka in različnih<br />

<strong>zdrav</strong>ih sestavin. To so inovativni načini, ki<br />

delujejo. Finska je najboljši primer <strong>za</strong> to, saj<br />

so zelo, najbolj v Evropi, zmanjšali število<br />

kardiovaskularnih bolezni. Zdrav način življenja<br />

se splača, ne samo <strong>za</strong>to, ker ne boš dobil<br />

mnogih bolezni, ampak ker se <strong>za</strong>radi njega<br />

tudi boljše počutiš, bolj si ustvarjalen, produktiven.<br />

V vseh pogledih si boljši.<br />

Kateri so »glasni« znaki, na katere moramo<br />

biti nenehno pozorni in jih ne smemo preslišati?<br />

Če govorimo o koronarnih boleznih, so to<br />

seveda znaki, da imamo angino pektoris oz.<br />

bolečino v prsnem košu, ki se pojavlja pri naporu,<br />

in to pri vedno manjšem naporu, potem<br />

težka sapa, ki se pojavlja ob naporu, ki<br />

smo ga prej zmogli. To so zelo alarmantni<br />

znaki, ki že govorijo, da se lahko nekaj dogaja.<br />

Pri možganski kapi pa so včasih predhodni<br />

znaki »majhne« prehodne možganske<br />

kapi, ko <strong>za</strong> nekaj minut ali ur izgubimo motoriko<br />

in občutke, ampak to so že skorajda<br />

možganske kapi. Obisk <strong>zdrav</strong>nika po takih<br />

dogodkih je resnično nujen.<br />

Koliko pa je fleksibilen prag hipertenzije<br />

pri srednji in starejši populaciji, ki sta najbolj<br />

ogroženi?<br />

Kadar imamo krvni tlak nad 140/90<br />

mmHg, je pri običajni populaciji to že prag<br />

hipertenzije. Pri populaciji, ki ima recimo<br />

sladkorno bolezen ali katero kronično ledvično<br />

odpoved, pa je prag še nekoliko nižji,<br />

že pri krvnem tlaku 130/80 mmHg. Včasih<br />

so uporabljali preprost izračun <strong>za</strong> primeren<br />

(sistolični) krvni tlak: 100 + leta. Tega seveda<br />

ne uporabljamo več. Vse, kar je dandanes nad<br />

140 mmHg, že velja <strong>za</strong> hipertenzijo, lahko pa<br />

se bo meja čez leta premikala še navzdol. Idealen<br />

tlak, govorim <strong>za</strong> srednjo populacijo, je<br />

približno 120/80 mmHg. Pri starejših sistolični<br />

krvni tlak narašča, ker aorta postane<br />

bolj toga, prav tako velike žile, seveda pa ne<br />

pri vseh, <strong>za</strong>to se moramo proti temu boriti.<br />

Res pa je, da najbrž ni stoletnika, ki bi imel<br />

visok krvni tlak.<br />

Ali ima že majhno znižanje povišanega krvnega<br />

tlaka ugodne, vidne posledice?<br />

Ja, ima. Študije kažejo, da ima že relativno<br />

majhno znižanje, le nekaj mmHg, učinek.<br />

Včasih ne moremo doseči tarčnih vrednosti,<br />

vendar če uspemo zgornji tlak znižati s 180<br />

mmHg na 160 mmHg, je to že nekaj. Podobno<br />

je s holesterolom. Problem je tudi v tem,<br />

ker se z dejavniki tveganja ukvarjamo ločeno,<br />

zelo malo strokovnjakov pa se z njimi ukvarja<br />

kot s skupkom, kar ima posledice na žilni<br />

steni. In medicina bo šla <strong>za</strong>gotovo v tej kompleksni<br />

smeri.<br />

Spregovorila sva že o posledicah povišanega<br />

krvnega tlaka <strong>za</strong> žile. Kakšne pa so posledice,<br />

ki se kažejo predvsem s srčno-žilnimi<br />

dogodki na srcu in možganih?<br />

Povišan krvni tlak ima precej negativnih<br />

učinkov na srce. Prvi je ta, da mora neposredno<br />

srce delati proti večjemu uporu, torej<br />

mora izvajati večje delo in s tem hitreje opeša.<br />

Stene srca se odebelijo in nastane t. i. hipertonično<br />

srce, ki preprosto ni več tisto »pravo«<br />

srce, prava mišica. Je preveliko in predebelo<br />

Zdrav<br />

način življenja se splača, ne<br />

samo <strong>za</strong>to, ker ne boš dobil<br />

mnogih bolezni, ampak ker se <strong>za</strong>radi njega<br />

tudi boljše počutiš, bolj si ustvarjalen, produktiven.<br />

V vseh pogledih si boljši.<br />

in v nekem trenutku izgubi svoje funkcionalne<br />

sposobnosti. Potem se njegova funkcija<br />

poslabša. Povišan krvni tlak prav tako pospešuje<br />

aterosklerozo v koronarnih žilah. Okvarja<br />

tudi mikrocirkulacijo v srcu, ki je izjemno<br />

pomembna. To so trije izjemno pomembni<br />

dejavniki. Hipertenzija je <strong>za</strong> srce nadvse nevarna<br />

in vodi do srčnega infarkta in srčnega<br />

popuščanja. Krvni tlak je pove<strong>za</strong>n tudi z<br />

okvarami drugih organov, možgansko kapjo,<br />

ledvično odpovedjo in tudi vaskularno demenco.<br />

Veliko strokovnjakov meni, da je tudi<br />

demenca pri Alzheimerjevi bolezni delno ve<strong>za</strong>na<br />

na ožilje. Hipertenzija okvari celotno ožilje,<br />

ker okvari tako velike kot male žile, medtem<br />

ko holesterol okvari le velike žile.<br />

Kakšna je rehabilitacija bolnikov po teh<br />

srčno-žilnih dogodkih?<br />

Velja pravilo, da je bolnik, ki je imel po nekem<br />

aterosklerotičnem dogodku, kot je npr.<br />

srčni infarkt, uspešno balonsko dilatacijo <strong>za</strong>prte<br />

koronarne arterije ali pa ima opravljeno<br />

koronarno premostitveno operacijo in je bil<br />

tako akutno rešen, še vedno aterosklerozo.<br />

Na to rehabilitirani bolniki največkrat po<strong>za</strong>bijo.<br />

Če nič ne naredijo <strong>za</strong> svoje <strong>zdrav</strong>je, se bo<br />

dogodek prej ali slej verjetno ponovil, kar je<br />

slaba novica. Dobra novica pa je, da če vse<br />

možne dejavnike tveganja dobro uredimo,<br />

omejimo, je možnost ponovitve relativno<br />

majhna. Aterosklerozo, če ste res močni na<br />

preventivnem področju, lahko ustavite oz.<br />

precej upočasnite!


28 NAŠA LEKARNA<br />

junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 29<br />

Aktualno<br />

Počitniška in<br />

potovalna <strong>lekarna</strong><br />

Romana Rakovec, mag. farm., direktorica Gorenjskih lekarn<br />

Počitnice nam lahko pokvarijo težave z <strong>zdrav</strong>jem, <strong>za</strong>to naj bo del priprav<br />

posvečen tudi tej temi. To velja tako, če se odpravljate na morje, v hribe ali<br />

pa morda v bolj oddaljene eksotične kraje. V <strong>lekarna</strong>h priporočamo, naj bo<br />

del priprav na počitnice oziroma potovanje tudi priprava priročne<br />

počitniške oziroma potovalne lekarne, kamor sodijo poleg osnovnih<br />

sredstev prve pomoči tudi <strong>zdrav</strong>ila in drugi pripravki, ki lahko olajšajo<br />

morebitne težave na poti. Ob tem ne po<strong>za</strong>bite tudi varovalnih pripravkov<br />

<strong>za</strong> sončenje in pripravkov <strong>za</strong> nego kože po sončenju. Zaradi prekomernega<br />

izpostavljanja soncu lahko dobite opekline ali pa celo alergične reakcije.


PriPOrO»ilO št. 1 slovenskih farmacevtov*<br />

30 Aktualno | Počitniška in potovalna <strong>lekarna</strong><br />

junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 31<br />

Po naravni poti<br />

do urejene prebave.<br />

P<br />

red potovanjem se je z <strong>zdrav</strong>niki<br />

ali z magistri farmacije dobro<br />

posvetovati o nakupu potrebnih<br />

izdelkov in njihovi uporabi (predvsem<br />

<strong>zdrav</strong>il) <strong>za</strong> potovalno oz.<br />

počitniško lekarno. Njihovi jasni in<br />

izčrpni nasveti bodo še posebej<br />

dobrodošli pri <strong>zdrav</strong>stvenih<br />

priporočilih glede potovanj v tropske<br />

in subtropske kraje. Dobro se je<br />

obrniti tudi na Inštitut <strong>za</strong> varovanje<br />

<strong>zdrav</strong>ja oziroma območni Zavod <strong>za</strong><br />

<strong>zdrav</strong>stveno varstvo.<br />

pa tudi tveganje <strong>za</strong> malarijo in druge bolezni,<br />

ki se prenašajo s piki insektov ter jih<br />

preprečujemo s kemoprofilakso in drugimi<br />

<strong>za</strong>ščitnimi ukrepi. Pogosta težava na potovanjih<br />

je tudi driska, ki jo preprečujemo<br />

predvsem z ustreznimi higienskimi ukrepi.<br />

Zdravstvena tveganja se razlikujejo tudi<br />

glede na način preživljanja dopusta. Ta tveganja<br />

so manjša, kadar dopust načrtujete v<br />

turističnih letoviščih, in večja, kadar se odpravljate<br />

na potovanje po različnih krajih<br />

ali celo deželah.<br />

Preden greste na pot<br />

Ko pripravljate <strong>zdrav</strong>ila, medicinske pripomočke<br />

in druga sredstva <strong>za</strong> v počitniško<br />

ali potovalno lekarno, upoštevajte:<br />

• starost in <strong>zdrav</strong>stveno stanje<br />

dopustnikov oziroma popotnikov,<br />

• način in trajanje potovanja ter kraj<br />

potovanja,<br />

• razvitost <strong>zdrav</strong>stvene službe in<br />

dostopnost medicinske oskrbe.<br />

Potujte<br />

brez<br />

prebavnih<br />

težav!<br />

LINEX ® - preVeNtiVNo<br />

pred potoVaNjem<br />

LINEX ® Forte - ob pojaVu<br />

prebaVNih težaV<br />

Farmacevti v <strong>lekarna</strong>h običajno svetujemo<br />

v zvezi z manjšimi <strong>zdrav</strong>stvenimi<br />

težavami in tveganji, ki<br />

lahko spremljajo potovanja na morje<br />

in v hribe. Običajno prve <strong>zdrav</strong>stvene nasvete<br />

glede potovanj v tropske in subtropske<br />

kraje popotniki in turisti dobijo pri turistični<br />

agenciji, ki potovanje organizira. Včasih<br />

se zgodi, da ti nasveti niso povsem skladni s<br />

strokovnimi medicinskimi doktrinami,<br />

<strong>za</strong>to v <strong>lekarna</strong>h popotnikom in dopustnikom<br />

priporočamo, da se posvetujejo še z magistri<br />

farmacije ali pa z <strong>zdrav</strong>niki glede oskrbe<br />

z <strong>zdrav</strong>ili na recept in <strong>za</strong> samo<strong>zdrav</strong>ljenje,<br />

sanitetnimi materiali ter drugimi izdelki <strong>za</strong><br />

<strong>zdrav</strong>ljenje in nego.<br />

Priprave na pot prilagodite <strong>zdrav</strong>stvenim<br />

tveganjem<br />

Zdravstvene priprave na potovanje se nekoliko<br />

razlikujejo glede na cilj vašega potovanja<br />

in s tem pove<strong>za</strong>nimi <strong>zdrav</strong>stvenimi<br />

tveganji. Pri potovanjih po Evropi in Severni<br />

Ameriki je običajno dostopnost do <strong>zdrav</strong>stvene<br />

oskrbe dokaj dobra, manj je tudi možnosti,<br />

da bi zboleli <strong>za</strong> določenimi boleznimi.<br />

Kadar pa se odpravljate na potovanje na<br />

druge celine, preverite morebitna <strong>zdrav</strong>stvena<br />

tveganja in opozorila <strong>za</strong> posamezne kraje<br />

oziroma območja. Ponekod obstaja tveganje<br />

<strong>za</strong> hepatitis a in b, meningokotni meningitis,<br />

kolero, kugo ali tifus, ki jih lahko preprečimo<br />

s pravočasnim cepljenjem. Obstaja<br />

Farmacevti v <strong>lekarna</strong>h opo<strong>za</strong>rjamo, da je<br />

treba počitniško oziroma potovalno lekarno<br />

še posebej skrbno pripraviti, kadar se na<br />

pot odpravljajo tudi otroci, nosečnice ali<br />

doječe matere. Priporočamo, da pred potjo v<br />

eksotične kraje turisti oziroma popotniki<br />

obiščejo svojega osebnega <strong>zdrav</strong>nika, Inštitut<br />

<strong>za</strong> varovanje <strong>zdrav</strong>ja ali pa območni Zavod<br />

<strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>stveno varstvo. Strokovnjaki v omenjenih<br />

organi<strong>za</strong>cijah svetujejo glede obveznega<br />

cepljenja in potnike oskrbijo tudi z<br />

<strong>zdrav</strong>ili, ki v Sloveniji nimajo dovoljenja <strong>za</strong><br />

promet (npr. <strong>zdrav</strong>ila proti malariji). Cepljenja<br />

potrebujejo določen čas, preden <strong>za</strong>čnejo<br />

učinkovati, poleg tega pa ni možno izvesti<br />

vseh naenkrat, <strong>za</strong>to morajo potniki ambulanto,<br />

kjer se izvajajo cepljenja, obiskati<br />

osem tednov pred načrtovano potjo.<br />

Lek d. d., Verovškova 57, 1526 Ljubljana, SVN 189310<br />

* Najpogosteje priporoËeno <strong>zdrav</strong>ilo <strong>za</strong> lajšanje driske in napenjanja<br />

po mnenju slovenskih lekarniških farmacevtov, Farmasist, 2009, 2010.<br />

Pred uporabo natanËno preberite<br />

navodilo! O tveganju in neželenih<br />

uËinkih se posvetujte z <strong>zdrav</strong>nikom<br />

ali s farmacevtom.<br />

Na voljo brez recepta v <strong>lekarna</strong>h in specializiranih<br />

prodajalnah. www.lek.si


32 Aktualno | Počitniška in potovalna <strong>lekarna</strong><br />

junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 33<br />

V počitniško lekarno sodijo:<br />

- varovalni pripravki <strong>za</strong> sončenje,<br />

- sredstva <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito pred piki komarjev,<br />

klopov in drugih insektov<br />

ter pripravki <strong>za</strong> odpravljanje težav<br />

po piku,<br />

- osnovna sredstva <strong>za</strong> prvo pomoč,<br />

- <strong>zdrav</strong>ila, ki vam jih predpiše vaš<br />

osebni <strong>zdrav</strong>nik in jih morate redno<br />

jemati,<br />

- <strong>zdrav</strong>ila <strong>za</strong> samo<strong>zdrav</strong>ljenje manjših<br />

<strong>zdrav</strong>stvenih težav,<br />

- veljavna kartica <strong>zdrav</strong>stvenega <strong>za</strong>varovanja<br />

ali <strong>zdrav</strong>stveno <strong>za</strong>varovanje<br />

<strong>za</strong> tujino.<br />

Kaj sodi v počitniško lekarno<br />

Počitniška <strong>lekarna</strong> naj vključuje naslednja<br />

<strong>zdrav</strong>ila in pripravke:<br />

• Varovalni pripravki <strong>za</strong> sončenje s<br />

primernim <strong>za</strong>ščitnim faktorjem, pripravki<br />

<strong>za</strong> nego po sončenju in <strong>za</strong> lajšanje<br />

težav pri sončnih ali drugih opeklinah<br />

Farmacevti v <strong>lekarna</strong>h priporočamo<br />

uporabo varovalnih pripravkov z dovolj visokim<br />

<strong>za</strong>ščitnim faktorjem (več kot 15), ki<br />

naj bodo vodoodporni. Pripravki naj vsebujejo<br />

uva- in uvb-filtre, <strong>za</strong> potovanja v kraje,<br />

kjer je ozonska luknja (npr. Avstralija), pa<br />

tudi uvc-filtre. Primerni so tudi varovalni<br />

pripravki <strong>za</strong> sončenje z dodanim repelentom,<br />

ki varuje pred insekti, ki lahko prenašajo<br />

nekatere bolezni (klopi, komarji, muhe).<br />

• Sredstva <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito pred piki komarjev,<br />

klopov in drugih insektov ter pripravki<br />

<strong>za</strong> odpravljanje težav po piku<br />

• Osnovna sredstva <strong>za</strong> prvo pomoč<br />

Med opremo <strong>za</strong> prvo pomoč sodijo razkužilo<br />

<strong>za</strong> rane, mazilo <strong>za</strong> rane, sterilna ga<strong>za</strong>,<br />

povoji, vodoodporni obliži, škarje, pinceta,<br />

varnostne <strong>za</strong>ponke, trikotna ruta, pinceta<br />

<strong>za</strong> klope, termometer.<br />

• Zdravila, ki vam jih predpiše vaš osebni<br />

<strong>zdrav</strong>nik in jih morate redno jemati<br />

Pred potovanjem se posvetujte z <strong>zdrav</strong>nikom,<br />

da boste imeli <strong>za</strong>dostno količino <strong>zdrav</strong>il,<br />

ki jih morate redno jemati. V določenih državah<br />

ob prehodu državne meje <strong>za</strong>htevajo posebno<br />

potrdilo o jemanju <strong>zdrav</strong>il, <strong>za</strong>to vprašajte<br />

<strong>zdrav</strong>nika, ali je potrdilo potrebno tudi pri<br />

<strong>zdrav</strong>ilih ali pripomočkih, ki jih uporabljate.<br />

• Zdravila <strong>za</strong> samo<strong>zdrav</strong>ljenje manjših<br />

<strong>zdrav</strong>stvenih težav:<br />

- tablete proti potovalni slabosti,<br />

- rehidracijska sol <strong>za</strong> nadomeščanje izgubljenih<br />

soli in vode pri driski, bruhanju,<br />

močnemu znojenju in hujših fizičnih<br />

naporih,<br />

- <strong>zdrav</strong>ila, ki jih uporabljamo pri <strong>za</strong>strupitvi<br />

s hrano in driski,<br />

- <strong>zdrav</strong>ila <strong>za</strong> ublažitev alergijskih težav<br />

pri ljudeh, ki so nagnjeni k preobčutljivosti<br />

na sonce, pike insektov, ožigalkarjev<br />

ali hrano,<br />

- <strong>zdrav</strong>ila <strong>za</strong> zniževanje povišane telesne<br />

temperature, odpravo bolečin v mišicah<br />

in sklepih, odpravo glavobolov ali<br />

zobobolov,<br />

- <strong>zdrav</strong>ila <strong>za</strong> lajšanje želodčnih težav,<br />

- odvajala <strong>za</strong> primer <strong>za</strong>prtja,<br />

- <strong>zdrav</strong>ila <strong>za</strong> vneto grlo.<br />

• Veljavna kartica <strong>zdrav</strong>stvenega<br />

<strong>za</strong>varovanja ali <strong>zdrav</strong>stveno <strong>za</strong>varovanje<br />

<strong>za</strong> tujino


BODITE POZORNI! Alergije imajo neprijetne<br />

posledice. Naj vam ne pokvarijo poËitnic.<br />

34 Aktualno | Počitniška in potovalna <strong>lekarna</strong><br />

Ukrepajte junij/julij/avgust že prej! 2010 | NAŠA LEKARNA 35<br />

P<br />

otniki in turisti najpogosteje<br />

zbolijo <strong>za</strong> drisko, takoj <strong>za</strong> njo pa<br />

so okužbe dihal. Za malarijo vsako<br />

leto zboli več kot 300.000 potnikov<br />

iz Evrope in zda. Prav <strong>za</strong>to<br />

priporočamo, da si pred odhodom v<br />

tujino uredite <strong>zdrav</strong>stveno<br />

<strong>za</strong>varovanje <strong>za</strong> tujino. Za <strong>zdrav</strong>stvene<br />

storitve, ki jih ne pokriva<br />

Evropska kartica <strong>zdrav</strong>stvenega<br />

<strong>za</strong>varovanja in niso nujne ali<br />

potrebne, je priporočljivo skleniti<br />

komercialno <strong>zdrav</strong>stveno <strong>za</strong>varovanje<br />

z medicinsko asistenco v tujini.<br />

Magistri farmacije v <strong>lekarna</strong>h opo<strong>za</strong>rjamo<br />

dopustnike oziroma popotnike, da se o<br />

pravilni rabi vsakega od <strong>zdrav</strong>il v svoji počitniški<br />

oziroma potovalni lekarni posvetujejo<br />

s farmacevtom oziroma <strong>zdrav</strong>nikom. S seboj<br />

vzemite tudi priloženo navodilo <strong>za</strong><br />

uporabo <strong>zdrav</strong>il.<br />

V kombinaciji s sončnimi žarki lahko<br />

zelo hude preobčutljivosti na koži povzročajo<br />

tudi nekatera <strong>zdrav</strong>ila. Zato v lekarni<br />

preverite, kakšen vpliv ima lahko sončenje v<br />

kombinaciji z <strong>zdrav</strong>ili, ki jih jemljete.<br />

Ne po<strong>za</strong>bite pa tudi na to, da je ena od nevarnosti<br />

v vročih dneh tudi dehidracija, <strong>za</strong>to<br />

pijte <strong>za</strong>dostne količine tekočine. Še zlasti pri<br />

športu in drugih telesnih dejavnostih farmacevti<br />

v <strong>lekarna</strong>h priporočamo, da <strong>za</strong>radi povečanega<br />

znojenja v poletnih dneh poleg tekočine<br />

nadomeščate tudi minerale. Nadomeščanje<br />

tekočine pa je najpomembnejše tudi<br />

pri driski, da se prepreči dehidracija.<br />

Pri daljših počitnicah, <strong>za</strong>htevnejših potovanjih<br />

ali potovanjih v kraje, kjer je pogosto<br />

slab dostop do <strong>zdrav</strong>niške oskrbe in<br />

<strong>zdrav</strong>il, pa je treba počitniško lekarno razširiti<br />

v potovalno lekarno. Izbor <strong>zdrav</strong>il in<br />

drugih sredstev prilagodite potniku in potovanju,<br />

pri čemer upoštevajte tudi morebitne<br />

izkušnje s svojih prejšnjih potovanj. V<br />

<strong>lekarna</strong>h priporočamo, da <strong>za</strong> več informacij<br />

o potrebnih <strong>zdrav</strong>ilih na načrtovanem potovanju<br />

obiščete osebnega <strong>zdrav</strong>nika ali pa<br />

se obrnete na Inštitut <strong>za</strong> varovanje <strong>zdrav</strong>ja oziroma<br />

območni Zavod <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>stveno varstvo.<br />

Alergije poleti<br />

Če se imunski sistem osebe nenormalno<br />

odziva na neko snov, ki sicer <strong>za</strong> večino ljudi ni<br />

škodljiva, govorimo, da ima oseba alergijo na<br />

to snov. Reakciji organizma pravimo alergična<br />

reakcija. Slednja se lahko pokaže na različne<br />

načine. Lahko pride do izcedka iz nosu, težav<br />

z dihanjem, kihanja, srbečega nosu, otekanja v<br />

predelu obra<strong>za</strong>, v najhujšem primeru pa pride<br />

do anafilaktične reakcije. Najpogostejše<br />

alergije poleti, torej sezonske alergije, so tiste<br />

na trave in različne plevele.<br />

Prave alergije na sonce, kot jih po definiciji<br />

poznamo v medicini, so relativno redke.<br />

Bistveno pogostejše so številne druge reakcije<br />

na sončne žarke, ki pa nastajajo po drugih<br />

– nealergijskih mehanizmih. Ker so ti procesi<br />

in mehanizmi <strong>za</strong>pleteni in pogosto nejasni,<br />

mnogi uporabljajo <strong>za</strong> različne reakcije na<br />

sonce kar preprosto poenostavljen izraz<br />

“alergija na sonce”. Strokovno imenujemo<br />

veliko skupino različnih kožnih bolezni, ki so<br />

pove<strong>za</strong>ne z izpostavljanjem svetlobi –<br />

fotodermatoze.<br />

Pogoste alergije, s katerimi se srečujemo<br />

poleti, so tudi alergije na pike žuželk,<br />

ožigalkarje in hrano. Za lajšanje blagih in<br />

občasnih težav z alergijami uporabljamo<br />

antihistaminike.<br />

Kako pravilno shranimo <strong>zdrav</strong>ila <strong>za</strong> na pot<br />

Zdravila in druga sredstva, ki sodijo v<br />

potovalno lekarno, je treba shraniti v posebnih<br />

torbicah ali škatlah, ki ne prepuščajo<br />

svetlobe in vlage. Zdravila naj bodo shranjena<br />

na ustrezni temperaturi, ki običajno ne<br />

sme biti višja od 25 °C. Za <strong>za</strong>ščito pred velikimi<br />

temperaturnimi spremembami priporočamo<br />

tudi uporabo aluminijaste folije ali<br />

drugega izolacijskega materiala. Posebno<br />

pozornost pa je treba posvetiti shranjevanju<br />

tistih <strong>zdrav</strong>il, ki <strong>za</strong>htevajo posebne pogoje<br />

shranjevanja (npr. inzulin).<br />

Pri potovanju z avtomobilom naj se torbica<br />

z <strong>zdrav</strong>ili tako poleti kot pozimi nahaja<br />

v potniškem prostoru. Pri potovanju z letalom,<br />

vlakom ali ladjo naj imajo potniki tor-<br />

Ste na poËitnicah<br />

ujetniki alergij?<br />

PO IZBORU<br />

Pomaga vam<br />

FARMACEVTOV<br />

Št.1<br />

Claritine S je nepogrešljiv del potovalne lekarne.<br />

Je izjemno uËinkovit in varen pri vseh oblikah<br />

alergijskih bolezni. Vzemite ga že pred poËitnicami,<br />

saj deluje preventivno. Tako boste bolje <strong>za</strong>šËiteni<br />

pred alergijami na sonce. UËinkovito lajša tudi reakcije<br />

na pike žuželk ali kreme, saj zmanjšuje srbenje, pordelost<br />

in izpušËaje na koži. Je izjemno varen in uËinkuje že<br />

v 30 minutah, ne povzroËa <strong>za</strong>spanosti, nima interakcij<br />

s hrano ali z alkoholom. Primeren je tudi <strong>za</strong> otroke, od<br />

dopolnjenega 2. leta. www.alergije.si<br />

Schering - Plough CE AG, Dunajska 22, Ljubljana<br />

Farmasist d.o.o., 2009, Najpogosteje priporoËeni antialergiki peroralni, PriroËnik<br />

<strong>za</strong> svetovanje pri samo<strong>zdrav</strong>ljenju, Izdelki <strong>za</strong> samo<strong>zdrav</strong>ljenje leta 2009, str. 16<br />

Pred uporabo natanËno preberite navodilo! O tveganju in<br />

neželenih uËinkih se posvetujte z <strong>zdrav</strong>nikom ali s farmacevtom.<br />

Na voljo v lekarni<br />

brez recepta.


36 Aktualno | Počitniška in potovalna <strong>lekarna</strong><br />

junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 37<br />

P<br />

red potovanjem z avtom<br />

opravite servis vozila, ki vam<br />

jamči, da boste odšli na pot z<br />

brezhibnim vozilom. Vozite vedno<br />

samo spočiti in osredotočeni na<br />

vožnjo. Ne po<strong>za</strong>bite na pitje<br />

<strong>za</strong>dostne količine tekočine, saj lahko<br />

poletni cestni <strong>za</strong>stoji pripomorejo k<br />

dehidraciji. Potnikom, ki so nagnjeni<br />

k potovalni bolezni, svetujemo, da se<br />

v času potovanja obrnejo v smer<br />

gibanja in gledajo skozi okno.<br />

bico z <strong>zdrav</strong>ili v osebni prtljagi, saj v prostorih<br />

<strong>za</strong> prtljago lahko pride do velikih<br />

temperaturnih nihanj. Tako <strong>za</strong>gotovimo<br />

najprimernejšo temperaturo shranjevanja<br />

<strong>zdrav</strong>il med potovanjem. Poleg tega pa so<br />

potniku <strong>zdrav</strong>ila vedno pri roki, npr. če jih<br />

potrebuje med potovanjem ali v primeru izgube<br />

ali <strong>za</strong>kasnitve prtljage.<br />

Farmacevti v <strong>lekarna</strong>h še opo<strong>za</strong>rjamo popotnike,<br />

naj pred potovanjem preverijo datume<br />

roka uporabnosti <strong>zdrav</strong>il. Vsa <strong>zdrav</strong>ila<br />

shranimo v originalni embalaži, skupaj s priloženimi<br />

navodili <strong>za</strong> uporabo. Na potovanje<br />

ne smemo jemati rabljenih <strong>zdrav</strong>il, ki so nam<br />

jih podarili prijatelji, znanci ali pa smo jih<br />

kupili prek interneta, ker <strong>za</strong>radi napačnega<br />

shranjevanja <strong>zdrav</strong>il lahko obstaja tveganje<br />

glede njihove učinkovitosti. Za njihovo kakovost,<br />

varnost in učinkovitost nihče ne jamči,<br />

<strong>za</strong>to v takšnem primeru sami prev<strong>za</strong>memo<br />

odgovornost <strong>za</strong> morebitne škodljive<br />

učinke ali neučinkovitost <strong>zdrav</strong>il.<br />

Potovalno lekarno je treba shraniti na<br />

mesto, kjer je nedosegljiva otrokom.<br />

Zdravila <strong>za</strong> na pot v eksotične kraje<br />

V Sloveniji trenutno ni registriranih antimalarikov,<br />

<strong>za</strong>to izvaja oskrbo s temi <strong>zdrav</strong>ili<br />

Inštitut <strong>za</strong> varovanje <strong>zdrav</strong>ja, in sicer tudi<br />

prek območnih Zavodov <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>stveno varstvo.<br />

Teh <strong>zdrav</strong>il ne more predpisati osebni<br />

<strong>zdrav</strong>nik, da bi jih uporabnik prejel v lekarni.<br />

Potencialna izključenost osebnega <strong>zdrav</strong>nika<br />

iz nadzora nad njihovo uporabo lahko<br />

pomembno poveča tveganje zlasti <strong>za</strong> interakcije<br />

z drugimi <strong>zdrav</strong>ili, ki jih uporabnik<br />

morda prejema. Resni neželeni stranski<br />

učinki teh <strong>zdrav</strong>il so sicer večinoma redki<br />

ali zelo redki, vendar pa je treba uporabnike<br />

natančno poučiti, na katere znake stranskih<br />

učinkov morajo biti pozorni, in o tem, kako<br />

naj ukrepajo, če se ti učinki pokažejo.<br />

Včasih se potniki odločajo <strong>za</strong> nakup<br />

<strong>zdrav</strong>il <strong>za</strong> kemoprofilakso, ki nimajo dovoljenja<br />

v Republiki Sloveniji, prek interneta<br />

ali pa <strong>zdrav</strong>ila kupijo od nekoga, ki se je vrnil<br />

s potovanja, pa <strong>zdrav</strong>il ni potreboval ali<br />

jih ni porabil v celoti. Ker so v teh primerih<br />

<strong>zdrav</strong>ila pridobljena iz nepreverjenih virov,<br />

obstaja večje tveganje glede učinkovitosti<br />

<strong>zdrav</strong>il, saj so lahko bila nepravilno shranjena.<br />

V <strong>lekarna</strong>h svetujemo previdnost tudi<br />

pri morebitnem nakupu <strong>zdrav</strong>il v tujini –<br />

predvsem v azijskih in latinskoameriških<br />

državah, kjer je mogoče kupiti <strong>zdrav</strong>ila, ki<br />

so v Evropi in Severni Ameriki na voljo le<br />

na <strong>zdrav</strong>niški recept. Ta <strong>zdrav</strong>ila so običajno<br />

brez navodil in opozoril ter so lahko sumljivega<br />

izvora (ponaredki), <strong>za</strong>to tovrsten<br />

nakup lekarniški farmacevti odsvetujemo.<br />

Če se potnik vseeno odloči <strong>za</strong> takšen nakup,<br />

naj bo pozoren na to, da bo <strong>zdrav</strong>ilo kupil<br />

pri farmacevtu, ki mu bo tudi ustrezno svetoval<br />

glede uporabe <strong>zdrav</strong>ila.<br />

Neporabljena <strong>zdrav</strong>ila<br />

Magistri farmacije v <strong>lekarna</strong>h opo<strong>za</strong>rjamo,<br />

da pri pripravi počitniške oziroma potovalne<br />

lekarne upoštevate dejanska <strong>zdrav</strong>stvena<br />

tveganja na svojih počitnicah. Ne<br />

kopičite <strong>zdrav</strong>il po nepotrebnem, saj imajo<br />

omejen rok trajanja, poleg tega pa bi bila<br />

morda <strong>za</strong>radi nepravilnega hranjenja na potovanju<br />

(izpostavljenost nizkim oziroma visokim<br />

temperaturam) neuporabna in bi jih<br />

morali <strong>za</strong>vreči med odpadna <strong>zdrav</strong>ila. Pred<br />

potovanjem se posvetujte z <strong>zdrav</strong>nikom, katera<br />

<strong>zdrav</strong>ila je smiselno vključiti v vašo potovalno<br />

lekarno, katera pa so na voljo v krajih,<br />

kamor boste potovali. Na ta način lahko<br />

tudi prispevate k zmanjšanju količine odpadnih<br />

<strong>zdrav</strong>il, ki sodijo med nevarne odpadke<br />

in so lahko ob nepravilnem odlaganju<br />

škodljiva tako <strong>za</strong> človeka kot naravo.


38 Aktualno | Počitniška in potovalna <strong>lekarna</strong><br />

junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 39<br />

Z<br />

a zmanjševanje tveganja <strong>za</strong><br />

nastanek tromboembolije pri<br />

potnikih na daljših letalskih letih<br />

svetujemo uživanje <strong>za</strong>dostne<br />

količine tekočine, pri čemer<br />

odsvetujemo uživanje alkoholnih<br />

pijač, ker delujejo diuretično.<br />

Svetujemo tudi gibanje in vaje, ki<br />

zmanjšujejo nastanek edema. Za<br />

zmanjšanje hipoksije pa svetujemo<br />

večkratno globoko dihanje.<br />

Potovanje z letalom in venska trombo<strong>za</strong><br />

Po nekaterih podatkih je pri osebah s<br />

trombofilijo in tistih, ki jemljejo peroralne<br />

kontraceptive, nevarnost tromboembolije<br />

pri potovanju z letalom do 16-krat oziroma<br />

14-krat večja kot pri <strong>zdrav</strong>ih osebah, ki ne<br />

uporabljajo hormonskih kontraceptivov. Za<br />

preprečevanje se po nekaterih priporočilih<br />

lahko uspešno uporablja acetilsalicilna kislina<br />

v enkratnem odmerku, vendar <strong>za</strong> to ni<br />

znanstvenih dokazov. Kljub temu nekateri<br />

priporočajo, da se osebam, pri katerih je povečano<br />

tveganje <strong>za</strong> nastanek tromboze, pri<br />

potovanjih, ki trajajo več kot štiri ure, svetuje<br />

preventivno jemanje 100 mg acetilsalicilne<br />

kisline nekaj dni pred potovanjem. Zelo<br />

CSC_oglas_bionect_nasa <strong>lekarna</strong>_175x126_maj 2010_tisk.pdf 1 5/23/10 8:51 PM<br />

uspešno se <strong>za</strong> preprečevanje tromboembolije<br />

pri poletih z letalom uporablja tudi nizkomolekularni<br />

heparin. Za zmanjševanje tveganja<br />

<strong>za</strong> nastanek tromboembolije svetujemo uživanje<br />

<strong>za</strong>dostne količine tekočine, pri čemer<br />

odsvetujemo uživanje alkoholnih pijač, ker<br />

delujejo diuretično. Svetujemo tudi gibanje<br />

in vaje, ki zmanjšujejo nastanek edema, <strong>za</strong><br />

zmanjšanje hipoksije pa svetujemo večkratno<br />

globoko dihanje.<br />

Več informacij o potovalni lekarni in izdelkih,<br />

ki sodijo vanjo, vam je na voljo na<br />

spletni strani Gorenjskih lekarn na pove<strong>za</strong>vi<br />

www.gorenjske-lekarne.si. <br />

Nekaj pogostih bolezni in težav na poti<br />

Potovalna bolezen<br />

Za potovalno bolezen je značilen občutek<br />

utrujenosti, vrtoglavice in slabosti, ki se<br />

lahko stopnjuje do bruhanja. Potovalna bolezen<br />

nastane, kadar je telo izpostavljeno<br />

močnim pospeškom gibanja ali gibanju v<br />

različnih smereh oziroma kadar ni vizualnega<br />

stika z dejanskim zunanjim horizontom.<br />

Potnikom, ki so nagnjeni k potovalni<br />

bolezni, svetujemo, da se v času potovanja<br />

obrnejo v smer gibanja in gledajo skozi okno.<br />

Za lajšanje slabosti na krajših potovanjih se<br />

uporabljajo <strong>zdrav</strong>ila brez recepta, ki imajo<br />

bolj ali manj izražene stranske učinke sedacije<br />

in suhih ust. Novejše raziskave kažejo,<br />

da so <strong>za</strong> lajšanje potovalne bolezni učinkoviti<br />

tudi pripravki iz ingverja, ki imajo manj<br />

neželenih stranskih učinkov.<br />

Potovalna driska<br />

Potovalna driska je ena izmed najpogostejših<br />

težav, s katerimi se srečujejo turisti<br />

in popotniki. Zdravljenje potovalne driske<br />

običajno poteka kot samo<strong>zdrav</strong>ljenje, <strong>za</strong>to je<br />

pri tem nasvet farmacevta še posebej pomemben.<br />

Tudi pri potovalni driski je najpomembnejši<br />

ukrep ustrezna preventiva. Potnikom<br />

svetujemo uporabo ustekleničene<br />

vode in originalnih ustekleničenih bre<strong>za</strong>lkoholnih<br />

pijač. Sveže sadje je treba olupiti,<br />

vso hrano je treba prekuhati, izogibati se je<br />

treba hrani »na ulici«, še posebej, če ni sveže<br />

pripravljena. Če se driska vendarle pojavi, je<br />

najpomembnejše nadomeščanje tekočine,<br />

da se prepreči dehidracija. V ta namen svetujemo<br />

oralno rehidracijsko sol. V primeru,<br />

da te ni na razpolago, potnikom svetujemo,<br />

da si tekočino <strong>za</strong> rehidracijo pripravijo sami<br />

iz enega litra ustekleničene vode, pet jedilnih<br />

žlic sladkorja, kavne žličke kuhinjske<br />

soli in soka dveh pomaranč, grenivke ali banane.<br />

Če se uporablja sok grenivke, je treba<br />

opozoriti tudi na možnost interakcij soka<br />

grenivke z nekaterimi <strong>zdrav</strong>ili.<br />

C<br />

M<br />

Y<br />

CM<br />

MY<br />

CY<br />

CMY<br />

K


40 NAŠA LEKARNA<br />

junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 41<br />

Kako deluje<br />

Glavobol poletnih<br />

mesecev – glavobol<br />

<strong>za</strong>radi dehidracije<br />

prim. mag. Marija Cesar - Komar, dr. med., specialistka anesteziologinja,<br />

vodja protibolečinske ambulante v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec<br />

S pametnim ravnanjem se bomo v vročih dneh lahko izognili<br />

težavam z morebitnimi glavoboli <strong>za</strong>radi vročine in dehidracije.<br />

Prva pomoč pri sezonskih glavobolih <strong>za</strong>radi vročine in<br />

dehidracije je, da se umaknemo z vročega predela, če je to le<br />

mogoče, in si pokrijemo oziroma <strong>za</strong>ščitimo glavo s hladnim<br />

pokrivalom. Pitje tekočin naj bo zmerno, vendar vztrajno, v<br />

daljšem časovnem obdobju (nekaj ur). Če to ne pomaga, lahko<br />

v<strong>za</strong>memo tudi preprost, periferno delujoči analgetik.


42 Kako deluje | Glavobol poletnih mesecev – glavobol <strong>za</strong>radi dehidracije junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 43<br />

P<br />

rvo ukrepanje oziroma prva<br />

pomoč pri sezonskih glavobolih<br />

<strong>za</strong>radi vročine in dehidracije je, da se<br />

umaknemo z vročega predela, če je<br />

to le mogoče, da si pokrijemo<br />

oziroma <strong>za</strong>ščitimo glavo s hladnim<br />

pokrivalom in da pijemo dosti<br />

tekočin. Pri pitju tekočin moramo<br />

biti previdni, saj je možno, da<br />

naenkrat popita prevelika količina<br />

tekočine sproži bruhanje, ki stanje še<br />

poslabša, saj se s tem dehidracija še<br />

poglablja. Pitje tekočin naj bo torej<br />

zmerno, vendar vztrajno, v daljšem<br />

časovnem obdobju (nekaj ur).<br />

Glavobol je kliničen simptom, definiran kot neprijeten,<br />

boleč občutek v glavi. Delimo ga na dve veliki<br />

skupini – primarni in sekundarni glavobol.<br />

Glavoboli so različne jakosti, ki jo oceni človek<br />

sam. Intenzivnost ali jakost glavobola merimo, kot vse bolečine,<br />

z vas – vizualno analogno skalo, ki ima stopnje od<br />

0-10, pri čemer je 0 brez bolečin, z vsako številko bolečina<br />

narašča, do 10, ko je glavobol nevzdržen. Blagi glavobol ima<br />

vas 1-3, srednje močan ima vas 4-6 in močan ima vas 7-10.<br />

Primarni glavoboli so: migrena, tenzijski glavobol, glavobol<br />

v rafalih – kronična paroksizmalna hemikrenija in mešani<br />

glavobol – posledica okvare struktur v glavi ali na njej.<br />

To so dokaj standardni glavoboli in ljudje, ki trpijo <strong>za</strong> njimi,<br />

jih poznajo, pojavljajo se navadno daljše časovno obdobje<br />

(nekaj mesecev ali let), vedno po istem vzorcu nastanka<br />

(sprožilni dejavniki) in razvoja. Poznamo <strong>zdrav</strong>ila, terapije<br />

ali ukrepe, ki glavobole zmanjšajo, prekinejo ali olajšajo.<br />

Nekateri bolniki morajo jemati <strong>zdrav</strong>ila samo ob napadih,<br />

drugi pa tudi v času, ko napadov ni, <strong>za</strong> preprečitev – preventivno,<br />

da se napadi glavobolov ne razvijejo.<br />

Druga skupina glavobolov so sekundarni, ki so posledica<br />

spremenjenih razmer v sami glavi ali na njej. Pove<strong>za</strong>ni so<br />

lahko s poškodbo, boleznimi ožilja, notranjelobanjskimi<br />

boleznimi, z vplivi različnih kemičnih snovi ali okužb zunaj<br />

ali znotraj glave, lahko so vzročno pove<strong>za</strong>ni s presnovnimi<br />

motnjami.<br />

Glavobol je lahko pove<strong>za</strong>n z boleznijo na lobanji, vratu,<br />

očeh, nosu, sinusih, zobeh, v ustni votlini ali drugih strukturah<br />

obra<strong>za</strong> in lobanje. Lahko je posledica nevralgije ali<br />

okvare možganskih ali vratnih živcev.<br />

V skupino sekundarnih glavobolov spadajo tudi nerazvrstljivi<br />

glavoboli. Mednje bi lahko šteli tukaj obravnavani<br />

glavobol, ki se pojavlja sezonsko, v vročih, toplih poletnih<br />

mesecih in je posledica dehidracije ali izsušitve.<br />

Kaj povzroča glavobol?<br />

Strukture v glavi in na njej, ki so boleče, so: koža, mišice,<br />

periost – pokostnica, večje arterije, venski sinusi, trda možganska<br />

ovojnica na lobanjskem dnu in živci s senzibilnim nitjem<br />

(trigeminus, glosofaringeus, vagus, drugi in tretji vratni<br />

živec). Bolečino povzroča vlek arterij na možganski bazi in v<br />

možganskih ovojnicah, venskih sinusov kot tudi pritisk na<br />

katerokoli občutljivo, bolečo strukturo. Bolečina je lahko posledica<br />

vnetja ali dilatacije – razširitve, ohlapnosti arterij.<br />

Kdo postavi diagnozo glavobola?<br />

Točno diagnozo glavobola postavi običajno nevrolog na<br />

podlagi natančno odvzete anamneze (potek in pojavljanje<br />

glavobolov), sprožilnih faktorjev, lokali<strong>za</strong>cije na glavi in značilnosti<br />

glavobola (top, oster, pritisk, utripajoč, pikajoč …).<br />

Velikokrat je treba opraviti tudi določene diagnostične postopke<br />

(rentgensko slikanje glave, ct, mr …).


44 Kako deluje | Glavobol poletnih mesecev – glavobol <strong>za</strong>radi dehidracije junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 45<br />

Če se nam pojavlja glavobol le v določenih situacijah, ko<br />

je zunaj vroče in ko smo <strong>za</strong>radi različnih vzrokov manj pili<br />

ali smo izgubljali preveč tekočine (prekomerno potenje, preveliko<br />

odvajanje urina), lahko pomislimo, da je vzrok glavobola<br />

dehidracija ali izsušitev. Pri dehidraciji se posušijo, skrčijo<br />

in zmanjšajo vse strukture v glavi, vključno s tistimi, ki<br />

bolijo. Lahko pride do njihovega natega. Tudi tvorba cerebrospinalne<br />

tekočine (tekočine, ki obliva vse strukture v lobanjskem<br />

in hrbteničnem kanalu), ki poteka stalno, je<br />

zmanjšana, kar zopet pripomore k dodatni izsušitvi. V hujših<br />

primerih lahko pride tudi do krčev in bruhanja <strong>za</strong>radi<br />

elektrolitskega neravnovesja, kar stanje še poslabšuje in motnjo<br />

ojačuje. To lahko pripelje do <strong>za</strong>čaranega kroga, ki <strong>za</strong>hteva<br />

strokovno medicinsko pomoč. To večkrat opažamo pri<br />

raznih ekstremnih športnih aktivnostih v vročem vremenu<br />

(maraton) ali pri delu na terenu.<br />

Prekomerno uživanje <strong>zdrav</strong>il lahko povzroči glavobol<br />

Zdravila, kot so paracetamol (Lekadol, Nalgesin) ali acetilsalicilna<br />

kislina (Aspirin), narkotiki, barbiturati ali ergotaminski<br />

preparati, lahko imajo <strong>za</strong> stranski učinek glavobol,<br />

<strong>za</strong>to moramo tudi ta vzrok izključiti. Pri tej vrsti glavobola<br />

ta <strong>zdrav</strong>ila ne pomagajo, lahko ga celo poslabšajo. Poznamo<br />

primere, ko se nekateri bolniki pritožujejo, da jim določeni<br />

analgetiki glavobol poslabšajo, kar je dokaz <strong>za</strong> omenjeno vrsto<br />

glavobola.<br />

V protibolečinskih ambulantah se ob drugih bolečinah<br />

veliko srečujemo tudi z bolniki z glavoboli, ki so predvsem<br />

primarni, trajajo že vrsto let, imajo večinoma postavljeno diagnozo<br />

glavobola in so diagnostično obdelani.<br />

Kakšna je terapija glavobola <strong>za</strong>radi dehidracije?<br />

Prvo ukrepanje oziroma prva pomoč pri sezonskih glavobolih<br />

<strong>za</strong>radi vročine in dehidracije je, da se umaknemo z vročega<br />

predela, če je to le mogoče, da si pokrijemo oziroma <strong>za</strong>ščitimo<br />

glavo s hladnim pokrivalom in da pijemo dosti<br />

tekočin. Pri pitju tekočin moramo biti previdni, saj je možno,<br />

da naenkrat popita prevelika količina tekočine sproži bruhanje,<br />

ki stanje še poslabša, saj se s tem dehidracija še poglablja.<br />

Pitje tekočin naj bo torej zmerno, vendar vztrajno, v daljšem<br />

časovnem obdobju (nekaj ur). Če to ne pomaga, lahko v<strong>za</strong>memo<br />

tudi preprost, periferno delujoči analgetik, kot je na primer<br />

nesteroidni protivnetni analgetik (nsaids), kot so paracetamol,<br />

ketoprofen, naproksen … Za omenjeni glavobol<br />

nikakor ne priporočamo jemanja opioidnih – morfinskih,<br />

centralno delujočih analgetikov, <strong>za</strong>radi njihove narave in morebitnih<br />

stranskih učinkov.<br />

Če po vseh teh ukrepih glavobol še ne pojenja ali če se<br />

stanje poslabšuje, je glavobol znak resnejšega dogajanja v<br />

glavi, na kar ne smemo po<strong>za</strong>biti, <strong>za</strong>to je treba obiskati osebnega<br />

ali dežurnega <strong>zdrav</strong>nika, ki bo ocenil, ali je glavobol<br />

take narave, da <strong>za</strong>hteva nadaljnjo dodatno obravnavo ali<br />

preglede pri specialistih (nevrolog, rentgenolog, internist …).<br />

S pametnim ravnanjem v poletnih mesecih se bomo lahko<br />

preprosto izognili težavam z morebitnimi glavoboli <strong>za</strong>radi<br />

vročine in dehidracije. <br />

Imel sem pogoste glavobole<br />

Po končanem delu, med odhajanjem domov,<br />

me je velikokrat zgrabil glavobol. Domov<br />

sem se vračal popolnoma izmučen. Nisem<br />

se mogel več zbrati in dovolj posvečati<br />

družini. Žena jemlje tablete Lekadol ® , <strong>za</strong>to jih<br />

je priporočila še meni.<br />

V domači lekarni sem<br />

poiskal Lekadol ®<br />

Lekadol ® mi je uredil življenje. Zdaj že ob<br />

pojavu bolečine v<strong>za</strong>mem dve tableti<br />

Lekadola ® . Glavobol mine, tablete pa mi ne<br />

otežijo želodca. Pripravljen na nove izzive<br />

se z veseljem posvečam svoji družini.<br />

Nepopustljiv<br />

do glavobola,<br />

a nežen<br />

do želodca.<br />

Lek d. d., Verovškova 57, 1526 Ljubljana, www.lek.si - oglasno sporočilo<br />

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in<br />

neželenih učinkih se pogovorite z <strong>zdrav</strong>nikom ali s farmacevtom.


46 NAŠA LEKARNA<br />

junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 47<br />

Kako deluje<br />

Magnezij kot<br />

pomemben mineral<br />

<strong>za</strong> ohranjanje<br />

<strong>zdrav</strong>ja človeka<br />

dr. Luka Krušič in dr. Ana Krušič - Kaplja<br />

Dnevne potrebe po magneziju <strong>za</strong> mladino od 16. leta in<br />

odrasle znaša po priporočilih nemške zveze <strong>za</strong> prehrano<br />

od 300 do 400 mg, pri čemer je potrebno upoštevati, da<br />

moški potrebujejo nekoliko večje količine magnezija kot<br />

ženske <strong>za</strong>radi večje mase skeleta. Za otroke do 4 leta se<br />

priporoča 80 mg, do 15. leta pa od 120 do 300 mg<br />

dnevno. Dnevna potreba pri nosečnicah znaša 350 mg,<br />

<strong>za</strong> doječe mame 390 mg dnevno. V <strong>za</strong>dnjih mesecih<br />

nosečnosti priporočajo dodajanje magnezija <strong>za</strong>radi<br />

preprečevanja prezgodnjih popadkov.


48 Kako deluje | Magnezij kot pomemben mineral <strong>za</strong> ohranjanje <strong>zdrav</strong>ja človeka<br />

junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 49<br />

Še posebno se priporoča povečana količina<br />

dnevno <strong>za</strong>užite količine magnezija pri sledečih<br />

skupinah:<br />

• športniki, ki utegnejo izgubiti večje količine<br />

magnezija med potenjem po povečani<br />

potrebi <strong>za</strong>radi nevtrali<strong>za</strong>cije odvečnih kislin,<br />

• diabetiki, ki izločajo večje količine magnezija<br />

z urinom,<br />

• starejši ljudje, ki <strong>za</strong>užijejo premalo vode in<br />

tekočin ter se pomanjkljivo prehranjujejo,<br />

• ljudje, ki uživajo <strong>zdrav</strong>ila: aminoglikozide,<br />

cisplatin, ciklosporin, digoksin, oralna<br />

kontracepcijska sredstva, laksative, glukokortikoide,<br />

diuretike in drugo,<br />

• bolniki s srčnimi obolenji.<br />

Znano je, da je samo organsko ve<strong>za</strong>n magnezij<br />

v obliki citrata ali aspartata razpoložljiv na<br />

celični ravni in da se anorganske soli magnezija,<br />

kot so magnezijev karbonat in oksid, sicer resorbirajo<br />

v kri, vendar niso razpoložljive drugim<br />

tkivnim celicam.<br />

Ob <strong>za</strong>časnih pomanjkanjih magnezija <strong>za</strong>radi<br />

njegove majhne vsebnosti v prehrani se magnezij<br />

glede na potrebe uporablja iz kosti. S starostjo<br />

se zmanjša sposobnost nadomeščanja magnezija<br />

iz tkiv, kar pomeni povečano dnevno<br />

potrebo po magneziju pri starejših ljudeh. Pomanjkanje<br />

magnezija se pojavi zlasti pri nepravilni<br />

prehrani in pri kroničnih obolenjih.<br />

Pomanjkanje magnezija<br />

Ob današnjih življenjskih pogojih in navadah<br />

je pomanjkanje magnezija zelo pogosto.<br />

Telo lahko dolgo časa kompenzira pomanjkanje<br />

magnezija s pomočjo izkoriščanja magnezija<br />

iz kostnih depojev in s pomočjo zmanjšanega<br />

izločanja magnezija skozi ledvice, ne da bi se<br />

pojavili večji patofiziološki učinki s kliničnimi<br />

simptomi. Pri dolgotrajni zmanjšani oskrbi in<br />

dodatni izgubi magnezija preko ledvic in kože<br />

pa se pojavijo naslednji simptomi pomanjkanja:<br />

• pritisk v glavi, vrtoglavica, omotičnost,<br />

<strong>za</strong>spanost, nervo<strong>za</strong>, padec koncentracije,<br />

• migrena, glavobol,<br />

• motnje v ritmu delovanja srca,<br />

• krči mišic obra<strong>za</strong>, vratu in lopatic, krči<br />

vzdolž celotne hrbtenice, v področju<br />

želodca in črevesja, sečnih poti, maternice,<br />

stegen, meč, podplatov in prstov na nogi,<br />

• občutek gluhosti mišic, parestezija,<br />

• hipertonija.<br />

Pri človeku se kaže pomanjkanje magnezija s<br />

simptomi povišane nevromišične vzdražljivosti,<br />

ki vodi do mišičnih napetosti, krčev, motenj srčnega<br />

ritma, hipertonije in splošno do slike obolenja<br />

latentne tetanije (Durlach, 1988, Rude, 1998).<br />

Magnezij in obolenja<br />

Novejše raziskave so poka<strong>za</strong>le pomembnost<br />

magnezija v homeostazi oz. presnovi kostnega<br />

tkiva. Največji delež magnezija v telesu se nahaja<br />

prav v kosteh, kjer se ob njegovem pomanjkanju<br />

v dnevni oskrbi s hrano lahko aktivira 1/3<br />

od celotnega vsebovanega magnezija. Pri dolgotrajni<br />

pomanjkljivi oskrbi z magnezijem prek<br />

prehrane to neposredno prispeva k nastanku<br />

osteoporoze.<br />

Še posebej pomembno je pomanjkanje magnezija<br />

ob močnem stresu. Že dolgo je poznana<br />

zve<strong>za</strong> med glavobolom in pomanjkanjem magnezija.<br />

Značilen simptom <strong>za</strong> pomanjkanje magnezija<br />

je tr<strong>za</strong>nje obraznih mišic pri dotikanju<br />

določenih živcev pred uhljem. Tudi živčnomišično<br />

vzdraženje v področju plečke in glave s posledičnimi<br />

glavoboli je posledica pomanjkanja<br />

magnezija (Durlach, 1988).<br />

Epidemiološke raziskave so poka<strong>za</strong>le velik<br />

pomen visokih koncentracij magnezija v serumu<br />

<strong>za</strong> srčno-žilni sistem, kjer so v aric-raziskavi<br />

pri ženskah lahko poka<strong>za</strong>li močno zmanjšano<br />

tveganje srčno-žilnih obolenj (Liao in sod.,<br />

1998). Prav tako ima povečana oskrba z magnezijem<br />

važno terapevtsko vlogo pri obolenjih<br />

srca in ožilja (Schechter, 2003).<br />

Posebno važno vlogo ima oskrba z magnezijem<br />

pri preprečevanju pojava diabetesa tipa 2 in<br />

pri omilitvi simptomov ter izboljšanju regulacije<br />

krvnega sladkorja (Barbagallo in sod., 2007). Obsežne<br />

epidemiološke raziskave so poka<strong>za</strong>le, da<br />

se z zmanjšanjem vsebnosti magnezija v hrani<br />

povečuje verjetnost <strong>za</strong> pojav diabetesa tipa 2 in<br />

pojav metaboličnega sindroma (Lopez-Ridaura<br />

in sod., 2004; Song in sod., 2005). Oskrba z magnezijem<br />

vpliva pozitivno na potek obolenja pri<br />

klinično manifestiranem obolenju diabetesa<br />

tipa 2, ker je <strong>za</strong>dostna količina magnezija važna<br />

<strong>za</strong> normalno delovanje inzulina. Številne raziskave<br />

ob dodajanju magnezija pri diabetičnih<br />

bolnikih so potrdile izboljšano delovanje inzulina<br />

(Larsson in Wolk, 2007).<br />

Povprečna prehrana diabetikov je zelo<br />

skromna z oskrbo magnezija, še zlasti <strong>za</strong>radi<br />

zmanjšanega uživanja kruha in drugih živil iz<br />

žitaric. Dnevna potreba po magneziju pa je pri<br />

diabetičnih bolnikih povečana <strong>za</strong>radi povečanega<br />

izločanja urina in acidoze, kar še povečuje<br />

izločanje in izgubo magnezija iz telesa. Pomanjkanje<br />

magnezija po najnovejših raziskavah<br />

povečuje pojav vnetnih procesov, ki vodijo<br />

do poškodb sten ožilja.<br />

Oskrba z magnezijem<br />

Magnezij predstavlja prav <strong>za</strong>radi njegovega<br />

kroničnega pomanjkanja med prebivalstvom rizični<br />

dejavnik <strong>za</strong> številna obolenja. Prav <strong>za</strong>to je<br />

pravilna oskrba z magnezijem priporočljiva <strong>za</strong> izravnavo<br />

pomanjkanja tako pri <strong>zdrav</strong>ih kot bolnih<br />

ljudeh. Za vzpostavitev normalne koncentracije<br />

magnezija v medcelični tekočini je potrebno nadomestiti<br />

izgube magnezija najprej v kostnem<br />

tkivu. Priporoča se najmanj 4-tedensko dodajanje<br />

po 300 mg dnevno priporočene količine magnezija<br />

(who, 2008), in sicer v obliki organsko<br />

ve<strong>za</strong>ne soli (magnezijev citrat), ki je razpoložljiv<br />

tudi na celični ravni (Walker in sod., 2003).


50 NAŠA LEKARNA<br />

junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 51<br />

Kako<br />

<strong>zdrav</strong>iti<br />

Zdravila pri<br />

erektilni<br />

disfunkciji<br />

mag. Nada Tržan - Herman, mag. farm.<br />

Erektilna disfunkcija je ponavljajoča se<br />

nezmožnost <strong>za</strong> <strong>za</strong>četek in <strong>za</strong>drževanje dovolj<br />

čvrste erekcije penisa, ki omogoča uspešen<br />

spolni odnos. Pojem impotenca pa ima širši<br />

pomen in se nanaša tudi na razne druge težave<br />

pri spolnih odnosih in <strong>za</strong>nositvi – npr.<br />

pomanjkanje želje po ljubljenju (pomanjkanje<br />

libida), težave pri izlivu semena ali težave pri<br />

doseganju orgazma.


52 Kako deluje | Zdravila pri erektilni disfunkciji<br />

junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 53<br />

Zdravljenje erektilne disfunkcije<br />

nekoč in danes<br />

Od najstarejših časov dalje je človek<br />

posvečal veliko pozornosti privlačnosti<br />

telesa in spolni moči. Spolna aktivnost<br />

je tesno pove<strong>za</strong>na s splošnim <strong>zdrav</strong>stvenim<br />

stanjem. Žal so ljudje o težavah na<br />

področju spolnega življenja največkrat<br />

molčali, saj je bila seksualna medicina<br />

premalo razvita in poznana.<br />

V <strong>za</strong>dnjih nekaj desetletjih so bile<br />

na področju seksualne medicine narejene<br />

obsežne raziskave in prelomnico<br />

predstavlja modra tabletka – <strong>zdrav</strong>ilo<br />

sildenafil – Viagra, ki je prišla na tržišče<br />

v zda leta 1998.<br />

Erektilna funkcija je odvisna od številnih<br />

interakcij med fiziološkimi<br />

in psihološkimi dejavniki. Erekcija<br />

moškega spolnega uda – penisa – je<br />

dosežena tako, da se najprej razširijo žile, ki<br />

dovajajo kri v penis, in na ta način se dodatno<br />

prekrvavi erektilno tkivo. V nadaljevanju<br />

se dovod krvi povečuje, vključijo pa se<br />

tudi druge mišice penisa, ki se skrčijo in<br />

preprečujejo odtok venozne krvi iz penisa.<br />

Tako se doseže čvrsta erekcija. Po izbrizganju<br />

semena (ejakulacija) se proces <strong>za</strong>ključi s<br />

postopnim plahnenjem spolnega uda.<br />

Seksualna medicina<br />

Seksualna medicina je področje medicine,<br />

ki celovito obravnava človekovo spolno življenje<br />

in težave, ki se pojavijo v zvezi s tem.<br />

Od leta 1994 obstaja Evropsko združenje <strong>za</strong><br />

seksualno medicino (essm), ki pod svojim<br />

okriljem vodi raziskave na tem področju ter<br />

skrbi <strong>za</strong> prenos znanstvenih dognanj v prakso<br />

(izobraževanja, nasveti). Njihova spletna<br />

stran je: http://www.essm.org/index.asp.<br />

Težave na področju seksualnega življenja<br />

nastopajo tako pri moških kot pri ženskah.<br />

Moške seksualne težave so lahko: erektilna<br />

disfunkcija, različne težave z ejakulacijo in<br />

težave v spolnosti, ki nastopijo v starosti.<br />

Ženske seksualne težave pa so: pomanjkanje<br />

libida, težave pri doseganju orgazma (dojemanje<br />

tega problema je zelo individualno),<br />

bolečine pri spolnem odnosu, vaginizem<br />

(boleč krč vaginalnih mišic) in težave v<br />

spolnosti, ki nastopijo v starosti.<br />

Pomemben premik predstavlja dejstvo,<br />

da se je pričelo o problematiki<br />

erektilne disfunkcije bolj odprto pogovarjati<br />

in da ljudje ne prikrivajo tovrstnih<br />

težav, temveč se obrnejo na <strong>zdrav</strong>nika.<br />

Poudariti je treba, da so te težave<br />

lahko pove<strong>za</strong>ne s kakšnim bolezenskim<br />

stanjem (bolezni srca in ožilja,<br />

ledvic, jeter, sladkorna bolezen, prenizka<br />

raven testosterona), lahko težavo<br />

povzroča psihični dejavnik (pretirana<br />

napetost, stres) ali pa je morda vzrok v<br />

nepravilnostih v penisu.<br />

Ne smemo pa po<strong>za</strong>biti, da je lahko<br />

vzrok erektilne disfunkcije tudi pretirano<br />

uživanje alkohola, cigaret, pretirana<br />

debelost ali pa gre <strong>za</strong> stranske<br />

učinke nekaterih <strong>zdrav</strong>il. Sicer pa je ta<br />

težava pogostejša tudi <strong>za</strong>radi daljše življenjske<br />

dobe. Natančna diagno<strong>za</strong><br />

vzroka erektilne disfunkcije omogoča<br />

uvedbo učinkovite terapije, ki povrne<br />

samo<strong>za</strong>vest in dobro počutje.<br />

Obsežno znanstveno raziskavo o težavah<br />

z erektilno disfunkcijo je pred-


54 Kako deluje | Zdravila pri erektilni disfunkciji<br />

junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 55<br />

stavila leta 2004 dr. Carmita Abdo, psihiatrinja<br />

z univerze v San Paulu. Dr. Abdo je<br />

vodila mednarodno znanstveno raziskavo,<br />

ki je <strong>za</strong>jela okoli 27.000 moških in žensk iz<br />

26 držav po vsem svetu. Omogočila jo je farmacevtska<br />

družba Pfizer. Raziskava je vključevala<br />

kar se da objektiven vprašalnik z 10<br />

vprašanji (sq – Sexual Quotest). Ta vprašalnik<br />

je bil objavljen tudi v slovenskih časopisih.<br />

V zda se pojavlja erektilna disfunkcija v<br />

več kot 50 % pri moških med 40 in 70 letom<br />

starosti. Ta številka se veča tudi <strong>za</strong>to, ker sedaj<br />

o tem problemu ljudje odkrito spregovorijo<br />

z <strong>zdrav</strong>nikom.<br />

Farmakoterapija (<strong>zdrav</strong>ljenje z <strong>zdrav</strong>ili)<br />

Na seznamu mednarodne atc klasifikacije<br />

(anatomsko-terapevtsko-kemijska klasifikacija)<br />

so <strong>zdrav</strong>ila pri erektilni disfunkciji<br />

uvrščena v skupino, ki <strong>za</strong>jema naslednje<br />

učinkovine: alprostadil, papaverin, sildenafil,<br />

johimbin, fentolamin, moksisilit, apomorfin,<br />

tadalafil in vardenafil.<br />

Zdravljenje pred letom 1998, ko je prišel<br />

na tržišče sildenafil, je vključevalo jemanje<br />

tablet johimbina ali apomorfina. Ti <strong>zdrav</strong>ili<br />

se v nekaterih primerih predpisujeta še danes,<br />

a imata neželene učinke – predvsem slabost,<br />

bruhanje.<br />

Naslednja skupina <strong>zdrav</strong>il, ki se daje lokalno<br />

– v penis –, se vbrizga s pomočjo posebnih<br />

injekcij. Te učinkovine so papaverin,<br />

fentolamin, moksisilit; največ se uporablja<br />

alprostadil. Možen neželeni učinek je dolgotrajna,<br />

boleča erekcija (priapizem) in v<br />

tem primeru je potrebno takoj poiskati medicinsko<br />

pomoč.<br />

Najnovejši način lokalnega jemanja <strong>zdrav</strong>il<br />

predstavlja sistem muse (Medicated Urethral<br />

System for Erection). Sistem omogoča<br />

vstavljanje majhne peletke alprostidila v<br />

sečnico. Od tod se učinkovina absorbira v<br />

tkivo penisa in na osnovi razširitve žil v penisu<br />

je dosežena erekcija v 5-10 minutah.<br />

Za spolno aktivnost so nadvse pomembni<br />

hormoni, in pri moškem je to testosteron.<br />

Če laboratorijski test pokaže, da je raven testosterona<br />

prenizka, je treba predpisati<br />

ustrezno dozo tega hormona.<br />

Uporaba tablet sildenafila, tadalafila in<br />

vardenafila je nekoliko <strong>za</strong>senčila druge načine<br />

odpravljanja erektilne disfunkcije. Te<br />

tri učinkovine delujejo podobno: sprožijo<br />

relaksacijo gladkih mišic v penisu in s tem<br />

naval krvi vanj. Jemanje pa se odsvetuje pri<br />

nekaterih bolezenskih stanjih; velja opozorilo,<br />

da teh <strong>zdrav</strong>il ne smejo jemati moški s<br />

srčno-žilnimi obolenji (srčni infarkt, angina<br />

pectoris), če jemljejo <strong>zdrav</strong>ila, ki vsebujejo<br />

nitrate, če imajo težka jetrna ali ledvična<br />

obolenja, če imajo prenizek krvni tlak ali če<br />

so pred kratkim preboleli možgansko kap.<br />

Jemanje tabletke je enostavno – okoli<br />

ene uro pred pričakovanim spolnim aktom.<br />

Pitje alkohola lahko učinek zmanjša.<br />

Morebitni neželeni učinki pa so: glavobol,<br />

rahla slabost, rdečica in prebavne motnje.<br />

Ta <strong>zdrav</strong>ila se dobijo na recept. Da bi bila<br />

učinkovita, je potrebna spolna stimulacija.<br />

Zato velja, da v največji meri pomagajo k<br />

boljšemu spolnemu življenju tistih parov, ki<br />

imajo ljubeč odnos drug do drugega.<br />

Raziskava naj učinkovin iz skupine<br />

<strong>za</strong>viralcev fosfodiesteraze tipa 5<br />

Pri preskušanju nove molekule <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>ljenje<br />

visokega krvnega tlaka so raziskovalci<br />

ugotovili stranski učinek – povečano<br />

erekcijo – in raziskavo nadaljevali v tej smeri.<br />

Tako so našli učinkovino sildenafil (Viagra),<br />

ki je <strong>za</strong>viralec encima fosfodiestera<strong>za</strong>,<br />

in na tej osnovi temelji <strong>zdrav</strong>ljenje erektilne<br />

disfunkcije. Kasneje sta prišli na tržišče še<br />

dve <strong>zdrav</strong>ili s podobnim učinkom – tadalafil<br />

(Cialis) in vardenafil (Levitra).<br />

Snovalnica © 2006 / foto: Milan Kambi~<br />

PFI-14-10<br />

Način delovanja temelji na tem, da se doseže<br />

sprostitev mišic v penisu, kar omogoči<br />

dotok krvi, ko nastopi želja po spolnem<br />

aktu. Zdravilo deluje torej tako, da okrepi<br />

proces, ki se tudi sicer odvija pri nastanku<br />

erekcije, in na ta način je dosežena boljša<br />

erekcija. Z <strong>za</strong>htevnimi medicinskimi in farmacevtskimi<br />

raziskavami je bila torej definirana<br />

prisotnost <strong>za</strong>viralca encima fosfodiesteraze<br />

tipa 5 (pde5) v tkivu penisa, saj mora<br />

biti razširitev ožilja dosežena samo v tem<br />

delu telesa.<br />

Za marsikateri par so najnovejše raziskave<br />

na področju seksualne medicine prinesle<br />

radost v njihovo spolno življenje. Ljubezenski<br />

napitki so bili v zgodovini človeštva vedno<br />

prisotni, danes pa je spolno življenje<br />

področje različnih znanstvenih raziskav.<br />

Medicinske študije potekajo tudi v smeri<br />

raziskovanja <strong>zdrav</strong>ila <strong>za</strong> izboljšanje libida<br />

pri ženskah in genske terapije <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>ljenje<br />

erektilne disfunkcije.<br />

Vedno znova je treba ponoviti, da je prvi<br />

pogoj <strong>za</strong> dobro spolno življenje – dobro<br />

<strong>zdrav</strong>je. Treba je vzdrževati dobro telesno in<br />

duševno kondicijo, ki se pridobiva s telovadbo<br />

in sprehodi po svežem zraku, z <strong>zdrav</strong>o<br />

prehrano ter pozitivnim razmišljanjem. Ta<br />

preprosta navodila postajajo danes vse težje<br />

uresničljiva, a enkrat se bo človek moral <strong>za</strong>zreti<br />

vase in upočasniti svoj tempo. <br />

Ena modra.<br />

Dvojni uæitek.<br />

www.<strong>za</strong>-naju.si<br />

Ambulanta <strong>za</strong> motnje erekcije<br />

+ 386(0) 41 97 60 00


56 NAŠA LEKARNA<br />

junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 57<br />

Kako<br />

<strong>zdrav</strong>iti<br />

Moški<br />

predolgo<br />

odlašajo z<br />

O motnji erekcije,<br />

tej pogosti<br />

moški težavi, in o<br />

možnostih <strong>zdrav</strong>ljenja<br />

smo se pogovarjali<br />

s specialistom<br />

urologom<br />

primarijem mag.<br />

Igorjem Bizjakom,<br />

dr. med.,<br />

predstojnikom<br />

urološkega oddelka<br />

Splošne bolnišnice<br />

v Celju.<br />

Pogovarjala se je<br />

Alenka Poljanšek<br />

obiskom pri<br />

<strong>zdrav</strong>niku<br />

Moški pogosto zmotno mislijo, da je motnja erekcije<br />

običajna posledica staranja, kar pa ne drži. Vsekakor<br />

pa drži podatek, da je motnja erekcije zelo razširjen<br />

pojav, saj ima po 50. letu starosti vsaj določeno<br />

stopnjo težav z erekcijo kar polovica moških, težave<br />

pa ima tudi vse več mlajših. Motnja erekcije običajno<br />

kaže na kakšno drugo bolezen, kot so recimo<br />

sladkorna bolezen, srčna obolenja in obolenja<br />

živčevja, lahko pa je tudi posledica jemanja nekaterih<br />

<strong>zdrav</strong>il. Moški imajo lahko težave z erekcijo tudi<br />

<strong>za</strong>radi preobremenjenosti, stresnega načina življenja<br />

ali težav v partnerskem odnosu.


58 Kako <strong>zdrav</strong>iti | Moški predolgo odlašajo z obiskom pri <strong>zdrav</strong>niku<br />

junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 59<br />

Zakaj je moškim tako zelo težko<br />

spregovoriti o svojih moških težavah?<br />

Moški so običajno zelo pri<strong>za</strong>deti, ko opazijo<br />

težave z erekcijo, in to doživljajo kot nekaj, kar<br />

ogroža njihovo moškost. Se mi pa zdi, da se tudi<br />

Slovenci počasi odpiramo in smo pripravljeni<br />

govoriti o temah, ki so včasih bolj ali manj veljale<br />

<strong>za</strong> tabu. Želim pa opozoriti, da čeprav o motnji<br />

erekcije pogosto govorimo kot o moških težavah,<br />

to ni le težava moškega, ampak je skupen<br />

problem para. V naši ambulanti <strong>za</strong> erektilno disfunkcijo,<br />

ki deluje enkrat na mesec v Splošni bolnišnici<br />

Celje, moške pogosto naročajo kar njihove<br />

partnerke. Celo v čakalnici sedijo ženske, ki<br />

pospremijo svoje partnerje. Zdravniki to spodbujamo,<br />

saj je po naših izkušnjah <strong>zdrav</strong>ljenje veliko<br />

bolj uspešno, kadar <strong>za</strong>radi motnje erekcije<br />

<strong>zdrav</strong>imo par in ne le moškega.<br />

Zakaj se pojavijo težave z erekcijo? Kaj so<br />

najpogostejši vzroki?<br />

Včasih je veljalo, da je motnja erekcije običajno<br />

psihične narave, torej preobremenjenost,<br />

stres, depresivnost, težave in nesoglasja med<br />

partnerjema v njunem odnosu. Danes pa vemo,<br />

da je kar v 80 ali celo 90 odstotkih vzrok <strong>za</strong><br />

motnjo erekcije organskega izvora, torej prav<strong>za</strong>prav<br />

težave z erekcijo kažejo na druge <strong>zdrav</strong>stvene<br />

težave moškega. Tako je na primer<br />

med sladkornimi bolniki kar polovica takih, ki<br />

ima tudi težave z erekcijo. Motnja erekcije lahko<br />

kaže tudi na srčna obolenja. Kar polovica<br />

moških, ki so starejši od 50 let in imajo motnjo<br />

erekcije, ima največkrat še prikrito, a že pomembno<br />

srčno bolezen. Tudi <strong>za</strong>to je pomembno,<br />

da moški opozorijo svojega osebnega<br />

<strong>zdrav</strong>nika, če imajo težave z erekcijo. Na ta način<br />

lahko pomagajo pri zgodnjem odkrivanju<br />

kakšne druge bolezni.<br />

Kdaj naj se moški odločijo <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>ljenje<br />

motnje erekcije?<br />

Opažamo, da še vedno traja mesece ali celo<br />

leta od takrat, ko moški <strong>za</strong>čne opažati težave z<br />

erekcijo, pa do takrat, ko obišče <strong>zdrav</strong>nika. V<br />

večini primerov motnja erekcije ni prehodne narave,<br />

saj so le približno v petini primerov težave<br />

pove<strong>za</strong>ne s psihološkimi dejavniki. Pa tudi v<br />

tem primeru je pogosto potrebna pomoč spolnega<br />

terapevta (psihiatra). Moški naj se o <strong>zdrav</strong>ljenju<br />

motnje erekcije posvetujejo z <strong>zdrav</strong>nikom.<br />

Za obisk <strong>zdrav</strong>nika pa naj se odločijo čim<br />

prej, ko opazijo težave z erekcijo in se jim te nekajkrat<br />

ponovijo. Na voljo so različne terapije<br />

<strong>zdrav</strong>ljenja, ki so uspešne, vendar pa jih mora<br />

predpisati <strong>zdrav</strong>nik. To velja tudi <strong>za</strong> tablete. Čeprav<br />

so samoplačniške, so na voljo le na recept.<br />

Kako poteka pregled pri <strong>zdrav</strong>niku?<br />

Moški naj se najprej <strong>za</strong> pregled naročijo pri<br />

svojem splošnem <strong>zdrav</strong>niku, ki bo opravil običajen<br />

telesni pregled. To pomeni, da bo izmeril<br />

krvni tlak, poslušal srce in pljuča. Verjetno bo<br />

pogledal oziroma potipal tudi žile na nogah, da<br />

bo ugotovil, ali obstaja možnost okvar žilja.<br />

Smiselno je potipati tudi prostato, nato pa bo<br />

<strong>zdrav</strong>nik verjetno naročil tudi določene laboratorijske<br />

teste, verjetno tudi ekg. Pri starejših<br />

moških bo <strong>zdrav</strong>nik morda opravil še obremenitveno<br />

testiranje na kolesu. Če je morda<br />

komu nerodno <strong>za</strong>upati svoje težave svojemu<br />

osebnemu <strong>zdrav</strong>niku, pa se <strong>za</strong> pregled lahko<br />

naroči tudi v specialističnih uroloških ambulantah<br />

javnih bolnišničnih <strong>za</strong>vodov ali pa v eni<br />

od samoplačniških <strong>za</strong>sebnih ambulant, kjer ne<br />

boste potrebovali napotnice <strong>za</strong> specialistični<br />

pregled. V vsakem primeru pa lahko dobite tablete<br />

<strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>ljenje motnje erekcije le na<br />

<strong>zdrav</strong>niški recept, pa čeprav so samoplačniške.<br />

Kakšne so možnosti <strong>zdrav</strong>ljenja? Katere<br />

tablete so najbolj učinkovite?<br />

Najprej priporočimo <strong>zdrav</strong>ljenje s tabletami,<br />

ker to velja <strong>za</strong> uspešno in najmanj agresivno<br />

obliko <strong>zdrav</strong>ljenja motnje erekcije. Kadar to<br />

ni uspešno ali ni mogoče, so na voljo še injekcije,<br />

ki si jih moški dajejo v penis, vakuumske črpalke,<br />

vsadki v penis, redko tudi drugi operativni<br />

posegi. Na voljo je več tablet: Viagra,<br />

Cialis, Levitra in Vi<strong>za</strong>rsin, ki pa je v bistvu nadomestek<br />

Viagre. Vse te tablete delujejo na<br />

podoben način, kar pomeni, da so namenjene<br />

jemanju »po potrebi« in same po sebi še ne<br />

povzročajo erekcije, <strong>za</strong> slednjo je potrebna<br />

spolna želja. Glavne razlike med temi tabletami<br />

so v časovnem razponu njihovega učinkovanja.<br />

Pri Cialisu traja to obdobje do 36 ur po<br />

<strong>za</strong>užitju tablete, ostale tablete pa učinkujejo<br />

večinoma med petimi in osmimi urami. Na voljo<br />

pa je tudi dnevno (kronično) <strong>zdrav</strong>ljenje<br />

motnje erekcije s tadalafilom (Cialis).<br />

Za koga je primerna dnevna terapija<br />

<strong>zdrav</strong>ljenja motnje erekcije in kakšne so<br />

razlike v primerjavi z režimom jemanja<br />

tablet »po potrebi«?<br />

Dnevno terapijo <strong>zdrav</strong>niki priporočamo<br />

predvsem parom, pri katerih je bilo predhodno<br />

odmerjanje »po potrebi« uspešno in imajo<br />

spolne odnose vsaj dvakrat na teden. Sicer<br />

predstavlja dnevna terapija pomembno novost,<br />

ker parom ponovno omogoča popolno spontanost<br />

v spolnem življenju. Doslej je bila ena<br />

glavnih težav <strong>zdrav</strong>ljenja motnje erekcije z<br />

<strong>zdrav</strong>ili pogosta opustitev <strong>zdrav</strong>ljenja. Po eni<br />

od raziskav je bil delež opustitve celo 78-odstoten,<br />

pri čemer je eden od pomembnejših<br />

vzrokov razhajanje med učinkovitostjo <strong>zdrav</strong>il<br />

in spolnim <strong>za</strong>dovoljstvom oziroma pričakovanji<br />

para. Ker so tablete učinkovale nekaj ur, so<br />

morali pari spolnost načrtovati, kar je bilo <strong>za</strong><br />

marsikoga moteče. V spolnem življenju imajo<br />

veliko vlogo tudi psihološki dejavniki, saj ob<br />

dnevni terapiji moški lahko po<strong>za</strong>bi na ure oziroma<br />

»timing«. Dnevna terapija ponuja tudi<br />

možnost izkoriščanja številnih ugodnih stranskih<br />

učinkov <strong>zdrav</strong>ljenja s tabletami te vrste.<br />

Kako učinkovito je <strong>zdrav</strong>ljenje? Komu ga<br />

priporočate in komu odsvetujete?<br />

Naše izkušnje kažejo, da je <strong>zdrav</strong>ljenje lahko<br />

dokaj uspešno. Seveda pod pogojem, da je <strong>za</strong>dovoljivo<br />

tudi splošno <strong>zdrav</strong>stveno stanje moškega.<br />

Sam rad večkrat izpostavim, da bi morale<br />

biti ambulante <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>ljenje motnje erekcije v<br />

prvem nadstropju, in to v stavbah brez dvigal.<br />

Če bi pacienti prišli po stopnicah v prvo nadstropje<br />

zelo <strong>za</strong>dihani, bi jim <strong>zdrav</strong>ljenje odsvetovali.<br />

Za njih bi lahko predstavljal že sam spolni<br />

odnos prevelik telesni napor in bi bilo<br />

tveganje <strong>za</strong> srčni infarkt preveliko. Pri ostalih pa<br />

so možnosti <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>ljenje dokaj dobre.<br />

Kako varno je <strong>zdrav</strong>ljenje s tabletami?<br />

Podobno kot vsa <strong>zdrav</strong>ila imajo tudi <strong>zdrav</strong>ila<br />

<strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>ljenje motnje erekcije lahko določene<br />

negativne učinke. Ti se običajno kažejo kot glavobol,<br />

<strong>za</strong>mašen nos, rdečica ali bolečine v mišicah.<br />

Sicer pa velja, da tablete <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>ljenje motnje<br />

erekcije niso ugodne le <strong>za</strong> čvrsto erekcijo,<br />

ampak so lahko koristne tudi <strong>za</strong> sam organizem<br />

moškega. Pomembno pa je, da je moški, ki se<br />

odloči <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>ljenje erekcijske motnje, dovolj<br />

dobrega <strong>zdrav</strong>ja in v dovolj dobri fizični kondiciji,<br />

da spolni odnos <strong>za</strong>nj ne predstavlja prevelikega<br />

fizičnega napora. Ko je ta osnovni pogoj<br />

izpolnjen, je še vedno pomembno, da se posvetuje<br />

z <strong>zdrav</strong>nikom. To še posebej velja, kadar se<br />

moški <strong>zdrav</strong>i <strong>za</strong>radi kakšne druge bolezni.<br />

Kako se izogniti težavam z erekcijo?<br />

Zdrav način življenja je najboljši recept tudi<br />

<strong>za</strong> dobro spolno <strong>zdrav</strong>je. Zdravo življenje vključuje<br />

<strong>zdrav</strong>o prehrano, redno rekreacijo, opustitev<br />

kajenja in uživanje alkohola v zmernih količinah.<br />

Seveda je treba biti pri tem previden.<br />

Tisti, ki se že dolgo niso ukvarjali s športom, naj<br />

<strong>za</strong>čnejo počasi in naj postopoma stopnjujejo intenzivnost<br />

športnih aktivnosti. Zdravniki priporočamo,<br />

da naj moški s prekomerno telesno<br />

težo shujšajo, saj ta telo dodatno obremenjuje,<br />

prav tako pa lahko poškoduje žile, ki dovajajo<br />

kri v penis. Nekatere raziskave celo kažejo, da je<br />

mogoče erekcijo izboljšati že samo z zmanjšanjem<br />

prekomerne telesne teže. Redna fizična<br />

vadba bo pomagala pri uravnavanju telesne<br />

teže, ob tem pa je pomembna tudi redna <strong>zdrav</strong>a<br />

prehrana. Priporočamo uživanje svežih, naravnih<br />

sestavin, omejiti pa je treba uporabo maščobe<br />

in uživanje mastne hrane.


60 NAŠA LEKARNA<br />

junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 61<br />

Zdravilne<br />

rastline<br />

? Vprašajte<br />

strokovnjaka<br />

Drage bralke in bralci, vabimo vas, da vprašanja in opis svojih težav pošljete<br />

na naslov Entrapharm d. o. o., Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana, ali po e-pošti<br />

urednistvo@nasa-<strong>lekarna</strong>.si. Skupaj z našim partnerjem, podjetjem Medex,<br />

bomo skušali poiskati odgovore.<br />

Ali je v poletnih mesecih že prepozno poseči po<br />

izdelkih <strong>za</strong> razgradnjo maščob in ali lahko priporočate<br />

nekaj s hitrim učinkom oz. nekaj, kar<br />

bi dalo rezultate še poleti? V Medexovi ponudbi<br />

jih je kar nekaj, <strong>za</strong>to me še posebej <strong>za</strong>nima, po<br />

kolikšnem času lahko pričakujem rezultate.<br />

Sem tudi velika nasprotnica izdelkov živalskega<br />

izvora, na primer izdelkov <strong>za</strong> razgradnjo maščob<br />

iz morskih živali, kar pa vaši izdelki niso.<br />

Vseeno pa me <strong>za</strong>nima razlika med delovanjem<br />

izdelkov iz morskih živali in rastlin.<br />

Tamara<br />

Poti do želenega cilja je več. Vsekakor vam toplo odsvetujem<br />

hitre načine hujšanja, saj si s takšnim hujšanjem<br />

naredite več škode kot koristi. Vedno imejte v mislih<br />

dolgoročno delo in trud ter spremembo življenjskega<br />

stila (<strong>zdrav</strong>a in predvsem redna prehrana, redna športna<br />

aktivnost, počitek ...).<br />

Na trgu je kar nekaj storitev in izdelkov <strong>za</strong> pomoč in dodatno<br />

motivacijo pri izgubljanju telesne mase. Med Medexovimi<br />

izdelki imate pestro izbiro dopolnil <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>o hujšanje.<br />

Učinkovitost vseh izdelkov je podprta s študijami,<br />

<strong>za</strong>to si upamo trditi, da resnično delujejo. Lipostop kapsule<br />

vežejo in z blatom izločijo kar 28,3% skupnih maščob,<br />

<strong>za</strong>užitih s hrano. Kapsule Natur slim s CLA Clarinolom iz<br />

rumenikovega olja so namenjene oblikovanju postave.<br />

CLA poveča razgradnjo maščob, preprečuje nalaganje<br />

maščob v maščobne celice in spreminjanje maščobnih<br />

celic, poveča porabo energije na račun maščobnega tkiva<br />

in povečuje mišično maso. Apetit stop s PinnoThinom iz<br />

pinjol korejskega bora pa zmanjšuje željo po hrani, da takojšnji<br />

občutek sitosti in pomaga pri izgubi odvečne teže.<br />

Rezultate lahko opazite že po dveh mesecih rednega uživanja<br />

katerega od omenjenih dopolnil, veliko pa je odvisno<br />

tudi od vašega truda, uravnotežene prehrane in gibanja.<br />

Na trgu že obstajajo izdelki, namenjeni ve<strong>za</strong>vi maščob,<br />

ki pa so večinoma živalskega izvora (najpogosteje iz oklepov<br />

škampov in rakov). Kot pa ste že sami ugotovili, je izvor<br />

sestavin, ki jih najdete v naših izdelkih, rastlinski. Za primerjavo:<br />

neopuntija, ki je aktivna učinkovina kapsul Lipostop,<br />

je 100% naraven izdelek rastlinskega izvora (iz kaktusa<br />

Neopuntia ficus indica), ki ujame maščobe že v želodcu<br />

in učinkuje, <strong>za</strong> razliko od drugih preparatov, neodvisno od<br />

pH vrednosti. To pomeni, da se ve<strong>za</strong>ne maščobe, <strong>za</strong>užite z<br />

obrokom, iz telesa izločijo in se v črevesju ne absorbirajo v<br />

kri. Pri izdelkih, ki vsebujejo kitosan, pa se vezi, ki so se<br />

tvorile z maščobami v kislem pH v želodcu, pri prehodu v<br />

črevo in nevtralnem pH ponovno pretrgajo in preidejo v kri.<br />

Poleg drugačnega delovanja izdelkov živalskega izvora<br />

se pri občutljivih ljudeh lahko pojavijo tudi alergične reakcije.<br />

Ravno v teh dneh pa smo <strong>za</strong>čeli proizvajati prvo slovensko<br />

ekološko prehransko dopolnilo – to je Biolipostop,<br />

ki učinkuje na enak način kot Lipostop, le da je neopuntija<br />

ekološkega izvora in je v obliki tablet.<br />

jem in matičnim mlečkom, obogaten z vitaminom C, ki s<br />

svojimi aktivnimi učinkovinami prav tako krepi srce in ožilje<br />

v srednjih in zrelih letih ter blaži dejavnike tveganja najpogostejših<br />

obolenj sodobnega časa. Tudi med deluje kot<br />

antioksidativno hranilo in ima pomembno vlogo pri obrambi<br />

organizma proti prostimi radikali, ki nastajajo v našem<br />

telesu. Kot dragoceno dopolnilo k prehrani lahko uživate<br />

tudi Gelee royale matični mleček, ki izboljšuje koncentracijo,<br />

povečuje življenjsko moč in odpornost organizma ter<br />

<strong>za</strong>vira procese staranja, prav tako pa pripomore k zmanjšanju<br />

tveganja <strong>za</strong> nastanek bolezni srca in ožilja.<br />

Ali menite, da onesnaženo okolje in veliko pesticidov,<br />

ki jih uporabljajo kmetje, vpliva na kakovost<br />

in moč medu kot naravnega <strong>zdrav</strong>ila?<br />

vaš bralec iz Mokronoga<br />

Res je, v času, ko čebele letajo s cveta na cvet ter pri<br />

tem nabirajo medičino in cvetni prah, pogosto pridejo v<br />

stik s strupenimi kemikalijami, ki jih kmetje uporabljajo v<br />

kmetijski proizvodnji. Vendar pa čebelji organizem zelo hitro<br />

reagira na strupe iz okolja in ponavadi, še preden pride<br />

čebela do čebelnjaka, umre. Čebele tudi same <strong>za</strong>znajo<br />

»okužene« cvetove in se jim izognejo. Sklepamo, da pesticidi<br />

ne vplivajo pomembno na kakovost in moč medu. Tudi<br />

z nadzorom pesticidov v medu, ki se izvaja v Sloveniji, leteh<br />

še niso <strong>za</strong>znali. V Medexu med pri prevzemu redno<br />

pregledujemo. Nadzorujemo kakovostne parametre in<br />

<strong>zdrav</strong>stveno ustreznost, s čimer <strong>za</strong>gotavljamo, da je med<br />

popolnoma varen. Velja pa opozorilo, da moramo vsi: čebelarji<br />

z ustreznim načinom čebelarjenja, uporabniki fitofarmacevtskih<br />

sredstev z njihovo pravilno uporabo kot tudi<br />

potrošniki čebeljih pridelkov in koristniki »čebeljih uslug«,<br />

poskrbeti <strong>za</strong> ohranitev naše avtohtone čebele, ki je <strong>za</strong>radi<br />

človeških posegov v okolje vedno bolj ogrožena.<br />

Slišala sem, da Medexov kolagen v prahu pomaga<br />

tudi pri osteoartritisu. Je to res?<br />

Joža<br />

Da. Klinične študije potrjujejo, da kolagen v prahu poleg<br />

odličnega delovanja na kožo, lase in nohte pomaga<br />

tudi pri osteoartritisu, saj zmanjša bolečine in izboljša gibljivost<br />

sklepov. Uživati pa ga morate vsaj tri mesece, da<br />

se pokaže pozitivni učinek.<br />

NAHRANITE<br />

svojo<br />

KOŽO<br />

IN<br />

SKLEPE<br />

IZ NOTRANJOSTI<br />

GLADKAKOŽA,<br />

MOČNILASJE,<br />

TRDINOHTI,<br />

GIBLJIVISKLEPI.<br />

Preventivno bi rada v svojih poznih 50. letih, čeprav<br />

se ne bojim staranja in nimam težav s srcem<br />

in ožiljem, poskrbela <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>o ožilje in<br />

srce. Kaj naravnega mi priporočate <strong>za</strong> preventivo<br />

na tem področju?<br />

Anita<br />

Vse pohvale <strong>za</strong> preventivno ukrepanje! Kapsule s česnom<br />

in omega 3 nenasičenimi maščobnimi kislinami po<br />

naravni poti zmanjšajo tveganje <strong>za</strong> nastanek ateroskleroze,<br />

znižajo povišan krvni tlak in posredno upočasnijo procese<br />

staranja, zmanjšujejo količino maščob v krvi, zmanjšujejo<br />

število zlepljenih krvnih ploščic (trombocitov), pospešijo<br />

raztapljanje krvnih strdkov in krepijo imunski sistem.<br />

Če lažje kot kapsule uživate medene izdelke, vam priporočam<br />

Apifit 1 – med s pšeničnimi kalčki, zelenim čav<br />

prahu ima v raziskavah<br />

potrjeno učinkovitost:<br />

struktura kože (manj gub)<br />

se IZBOLJŠA kar <strong>za</strong> 30 %; 1<br />

debelina las se IZBOLJŠA <strong>za</strong> 10 %; 2<br />

stanje nohtov se IZBOLJŠA pri 86 %<br />

uporabnic, 2<br />

doka<strong>za</strong>no podpira gibljivost sklepov. 3<br />

Za viden učinek je potrebno kolagen v prahu<br />

uživati najmanj dva meseca.<br />

www.medex.si<br />

1. Morganti P. et al., 1987. Journal Appl. Cosmetol. 5:105-120. 2. Scala J. et al., 1976. Nutrition<br />

Reports International, vol.13, No.6. 3. Moskowitz R.W. 2000. Role of collagen hydrolisate in<br />

bone and joint disease. Seminars in arthritis and rheumatism, Vol. 30-2:87-99.


62 NAŠA LEKARNA<br />

marec 2010 | NAŠA LEKARNA 63<br />

Znanje<br />

<strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>je<br />

Logotip na zeleni podlagi:<br />

bitax<br />

Najboljša izbira<br />

<strong>za</strong> nosečnice in doječe<br />

matere<br />

Prehrana<br />

v času<br />

nosečnosti<br />

Drage mamice, ste že razmišljale, kakšen<br />

je otrok, ki ga nosite v svojem telesu,<br />

kaj počne in kaj občuti? Vas lahko sliši ali<br />

<strong>za</strong>čuti glas? Kako se razvija, giblje in hrani?<br />

Spoznajte svet nerojenih otrok, ki uživajo<br />

skrivnostno življenje v toploti in temi vašega<br />

trebuščka.<br />

Zavedanje nosečnic o <strong>zdrav</strong>i prehrani,<br />

<strong>zdrav</strong>em gibanju in življenju v <strong>zdrav</strong>em<br />

okolju je čedalje večje. Ženska mora<br />

prilagoditi svojo prehrano v času načrtovanja<br />

nosečnosti, da lahko pripravi organizem na<br />

povečan napor in ga preskrbi z manjkajočimi<br />

snovmi, ter se hraniti s čim bolj raznoliko<br />

hrano. V tem času je povečana potreba po<br />

folni kislini, jodu, magneziju in maščobnih<br />

kislinah DHA, <strong>za</strong>to vam bomo na kratko<br />

predstavili vse te sestavine, ki jih vsebuje<br />

pripravek <strong>za</strong> nosečnice Pregnium.<br />

Zakaj je tako pomemben jod?<br />

Ker jodirana sol ne pokrije dnevne potrebe<br />

po jodu in ker morda spadamo v tisto skupino, ki<br />

potrebuje več joda kot sicer (nosečnice, doječe<br />

matere, otroci), je zelo priporočljivo, da jemljemo<br />

dodatke k prehrani, ki vsebujejo jod. Pred<br />

nosečnostjo in med njo lahko pomanjkanje joda<br />

povzroči golšavost, splav, prezgodnji porod,<br />

obenem pa se poveča tudi tveganje <strong>za</strong> umrljivost.<br />

Izredno nevarno je pomanjkanje joda tudi<br />

pri novorojenčkih in majhnih otrocih. Zaradi povečanega<br />

izločanja joda s sečem se potrebe po<br />

jodu v nosečnosti povečajo. Za pokrivanje potreb<br />

ne <strong>za</strong>dostuje le uporaba jodirane soli, temveč<br />

tudi pripravki, ki vsebujejo jod. Priporočljiv<br />

vnos joda je od 100-150 μg/dan. Tolikšen vnos<br />

<strong>za</strong>došča <strong>za</strong> vzdrževanje normalnega delovanja<br />

ščitnice in rast ter razvoj organizma. Za nosečnice<br />

in doječe matere pa je priporočen dnevni<br />

vnos 230 μg/dan. Kolikor telo sprejme več joda,<br />

kot ga potrebuje ščitnica <strong>za</strong> proizvodnjo hormonov,<br />

se presežek izloči z urinom. Izdelek Pregnium<br />

vsebuje dnevni odmerek joda 150 μg in je v<br />

času nosečnosti zelo priporočljiv.<br />

V Sloveniji je sol obvezno jodirana, vendar z<br />

njeno uporabo ne <strong>za</strong>dostimo normalnim potrebam<br />

po jodu. Jodirana sol med kuhanjem izgublja<br />

jod, <strong>za</strong>to jed solimo šele proti koncu kuhanja.<br />

Magnezij<br />

Pomanjkanje magnezija v nosečnosti prispeva<br />

h krčenju maternice, ki lahko sproži prezgodnji<br />

porod. Lahko vodi k nenormalnemu plodu,<br />

kar povzroči <strong>za</strong>plete pri dojenčku, to pa ima <strong>za</strong><br />

posledico dolgoročno obolevnost ali smrt dojenčka.<br />

Ena izmed tragedij lahko privede tudi do<br />

sindroma nenadne smrti dojenčka.<br />

Doko<strong>za</strong>heksaenojska kislina - dha<br />

Dha je omega 3 nenasičena maščobna kislina,<br />

ki je naravno prisotna v človeškem telesu,<br />

posebno v možganski skorji, očeh in srcu. Njeno<br />

pomembnost <strong>za</strong> plod, doječega dojenčka in<br />

celo <strong>za</strong> odrasle so potrdile številne študije.<br />

Med nosečnostjo in v času dojenja dha pomembno<br />

pomaga pri razvoj živčevja pri plodu,<br />

še posebej zmožnost prepoznavanja in koncentracije<br />

ter splošne inteligence. Razvoj živčevja in<br />

rast možganov otroka imata večjo vlogo med 2.<br />

trimesečjem in 2. letom življenja. Ravno v času,<br />

ko je potreba po dha <strong>za</strong> razvoj inteligence na vrhuncu,<br />

telo dojenčka samo tvori dha iz drugih<br />

maščobnih kislin v ne<strong>za</strong>dostnih količinah. Po rojstvu<br />

je raven dha v krvi novorojenega otroka<br />

premajhna in je potrebno <strong>za</strong>gotoviti njen vnos z<br />

materinim mlekom.<br />

Folna kislina<br />

Folna kislina je pomembna <strong>za</strong> pravilen razvoj<br />

ploda na samem <strong>za</strong>četku razvoja in preprečuje<br />

nepravilnosti nevralne cevi. Potrebna je tudi pri<br />

razvoju osrednjega živčevja pri dojenčku. Dnevna<br />

potreba pri odraslem človeku je okoli 150 μg/<br />

dan, med nosečnostjo pa se zviša na 600 μg/dan.<br />

Pregnium vsebuje 400 μg folne kisline na dan, ki<br />

jo je priporočljivo jemati tri mesece pred načrtovano<br />

nosečnostjo ter vso nosečnost oziroma<br />

vsaj prve tri mesece, ker je absorpcija folne kisline<br />

iz hrane včasih premajhna. Folno kislino je<br />

koristno jemati tudi v obdobju dojenja, saj prehaja<br />

v mleko in ugodno vpliva na razvoj otroka.<br />

Drage bodoče mamice, pomagajte svojemu<br />

otroku in sebi z <strong>za</strong>dostnim vnosom<br />

pomembnih substanc v telo! <br />

Ni običajen multivitaminski preparat! Pregnium<br />

vsebuje substance, ki ugodno in varno vplivajo na<br />

<strong>zdrav</strong> razvoj ploda in materino <strong>zdrav</strong>je, <strong>za</strong> kar so opravljene<br />

številne študije.*<br />

Za obdobje:<br />

načrtovanja materinstva<br />

(družine)<br />

nosečnosti<br />

dojenja<br />

Info: 01/544-3833, www.bitax.si<br />

Life´s DHA je registrirana blagovna znamka<br />

Martek Biosciences Corporation<br />

Prehransko dopolnilo<br />

Na voljo v <strong>lekarna</strong>h in specializiranih prodajalnah!


64 NAŠA LEKARNA<br />

junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 65<br />

Medicinsko<br />

zrcalo<br />

Prva pomoč<br />

ob <strong>za</strong>pori dihalne<br />

poti s tujkom<br />

Tina Romšek, dipl. med. ses., in mag. Damjan Slabe, Zdravstvena fakulteta Univerze v Ljubljani<br />

Nedavno je po medmrežju krožil posrečen skeč: na pravi grški svatbi se z očmi<br />

srečata prikupno dekle in postaven mladenič. Iskra preskoči. Mladenič od<br />

navdušenja vrže olivo visoko v zrak, in da bi se postavil pred dekletom, jo ujame<br />

kar z usti. Toda glej ga zlomka: <strong>za</strong>čne se dušiti! Vstane iz<strong>za</strong> mize s krožnikom v<br />

eni roki, z drugo držeč se <strong>za</strong> vrat. Ansambel <strong>za</strong>igra prve tone sirtakija in takrat<br />

mu krožnik pade iz rok. Ob tej »spodbudi« tudi nekaj svatov ognjevito razbije<br />

krožnik. Nato s kretnjo nakaže, da se duši! V odgovor mu le vsi navdušeno<br />

na<strong>zdrav</strong>ljajo. Vedno bolj je v stiski, svatje pa se ob vse hitrejšem ritmu glasbe<br />

bolj in bolj <strong>za</strong>bavajo. Ko je stiska <strong>za</strong>radi dušenja že <strong>za</strong>res huda, pri<strong>za</strong>detega<br />

nekdo krepko udari po hrbtu, češ, to pa je <strong>za</strong>bava! In <strong>za</strong>pora se razreši.


66 Medicinsko zrcalo | Prva pomoč ob <strong>za</strong>pori dihalne poti s tujkom<br />

junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 67<br />

V<br />

opisani zgodbi je šlo le <strong>za</strong> posrečen<br />

oglas <strong>za</strong> olive. Če pa si <strong>za</strong>mislite podobno<br />

situacijo, npr. kako preživljate<br />

nedeljsko popoldne na pikniku v<br />

naravi, v krogu svojih bližnjih, nenadoma<br />

pa se nekomu »<strong>za</strong>leti«, je vse takoj drugače.<br />

Za razliko od prejšnjega primera prične vaš<br />

najbližji ob tem močno in učinkovito kašljati.<br />

Ostali le ostrmijo. Kako bi ukrepali? Bi ga<br />

tudi udarili po hrbtu?<br />

Zapora dihalne poti je lahko delna ali popolna<br />

oz. življenjsko nevarna. Prva pomoč pa<br />

se glede na stopnjo <strong>za</strong>pore razlikuje. Tujke, ki<br />

so nad glasilkami, odstranjujemo z <strong>za</strong>ščitenim<br />

prstom, vendar samo, če jih vidimo.<br />

Pri delni <strong>za</strong>pori pri<strong>za</strong>deti še lahko govori,<br />

pospešeno diha in učinkovito kašlja. V tem<br />

primeru je ključnega pomena, da spodbujamo<br />

kašelj. Preprosto mu prigovarjamo: kar<br />

odkašljaj se! Potrebno ga je budno spremljati,<br />

saj lahko delna <strong>za</strong>pora preide v popolno.<br />

Pri popolni oz. življenjsko nevarni <strong>za</strong>pori<br />

dihalne poti pri<strong>za</strong>deti ne more govoriti,<br />

na naše vprašanje lahko le pokima oz. nakaže<br />

(kot mladenič v uvodni zgodbi), kašelj<br />

postane neučinkovit, med vdihom se slišijo<br />

piski, pri<strong>za</strong>deti je poten, bled in modrikast v<br />

obraz. Izvedemo do 5 udarcev z dlanjo med<br />

lopatice: postavimo se na stran pri<strong>za</strong>detega<br />

in ga nagnemo nekoliko naprej. Po vsakem<br />

udarcu preverimo, ali je tujek odstranjen.<br />

Če tujka tudi po 5 udarcih ne odstranimo,<br />

sledi 5 stiskov trebuha – t. i. Heimlichov prijem:<br />

postavimo se <strong>za</strong> pri<strong>za</strong>detega, ga nagnemo<br />

nekoliko naprej in sklenemo roke okoli<br />

zgornjega dela trebuha. Dlani stisnemo v<br />

pest, s palcema proti trebušni steni, in ju položimo<br />

v predel med popkom in žličko. Izvedemo<br />

močan sunek, usmerjen proti sebi<br />

in navzgor, ter ga, če se <strong>za</strong>pora ne razreši, do<br />

petkrat ponovimo. Udarce med lopatice in<br />

stiske trebuha ponavljamo v razmerju 5:5,<br />

vse dokler se <strong>za</strong>pora ne razreši. Če pri<strong>za</strong>deti<br />

izgubi <strong>za</strong>vest, pokličemo 112 in pričnemo s<br />

temeljnimi postopki oživljanja.<br />

Tujki v dihalih so pri odraslih v primerjavi<br />

z otroki precej redkejši. Pogostejši so pri<br />

posebnih skupinah, kot so starejši dementni<br />

ljudje, mentalno retardirani, hudo pri<strong>za</strong>deti<br />

na intenzivnih oddelkih ... 85 % otrok, ki<br />

aspirirajo tujek, je mlajših od treh let.<br />

Pri aspiraciji tujkov gre večinoma <strong>za</strong> aspiracijo<br />

hrane, zlasti trdih delov, ki se ne morejo<br />

absorbirati (kosti, koščice), delov zobnih<br />

protez, igel, gumbov, frnikul, kovancev,<br />

majhnih baterij, delov pokvarjenih igrač,<br />

kovinskih in plastičnih delcev. V literaturi<br />

pa so opisani posamezni izjemni primeri,<br />

kot je recimo aspiracija svinčnika. Otroke<br />

najbolj ogrožajo <strong>za</strong>dušitve s hrano, <strong>za</strong>dušitve<br />

z drobnimi predmeti pa so pogostejše po<br />

prvem letu starosti, ko <strong>za</strong>čne otrok intenzivneje<br />

raziskovati okolico.<br />

Tujke pogosteje najdemo v prebavilih kot<br />

v dihalih. V dihalih jih večinoma najdemo<br />

na desni strani pljuč, kar je pove<strong>za</strong>no z anatomsko<br />

zgradbo dihalnih poti, saj desni<br />

bronhij poteka bolj vertikalno kot levi. Življenjsko<br />

ogrožajoča situacija je samo v primeru<br />

aspiracije velikih delov, ki <strong>za</strong>mašijo<br />

zgornje dihalne poti in s tem preprečijo normalno<br />

dihanje. Manjši tujki povzročajo<br />

manjše težave ali pa celo ne povzročajo nobenih<br />

težav. Ustavijo se v nižjih dihalnih<br />

poteh in jih lahko odkrijejo povsem naključno<br />

ob preiskavi pljuč. Najnevarnejši so<br />

tujki, ki <strong>za</strong>stanejo na ravni grla. Ti naredijo<br />

popolno <strong>za</strong>poro dihalne poti in ob neprimernem<br />

ukrepanju povzročijo <strong>za</strong>dušitve.<br />

Rezultati raziskave, ki jo je soavtorica<br />

članka izvedla v okviru svojega diplomskega<br />

dela na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani<br />

na območju Gorenjske, je poka<strong>za</strong>la, da<br />

imajo anketirani težave s prepoznavanjem<br />

oz. razlikovanjem med delno in popolno <strong>za</strong>poro<br />

dihalne poti s tujkom. Več kot polovica<br />

anketiranih (57 %) bi takrat, ko bi šlo <strong>za</strong><br />

nepopolno <strong>za</strong>poro z učinkovitim kašljanjem,<br />

ukrepala neustrezno, saj bi pri<strong>za</strong>detega<br />

udarjali med lopatici. Povsem pravilno bi<br />

ukrepalo le 14 % anketiranih (žrtev bi spodbujali<br />

h kašlju). Le-ta je dovolj učinkovit, da<br />

iz dihalnih poti lahko izloči tujek. Pri popolni<br />

<strong>za</strong>pori dihalne poti bi pravilno ukrepala<br />

polovica anketiranih. Večina z <strong>za</strong>poro<br />

dihalne poti s tujkom še ni srečala.<br />

Zapora dihalne poti s tujkom je redek,<br />

vendar dramatičen <strong>za</strong>plet, ki lahko ima brez<br />

takojšnjega ukrepanja zelo hude posledice.<br />

Zgodnje prepoznavanje <strong>za</strong>pore dihalne poti<br />

s tujkom je ključno <strong>za</strong> uspešno ukrepanje.<br />

Smrtnost je nizka, dogodek pa se pogosto<br />

odvija ob prisotnosti drugih oseb. Pogostejša<br />

je pri otrocih. Nikoli ne dajajmo otrokom<br />

hrane med vožnjo: še zlasti ne bombonov,<br />

oreškov, žvečilnega gumija. Tudi med športnim<br />

udejstvovanjem ne žvečimo, ne ližimo<br />

bombonov in ne jejmo!<br />

Literatura:<br />

Ahčan U, Slabe D, Šutanovac R (2008). Priročnik <strong>za</strong> prvo<br />

pomoč na delovnem mestu. Ljubljana: Rdeči križ Slovenije, 36-3.<br />

Gradišek P (2006). Temeljni postopki oživljanja. V: Prva pomoč,<br />

priročnik s praktičnimi primeri. Ljubljana: Rdeči križ Slovenije,<br />

69–70.<br />

Perdija Ž (2001). Tujki v dihalih s prikazom <strong>za</strong>nimivega primera. V:<br />

Urgentna medicina, izbrana poglavja 7, 8. mednarodni simpozij<br />

urgentne medicine, Portorož, 13.–16. junij 2001. Ljubljana:<br />

Slovensko združenje <strong>za</strong> urgentno medicino, 265–9.<br />

Roškar Z (2005). Tujki v dihalnih poteh pri otrocih. V:<br />

Predbolnišnična obravnava nujnih stanj pri otrocih, Bovec, 12. in 13.<br />

maj 2005. Ljubljana: Zbornica <strong>zdrav</strong>stvene nege Slovenije –<br />

Zve<strong>za</strong> društev medicinskih sester in <strong>zdrav</strong>stvenih tehnikov<br />

Slovenije, Sekcija reševalcev v <strong>zdrav</strong>stvu, 37–47.<br />

Rok Simon M (2007). Poškodbe otrok in mladostnikov v Sloveniji:<br />

anali<strong>za</strong> podatkov o umrljivosti in obolevnosti. Ljubljana: Inštitut <strong>za</strong><br />

varovanje <strong>zdrav</strong>ja rs, 15–7.<br />

POTOVALNA LEKARNA vsebuje<br />

nekaj najnujneših pripomočkov<br />

<strong>za</strong> oskrbo odrgnin in manjših ran,<br />

<strong>zdrav</strong>ila <strong>za</strong> zniževanje povišane telesne<br />

temperature, <strong>zdrav</strong>ila <strong>za</strong> lajšanje bolečin,<br />

alergijskih težav in težav z drisko.<br />

Na voljo tudi v Spletni Lekarni Ljubljana<br />

www.<strong>lekarna</strong>ljubljana.si<br />

Nova telefonska številka <strong>za</strong> vse enote<br />

Lekarne Ljubljana: 01 23 06 100.


68 NAŠA LEKARNA<br />

junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 69<br />

Medicinsko<br />

zrcalo<br />

Irena Gubanc:<br />

Stoma<br />

na mojem trebuhu<br />

Pogovarjala se je<br />

Katja Krasko<br />

je kot medalja<br />

Desno:<br />

Medana, plakat Festivala poezije in vina (70 x 100 cm)<br />

Na prejšnji strani:<br />

Kitajček Herkul v volnenem plaščku s puli ovratnikom<br />

»Stoma na mojem trebuhu, je kot<br />

medalja. Vsak dan me spomni, da sem<br />

močna oseba, ki je po <strong>za</strong>slugi volje,<br />

znanja medicine in dobrih src uspela<br />

preživeti težko življenjsko izkušnjo.<br />

Spomni me na družino, fanta in<br />

prijatelje, ki so mi stali ob strani, ko<br />

sem iskala rešitve iz težke situacije,«<br />

o stomi z neverjetno energijo<br />

pripoveduje oblikovalka,<br />

ilustratorka in stomistka Irena<br />

Gubanc. Stoma je v njenem<br />

življenju po Chronovi bolezni in<br />

vrsti spremljajočih avtoimunih<br />

bolezni postala neke vrste<br />

rešiteljica, <strong>za</strong>to se <strong>za</strong>vzema, da še<br />

zdaleč ne bi smela biti tabu.<br />

Kako vas je življenje privedlo do tega, da so<br />

vam morali narediti stomo?<br />

Pred leti sem zbolela <strong>za</strong> hudo obliko Crohnove<br />

bolezni. Po nekajletnem neuspešnem<br />

<strong>zdrav</strong>ljenju z različnimi <strong>zdrav</strong>ili (tudi neuspešnem<br />

alternativnem <strong>zdrav</strong>ljenju) ter ob pojavih<br />

še drugih avtoimunih obolenj kot posledice<br />

osnovne bolezni in osteoporoze, zlomov, inkontinence<br />

blata sem se <strong>za</strong>radi slabe kakovosti<br />

življenja prav<strong>za</strong>prav veselila stome kot rešiteljice<br />

v nevzdržni situaciji.<br />

Kakšna je vaša življenjska izkušnja po tem, ko<br />

so vam naredili stomo? Kako je potekala vaša<br />

rehabilitacija?<br />

Pred operacijo sem spoznala stomistko, ki<br />

me je spremljala skozi celoten postopek. Ko me<br />

je prvič obiskala polna energije, v ozki majici in<br />

ozkem džinsu, sem po njenem trebuhu iskala<br />

vrečko, saj se skozi ozka oblačila ni videla. Odpela<br />

je hlače, odmaknila čipkasto spodnje perilo<br />

in poka<strong>za</strong>la prilepljeno vrečko. Vrečka sploh ne<br />

izgleda tako grozno, še vedno bom lahko čista,<br />

lepa in urejena, je bila prva misel ob pogledu na<br />

trebuh s prilepljeno vrečko.<br />

Medicinsko osebje gastro in abdominalnega<br />

oddelka je bilo pred operacijo in po njej z menoj<br />

strokovno in skrbno. Odgovorili so mi na vsa<br />

vprašanja, upoštevali moje želje in skupaj smo<br />

sklepali odločitve. Po operaciji me je medicinska<br />

sestra naučila negovati stomo in predstavila<br />

vse pripomočke, ki jih potrebujem <strong>za</strong> nego stome.<br />

Opremila me je z brošurami in nasveti <strong>za</strong><br />

nego stome, prehrano, možne športne aktivnosti,<br />

intimnost..., tako da sem v domačo oskrbo<br />

prišla že pripravljena na samostojno nego.<br />

Menim, da je pomembno, da spoznaš, kako<br />

se telo v stiski odziva, in da mu takrat ustrezno<br />

pomagaš. Bolezen je zelo individualna, <strong>za</strong>to kaj<br />

hitro postaneš sam najboljši <strong>zdrav</strong>nik, seveda<br />

ko gre <strong>za</strong> majhne težave. S časom sem se navadila<br />

prepoznavati dobro in slabo kondicijo<br />

kože pod podlogo pripomočka (vrečke) in<br />

<strong>zdrav</strong>o barvo stome. Kot bolnik s Crohnovo<br />

boleznijo pri negativnih simptomih takoj ukrepam<br />

in stoma je dober indikator.


70 Medicinsko zrcalo | Irena Gubanc: Stoma na mojem trebuhu je kot medalja<br />

junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 71<br />

Na kak način se seznanjate z novostmi na<br />

področju pripomočkov <strong>za</strong> stomo? Kaj mislite,<br />

da bi bilo dobro še storiti <strong>za</strong> stomiste?<br />

O pripomočkih največ izvem na internetu<br />

in od prijatelja stomista. Za stomista je nujno<br />

potrebno, da ima dobre in <strong>za</strong>nesljive pripomočke,<br />

saj mu ti nudijo aktivno življenje in<br />

enakost z <strong>zdrav</strong>imi. Novi izdelki zmanjšujejo<br />

alergije, vnetja pod podlogami, nudijo boljšo<br />

lepljivost, prožnost podloge, udobnejše vrečke<br />

različnih dimenzij, različnih sistemov <strong>za</strong>piranja,<br />

načinov apliciranja na telo, s tem pa je pripomoček<br />

tudi bolj <strong>za</strong>nesljiv. Nujno je, da imamo<br />

stomisti nove pripomočke različnih proizvajalcev,<br />

saj en proizvajalec ne ustre<strong>za</strong> vsem stomistom.<br />

Pripomočki morajo biti dostopni <strong>za</strong> vse<br />

in standard zzzs bi moral biti usklajen s cenami<br />

novih pripomočkov.<br />

Ustvarjeno <strong>za</strong><br />

brezskrben dan<br />

Pisarka, ilustracija <strong>za</strong> revijo Zmajček<br />

Ste kot stomistka imeli kdaj težave z vključevanjem<br />

v družabno, vsakodnevno življenje?<br />

Ne vidim razloga, <strong>za</strong>kaj bi imela težave pri<br />

vključitvi v družbo. Stoma na mojem trebuhu je<br />

kot medalja. Vsak dan me spomni, da sem močna<br />

oseba, ki je po <strong>za</strong>slugi volje, znanja medicine<br />

in dobrih src uspela preživeti težko življenjsko<br />

izkušnjo. Spomni me na družino, fanta in prijatelje,<br />

ki so mi stali ob strani, ko sem iskala rešitve<br />

iz težke situacije. Gotovo sem ponosna nanjo<br />

in neizmerno hvaležna, da mi je bila z njo<br />

dana možnost, da sem danes tu. Stoma ne sme<br />

biti tabu. Je samo umetno narejen drugačen način<br />

odvajanja, ki je marsikomu rešil življenje.<br />

Ste imeli <strong>za</strong>radi stome kdaj občutek, da ste<br />

prikrajšani pri ukvarjanju s konjički?<br />

Po <strong>za</strong>slugi stome, urejenih delovnih pogojev<br />

in invalidskega statusa še vedno lahko kot<br />

samostojna kulturna ustvarjalka opravljam<br />

svoje poklicno delo oblikovalke in ilustratorke.<br />

Delo mi veliko pomeni, saj je ustvarjalno, nudi<br />

ogromno <strong>za</strong>dovoljstva in osebne rasti. Ko sem<br />

po bolezni ponovno pričela z delom, sem pomislila,<br />

da mi je <strong>za</strong>radi dolgega <strong>zdrav</strong>ljenja padla<br />

kakovost ustvarjanja. Vendar sem presenečena<br />

ugotovila, da so bili rezultati dela še<br />

boljši! Preteklo leto sem na področju ilustracije<br />

razvila tudi nov stil ilustracij <strong>za</strong> otroke, ki<br />

bodo v juniju razstavljene tudi na Mednarodnem<br />

bienalu ilustracije v Zagrebu.<br />

Stoma mi je obenem obudila tudi star hobi,<br />

šivanje. Sprva je bila to potreba šivanja oblačil<br />

<strong>za</strong> moje spremenjeno telo, nakar se je razvilo v<br />

šivanje modernih jopic <strong>za</strong> fanta, pisanih majčk<br />

<strong>za</strong> prijateljice ter <strong>za</strong>nimivih plaščkov <strong>za</strong> psičke.<br />

Te so pred časom predstavili tudi v modni oddaji<br />

Bleščica.<br />

Kot bivši »sestradan« Crohnov bolnik se<br />

danes po <strong>za</strong>slugi stome lahko na veliko predajam<br />

užitkom fantovih kulinaričnih spretnosti.<br />

Ko se odpraviva na pot, se prelevim v pravo<br />

gurmansko turistko.<br />

Kaj kot mlajša stomistka najbolj pogrešate na<br />

tem področju?<br />

Pogrešam več o<strong>za</strong>veščanja javnosti o ljudeh<br />

s stomo, predvsem o mladih s stomo. Tudi<br />

mlajši stomisti moramo <strong>za</strong> boljšo kakovost življenja<br />

sprejeti dejstvo stome in se z njo identificirati.<br />

Gotovo bo lažje, če bodo tisti, ki o<strong>za</strong>veščajo<br />

o stomi, in oglaševalci poka<strong>za</strong>li mlade<br />

stomiste tudi z besedo in s sliko.<br />

Mlademu stomistu je gotovo težko sprejeti<br />

spremembo telesa, ker se še vedno bori <strong>za</strong> svoje<br />

mesto v družbi (kjer je videz žal pomemben),<br />

gradi kariero, išče intimnega partnerja in<br />

se pripravlja na razodetje pred »prvo nočjo« ...<br />

Torej kako naj mlad stomist javnosti <strong>za</strong>upa<br />

svojo »skrivnost«, kje naj dobi vzgled, da je<br />

njegovo telo s stomo še vedno privlačno, na<br />

drug način popolno in sprejeto takšno, kot je,<br />

ko pa se v javnosti stomiste prikazuje le kot <strong>za</strong>dovoljne<br />

60-letnike? Mladostniki imajo že<br />

tako težave s sprejemanjem telesa. In prav tu<br />

jim moramo/-te pomagati z dobrim vzgledom<br />

in spodbudo, npr. s fotografijo mladega fanta v<br />

kopalkah z vidno vrečko, medtem ko na plaži<br />

igra odbojko, plešočo punco v klubu s kratko<br />

majico, ki ne prekriva vrečke, manekena, ki pozira<br />

z vrečko ali v objemu... <br />

Celovita paleta<br />

najnovejših, <strong>za</strong>nesljivih,<br />

diskretnih in udobnih<br />

enodelnih (Flexima) in<br />

dvodelnih materialov<br />

(Flexima Key) <strong>za</strong> oskrbo<br />

kolostome, ileostome in<br />

urostome podjetja B.Braun,<br />

<strong>za</strong>snovanih v sodelovanju s stomisti<br />

Dodatki <strong>za</strong> popolno nego stome:<br />

• Pasta <strong>za</strong> izravnavo neravnih površin kože<br />

(Superfiller pasta)<br />

• RobËki <strong>za</strong> odstranjevanje kožnih podlog<br />

(Biotrol Service Solvant)<br />

• RobËki <strong>za</strong> <strong>za</strong>šËito kože<br />

(Biotrol Service Protecteur)<br />

• VreËice s prahom <strong>za</strong> zgošËevanje<br />

vsebine vreËke (Ileo gel+)<br />

• VreËice s prahom <strong>za</strong> nevtrali<strong>za</strong>cijo<br />

neprijetnega vonja izloËka (DeOdour)<br />

Za dodatne informacije ali preizkus materialov<br />

pokliËite brezplaËno modro številko 080 87 86<br />

ali obišËite www.stoma.si.


72<br />

NAŠA LEKARNA<br />

junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA<br />

73<br />

Koža<br />

razkriva<br />

Zdravega<br />

namenskega<br />

sončenja ni<br />

O treh stebrih <strong>za</strong>ščite<br />

pred soncem,<br />

negativnem<br />

delovanju uv-žarkov<br />

na našo kožo<br />

ter o reakcijah na<br />

sonce pod vplivom<br />

uv-žarkov<br />

in druge svetlobe<br />

smo se pogovarjali<br />

z asist. Borutom<br />

Žgavcem, spec.<br />

dermatologije, z<br />

Dermatološke klinike<br />

v Ljubljani in<br />

Dermatološko medicinskega<br />

centra<br />

Dimnik-Žgavec.<br />

Pogovarjala sva se<br />

kar prek Skypa,<br />

saj se trenutno<br />

izpopolnjuje v<br />

znani bolnišnici<br />

univerze ucsf<br />

(University of California,<br />

San Francisco).<br />

Pogovarjala se je: Katja Krasko<br />

Foto: Mateja Jordović Potočnik in arhiv La Roche-Posay<br />

Ljudje v času življenja dobimo bistveno prevelik<br />

odmerek uv-žarkov. Za slednje vemo, da so škodljivi,<br />

ker gre <strong>za</strong> neko nenormalno, nenaravno izpostavljenost,<br />

recimo ležanje na plaži z namenom porjaveti. »To<br />

je neke vrste namenska poškodba in prav temu se želimo<br />

izogniti. Zdravega namenskega sončenja ni,« opo<strong>za</strong>rja<br />

asist. Borut Žgavec, spec. dermatologije. Sončne<br />

opekline počasi pripeljejo do staranja kože in do<br />

sprememb na koži, ki vodijo tudi do kožnega raka.<br />

»Predvsem melanom, najhujša oblika kožnega raka, je tista,<br />

ki je pove<strong>za</strong>na s t. i. brutalnim sončenjem. Še posebej, če<br />

smo to dozo sonca, predvsem opekline, dobili v zgodnjem<br />

otroštvu, tam do 18. leta,« še dodaja sogovornik.


74 Koža razkriva | Zdravega namenskega sončenja ni junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 75<br />

Znani so pozitivni učinki vitamina d, ki se<br />

metabolizira na koži, vendar sončenje ni<br />

potrebno <strong>za</strong> absorpcijo <strong>za</strong>dostne količine<br />

vitamina d. Kakšni so še pozitivni učinki<br />

sonca?<br />

Vitamin d je pomemben. Vemo, da vpliva<br />

na kalcifikacijo kosti in metabolizem<br />

kalcija, novejše študije pa so poka<strong>za</strong>le še na<br />

mnoge druge pozitivne učinke. Povezujejo<br />

ga celo z zmanjšanjem pojavljanja nekaterih<br />

vrst rakov, kar še ni doka<strong>za</strong>no. Pod vplivom<br />

svetlobe se samo en delček vitamina d na<br />

koži metabolizira v tako obliko, ki je nujno<br />

potrebna <strong>za</strong> organizem. Raziskave kažejo,<br />

da če se poleti le <strong>za</strong> 15 minut dnevno odpravimo<br />

na sprehod in tako izpostavljamo soncu,<br />

je to že dovolj <strong>za</strong> metabolizem vitamina<br />

d, ki je potreben <strong>za</strong> normalno delovanje našega<br />

telesa. V zimskem času nam vitamina d<br />

<strong>za</strong>radi pomanjkanja sonca resda malo primanjkuje,<br />

a ga lahko dobimo s pravilno prehrano<br />

in prehranskimi dodatki.<br />

Zdravega sončenja torej ni in ga nikoli ni<br />

bilo?<br />

Pomembno se je <strong>za</strong>vedati, da namerno<br />

sončenje ni enako aktivnemu življenju v naravi<br />

v sončnih dneh. Slednje je v smislu<br />

<strong>zdrav</strong>ega obnašanja na soncu <strong>za</strong>gotovo pomembno<br />

<strong>za</strong> naše <strong>zdrav</strong>je. Moramo biti v naravi<br />

in športno aktivni. Ne smemo se kot<br />

Pomembno je, da se ljudje odločajo <strong>za</strong><br />

preglede svoje kože, in to ne le<br />

spomladi in poleti, ko je o<strong>za</strong>veščanje večje,<br />

tudi v sklopu svetovnega dneva melanoma,<br />

temveč skozi celo leto.<br />

vampirji držati v prostorih in biti popolnoma<br />

bledi. Naša koža je <strong>za</strong>radi filogenetskega<br />

razvoja v milijonih letih že do neke mere<br />

pripravljena sprejeti zmerno količino sončnih<br />

žarkov, ki jih prenesemo brez hujših posledic.<br />

Problem je v tem, da ljudje v času življenja<br />

dobimo bistveno prevelik odmerek<br />

uv-žarkov. Za slednje vemo, da so škodljivi,<br />

ker gre <strong>za</strong> neko nenormalno, nenaravno izpostavljenost,<br />

recimo ležanje na plaži z namenom<br />

porjaveti. To je neke vrste namenska<br />

poškodba in prav temu se želimo<br />

izogniti. Zdravega namenskega sončenja ni.<br />

Marsikdo po<strong>za</strong>blja, da smo pod vplivom<br />

uv‐žarkov leta in leta. Na njih nismo pozorni<br />

in jih kar odmislimo. Takšen primer je izpostavljanje<br />

soncu pri opravljanju nekega<br />

poklica. Nekoč mi je moja bolnica, starejša<br />

gospa z diagnozo kožnega raka, rekla: »Nikoli<br />

v življenju se nisem sončila. Jaz sem celo življenje<br />

delala zunaj na polju.« Slika njene kože<br />

je poka<strong>za</strong>la, da je bila koža na področju<br />

obra<strong>za</strong>, dekolteja in rok popolnoma uničena<br />

od sonca. In prav tam so se pojavili raki. Na<br />

preostalih področjih pa je bila koža neverjetno<br />

lepa in mladostna.<br />

Kaj bi rekli tistim, ki se na sonce »privajajo«<br />

s tem, da pred poletjem obiskujejo solarij?<br />

Njihovo vedenje je popolnoma nesprejemljivo<br />

in škodljivo. Na ta način človek dobi<br />

ne<strong>zdrav</strong>o dozo sevanja že, ko se »pripravlja«<br />

na sonce. Zakaj bi se sploh pripravljali na sonce?<br />

Da bomo lahko potem dlje časa na soncu?<br />

S tem človeku le omogočimo, da je na soncu<br />

še več, kot bi bil sicer, kar je še bolj škodljivo.<br />

Kakšni so negativni učinki delovanja<br />

uv-žarkov na našo kožo?<br />

Vsakič, ko uv-žarki priletijo na našo<br />

kožo, na njej naredijo poškodbo. Ti učinki<br />

se potem seštevajo. Poškodba na naši koži<br />

pa se odrazi v nepravilnem delovanju celic.<br />

Uv-žarki namreč pridejo v celico in poškodujejo<br />

nukleinske kisline, dnk in druge encime,<br />

povzročijo proste radikale, kar vpliva<br />

Zakaj<br />

Za sprostitev po sonËenju!<br />

Podarite svoji koži nego, ki ji po vsakem sonËenju pomaga, da se hitreje obnovi in<br />

zopet postane prožna in mehka. Mi pa vam ob nakupu treh izdelkov Bepanthol<br />

(Bepanthol ® hladilna pena v pršilu, Bepanthol ® losjon ali Bepanthol ® intenzivni<br />

losjon) v posebni ponudbi podarimo praktiËno darilo - ležalno podlogo v etuiju.<br />

Posebna ponudba poteka v bolje <strong>za</strong>loženih <strong>lekarna</strong>h do odprodaje <strong>za</strong>log.<br />

bi se sploh pripravljali na<br />

sonce? Da bomo lahko<br />

potem dlje časa na soncu? S tem človeku le<br />

omogočimo, da je na soncu še več, kot bi bil<br />

sicer, kar je še bolj škodljivo.<br />

na delovanje celic. Vsakič znova, ko gremo<br />

ne<strong>za</strong>ščiteni na sonce, torej naši koži naredimo<br />

škodo. Razlika med sončno opeklino in<br />

tem, ko naša koža le porjavi, je samo kvantitativna.<br />

Če je poškodba na koži majhna, je s<br />

prostim očesom ne moremo <strong>za</strong>znati, raziskava<br />

tkiva pa bi hitro poka<strong>za</strong>la vnetje v globini<br />

kože. Običajno šele čez dan ali dva vidimo<br />

obrambno reakcijo, ki se kaže s tvorbo<br />

pigmenta. S tega stališča se je poleti vsekakor<br />

treba počasi izpostavljati soncu, ker nas<br />

Za moje sonce<br />

Bayer d.o.o., Bravnicarjeva 13, Ljubljana


76 Koža razkriva | Zdravega namenskega sončenja ni junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 77<br />

V<br />

sakič, ko uv-žarki priletijo na<br />

našo kožo, na njej naredijo<br />

poškodbo. Ti učinki se potem<br />

seštevajo. Sončne opekline počasi<br />

pripeljejo do staranja kože in<br />

sprememb na koži, ki vodijo tudi do<br />

kožnega raka. Vemo, da so <strong>za</strong><br />

določene vrste kožnega raka<br />

pomembni predvsem dolgoletno<br />

stalno izpostavljanje sončnim<br />

žarkom.<br />

ta pigment le do neke mere, in nikakor 100%,<br />

ščiti. Če pa dobimo preveliko dozo uv-žarkov<br />

in je poškodba celic tako velika, da dobimo<br />

vnetje na koži, vidimo to kot rdečino,<br />

ki jo laično imenujemo sončna opeklina,<br />

strokovno pa dermatitis solaris. Če je bila<br />

do<strong>za</strong> sončnih žarkov tako velika, da je prišlo<br />

celo do smrti celic, to na koži vidimo kot<br />

mehurje, luščenje in kot hujšo obliko sončne<br />

opekline. Poškodbe so torej odvisne od<br />

odmerka uv-žarkov.<br />

Sonce je nedvomno dejavnik, ki vpliva na<br />

razvoj določenih oblik melanoma. Kaj pa<br />

na druge oblike raka?<br />

Sončne opekline počasi pripeljejo do staranja<br />

kože in sprememb na koži, ki vodijo<br />

tudi do kožnega raka. Poznamo več kot 30<br />

tipov kožnih rakov, vsi pa niso pove<strong>za</strong>ni s<br />

soncem. Dandanes vemo, da so procesi, med<br />

katerimi je tudi vpliv sončnih žarkov, <strong>za</strong> razvoj<br />

kožnega raka sicer dobro poznani, a <strong>za</strong>pleteni.<br />

Vemo, da so <strong>za</strong> določene vrste kožnega<br />

raka pomembni predvsem dolgoletno<br />

stalno izpostavljanje sončnim žarkom. Ljudje<br />

se lahko leta in leta sončijo, poleti na jadrnici,<br />

pozimi na smučanju. Nikoli jih ni<br />

sonce <strong>za</strong>res opeklo, vendar <strong>za</strong>radi tega, ker<br />

so imeli dobro sposobnost <strong>za</strong>ščite. To jim je<br />

dajalo nek lažen občutek varnosti, češ, mene<br />

sonce nikoli ne opeče, jaz dobro porjavim,<br />

jaz sem lahko na soncu mesece in mesece, pa<br />

se mi nič ne zgodi. Pri takih bolnikih vidimo<br />

pogosteje vznik ba<strong>za</strong>lno celičnega karcinoma.<br />

Na drugi strani so tisti raki, ki so pove<strong>za</strong>ni<br />

s t. i. sončenjem na brutalnem soncu, ko


78 Koža razkriva | Zdravega namenskega sončenja ni junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 79<br />

nas poleti resnično opeče, pozimi pa se nismo<br />

kaj dosti sončili. Predvsem melanom,<br />

najhujša oblika kožnega raka, je tista, ki je<br />

pove<strong>za</strong>na s t. i. brutalnim sončenjem. Še posebej,<br />

če smo to dozo sonca, predvsem opekline,<br />

dobili v zgodnjem otroštvu, tam do<br />

18. leta. Sprva je bila ta pove<strong>za</strong>va jasna le <strong>za</strong><br />

celični karcinom, ba<strong>za</strong>lno celični karcinom,<br />

šele nato pa tudi <strong>za</strong> melanom. Tako je bilo<br />

predvsem <strong>za</strong>to, ker je melanom <strong>za</strong>pleten rak<br />

in ker poznamo več vrst melanomov. Danes<br />

vemo, da so nekateri pove<strong>za</strong>ni s soncem,<br />

drugi ne. Pomembno je, da se ljudje odločajo<br />

<strong>za</strong> preglede svoje kože, in to ne le spomladi<br />

in poleti, ko je o<strong>za</strong>veščanje večje, tudi v sklopu<br />

svetovnega dneva melanoma, temveč<br />

skozi celo leto.<br />

Kako se lahko po pravilu treh stebrov<br />

pravilno <strong>za</strong>ščitimo pred soncem?<br />

Zavedati se moramo, da so kreme <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito<br />

pred soncem šele na tretjem mestu <strong>za</strong>ščite.<br />

Prvi steber je obnašanje, kar pomeni, da se ne<br />

izpostavljamo soncu, ne sončimo se in ne hodimo<br />

v solarije. Drugi steber predstavljajo dobra<br />

<strong>za</strong>ščitna oblačila, pokrivala in očala. Novejše<br />

raziskave so poka<strong>za</strong>le, da je predvsem<br />

<strong>za</strong>ščita z oblačili tista, ki zmanjšuje pojavnost<br />

Kreme<br />

<strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito pred soncem so<br />

se pri <strong>za</strong>ščiti pred melanomom<br />

poka<strong>za</strong>le kot ne dovolj učinkovite. So<br />

pa pomembne pri <strong>za</strong>ščiti, torej zmanjševanju<br />

pojavnosti drugih oblik kožnega raka, kot sta<br />

na primer skomozno celični in ba<strong>za</strong>lno<br />

celični karcinom. Slednja sta najpogostejša<br />

kožna raka in sta pove<strong>za</strong>na s soncem.<br />

melanoma. Najboljša <strong>za</strong>ščita so oblačila z uv<strong>za</strong>ščitnim<br />

faktorjem, ki so v Avstraliji, zda in<br />

še marsikje drugje že skorajda <strong>zdrav</strong>stvena <strong>za</strong>poved.<br />

Sicer pa mnoga oblačila ne nudijo popolne<br />

<strong>za</strong>ščite pred soncem, predvsem lahkotna<br />

in prosojna poletna oblačila ne. Malo<br />

boljšo <strong>za</strong>ščito nudijo temna oblačila in bolj<br />

gosto tkana oblačila. Šele na tretjem mestu so<br />

pripravki <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito pred soncem. Nanašati<br />

jih moramo predvsem na mesta, ki jih drugače<br />

ne moremo <strong>za</strong>ščititi. To so na primer obraz,<br />

vrat, dekolte, hrbtišča rok…<br />

Ali so se v raziskavah kreme <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito<br />

pred soncem poka<strong>za</strong>le kot dovolj učinkovite<br />

pri <strong>za</strong>ščiti pred melanomom?<br />

Kreme <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito pred soncem se pri <strong>za</strong>ščiti<br />

pred melanomom niso poka<strong>za</strong>le kot<br />

dovolj učinkovite. So pa pomembne pri <strong>za</strong>ščiti,<br />

torej zmanjševanju pojavnosti drugih<br />

oblik kožnega raka, kot sta na primer skomozno<br />

celični in ba<strong>za</strong>lno celični karcinom.<br />

Slednja sta najpogostejša kožna raka in sta<br />

pove<strong>za</strong>na s soncem. Zavedati se moramo, da<br />

kreme <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito pred soncem niso namenjene<br />

sončenju. Svetujem pa jih <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito<br />

kože na področjih, ki jih ne moremo <strong>za</strong>ščititi<br />

drugače, npr. obraz, dekolte, hrbtišče roke.<br />

Vsakič<br />

znova, ko gremo ne<strong>za</strong>ščiteni<br />

na sonce, torej naši koži<br />

naredimo škodo. Razlika med sončno<br />

opeklino in tem, ko naša koža le porjavi, je<br />

samo kvantitativna.<br />

Sicer sončenje strogo odsvetujem. Zaščitna<br />

sredstva naj imajo določeno, lahko s številko<br />

(npr. 30, 50 …) ali z opisom (npr. ultra,<br />

high …), stopnjo <strong>za</strong>ščite proti uvb-žarkom<br />

(oznaka <strong>za</strong> to je spf – Sun Protection Factor)<br />

in proti uva-žarkom. Slednji imajo daljšo<br />

valovno dolžino in večje prodiranje v kožo.<br />

C<br />

Prav <strong>za</strong>to spekter filtra, ki varuje pred uvbžarki,<br />

ne varuje nujno tudi pred uva-žarki, M<br />

ki pa so zelo pomembni <strong>za</strong> razvoj kožnega<br />

Y<br />

raka. Uvb-žarki pa so tisti, ki jih običajno<br />

CM<br />

prve <strong>za</strong>čutimo, saj povzročajo prvo opeklino<br />

na<br />

MY<br />

soncu.<br />

Prave alergije na sonce, kot jih po definiciji CMY<br />

poznamo v medicini, so relativno redke.<br />

K<br />

Bistveno pogostejše so številne druge<br />

reakcije na sončne žarke, ki pa nastajajo po<br />

drugih – nealergijskih mehanizmih. Katere<br />

reakcije oz. bolezni, ki so pove<strong>za</strong>ne z<br />

izpostavljanjem svetlobi, so najpogostejše?<br />

Ker so ti procesi in mehanizmi <strong>za</strong>pleteni<br />

in pogosto nejasni, mnogi uporabljajo <strong>za</strong><br />

različne reakcije na sonce kar poenostavljen<br />

izraz alergija na sonce. Strokovno imenujemo<br />

veliko skupino različnih kožnih bolezni, ki<br />

so pove<strong>za</strong>ne z izpostavljanjem svetlobi, fotodermatoze.<br />

Reakcije in alergije na sonce<br />

so zelo različne. Nekatere se značilno pojavljajo<br />

kmalu po prvih izpostavljanjih sončnim<br />

žarkom, največkrat pomladi in na <strong>za</strong>četku<br />

poletja, ter kasneje preko poletja<br />

izzvenijo. Včasih pa se lahko pojavljajo po<br />

vsakem izpostavljanju sončnim žarkom. Takšna<br />

je na primer ple (polimorfna svetlobna<br />

reakcija ali izpuščaj), ki po nekaterih po-<br />

CY<br />

Tina<br />

Svetovalka <strong>za</strong> poslovni trg<br />

Zanjo, ki ceni estetiko in<br />

rada ureja vec stvari hkrati …<br />

Greste na počitnice na Hrvaško<br />

Pred odhodom na mobilnem portalu Planet poiščite sklop<br />

Planet Hrvaška, kjer lahko preverite stanje v trajektnem<br />

prometu, na cestah in mejnih prehodih. Preverite tudi,<br />

kakšno vreme se v naslednjih petih dneh obeta na hrvaških<br />

otokih in v obmorskih mestih. Za hitri dostop pošljite<br />

P HRVASKA na 1919.<br />

Cene <strong>za</strong> tujino preverite kar prek SMS-a<br />

Za cene klicev in sporočil tujih operaterjev pošljite SMS z<br />

imenom države na 1919. Ime države napišite v eni besedi,<br />

brez šumnikov, s slovenskim poimenovanjem<br />

(npr.: HRVASKA, VELIKABRITANIJA). Za cenike prenosa<br />

podatkov v tujini pošljite na primer GPRSNORVESKA,<br />

UMTSSPANIJA. SMS lahko pošljete od doma ali iz tujine,<br />

<strong>za</strong>računa se le poslani SMS. Prejeti SMS-i so brezplačni.<br />

Ima vaš otrok Mobi?<br />

S storitvijo Plačaj <strong>za</strong>me lahko kot naročnik izberete do dva<br />

Mobiuporabnika, ki vas lahko kličeta <strong>za</strong> le 10 centov na<br />

minuto. Vsak Mobiuporabnik ima lahko do dva sponzorja, ki<br />

ju kliče na njune stroške. Strošek pogovorov v Mobitelovem<br />

omrežju plača namreč naročnik, ki si storitev vklopi.<br />

Na internetu brez naročnine<br />

Če internet potrebujete le občasno, je brezžični Instant<br />

Internet Dan na dan prava izbira. Predplačniški paket<br />

vsebuje SIM-kartico z <strong>za</strong>četnim dobroimetjem <strong>za</strong> 1 dan<br />

uporabe interneta, lahko pa izberete tudi paket s<br />

priloženim USB-modemom.<br />

Za več informacij obiščite Mobitelovo prodajno mesto,<br />

www.mobitel.si ali pokličite brezplačno številko 041 700 700.


Oglasno sporočilo<br />

80 Koža razkriva | Zdravega namenskega sončenja ni junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 81<br />

datkih lahko v bolj ali manj izraženi obliki<br />

pri<strong>za</strong>dene od 10 do 20% populacije in jo štejemo<br />

med najpogostejše »alergije na sonce«.<br />

Med najpogostejšimi različicami ple so<br />

tako imenovane Acne aestivalis ali acne Mallorca<br />

(poletne akne), ki v bistvu niso akne,<br />

temveč posebna vrsta reakcije na uv-žarke.<br />

Ple se pri različnih posameznikih kaže na<br />

različne načine. Najpogosteje se pojavi v nekaj<br />

urah po izpostavljanju uv-žarkom ter<br />

lahko traja ure ali dneve. Na soncu izpostavljeni<br />

koži se lahko pojavijo običajno srbeče<br />

rdečkaste lise, bunčice, koprivkam podobne<br />

spremembe, drobni mehurčki …<br />

Precej pogoste so reakcije na sonce, ki so<br />

posledica kombinacije svetlobe (najpogosteje<br />

sončnih žarkov) ter neke kemične substance<br />

v naši koži. Reakcije so lahko alergijske<br />

narave – tako imenovani fotoalergijski<br />

dermatitisi – ali nealergijske narave – tako<br />

imenovani fototoksični dermatitisi. Takšne<br />

kemične substance pridejo v našo kožo na<br />

več načinov – z uporabo različne kozmetike,<br />

domačih <strong>zdrav</strong>ilnih pripravkov, po stiku z<br />

različnimi rastlinami (peteršilj, različni<br />

pleveli, trave …). Rastlinske snovi najdemo v<br />

koži tudi po uporabi različnih domačih ali<br />

kupljenih rastlinskih »<strong>zdrav</strong>ilnih« pripravkov<br />

(mazila, alkoholne raztopine ipd.). Takšne<br />

reakcije imenujemo fito-fotodermatitisi.<br />

Različne kemikalije pa lahko pridejo v<br />

našo kožo tudi z <strong>za</strong>užitjem, najpogosteje ob<br />

uporabi številnih <strong>zdrav</strong>il, <strong>za</strong> katera vemo, da<br />

so fotosenzibili<strong>za</strong>torji oz. substance, ki povzročijo,<br />

da je naša koža bolj občutljiva na<br />

sončne žarke. Taki so npr. nekateri antibiotiki,<br />

diuretiki, antipsihotiki, nekatere kontracepcijske<br />

tablete ipd. Tudi različni prehranski<br />

dodatki, vitamini itd., ki jih bolniki<br />

lahko sami kupijo, lahko sprožijo po izpostavljanju<br />

svetlobi reakcijo na koži.<br />

Nekatere kemične substance, ki lahko<br />

povzročijo reakcijo na sonce, pa se lahko<br />

tvorijo same v našem telesu pri nekaterih<br />

metabolnih motnjah in boleznih, kot so npr.<br />

porfirije. Po izpostavljanju sončnim žarkom<br />

se lahko sprožijo ali poslabšajo tudi nekatere<br />

druge kožne bolezni, kar bolniki pogosto<br />

<strong>za</strong>menjajo z alergijo. Tako se npr. lahko po<br />

izpostavljanju soncu poslabšajo akne, seboroični<br />

dermatitis, atopijski dermatis in nekatere<br />

avtoimune kožne bolezni.<br />

Kako poteka testiranje, kjer poskušate<br />

opredeliti, na katere valovne dolžine<br />

svetlobe je posameznik preobčutljiv?<br />

Vsem tistim, ki imajo reakcijo na sonce,<br />

svetujem, da obiščejo dermatologa, ki naj<br />

postavi diagnozo, opredeli, <strong>za</strong> kakšno reakcijo<br />

gre, ter nato bolezen <strong>zdrav</strong>i oz. svetuje<br />

ukrepe <strong>za</strong> preprečitev. Na splošno velja, da<br />

se je pri vseh fotodermato<strong>za</strong>h treba izogibati<br />

sončnim žarkom in uporabljati širokospektralna<br />

<strong>za</strong>ščitna sredstva.<br />

V bolje opremljenih centrih lahko uporabljamo<br />

tudi posebna testiranja, kjer skušamo<br />

natančneje opredeliti, na katere valovne dolžine<br />

svetlobe je posameznik preobčutljiv, ter<br />

kasneje uporabimo posebne obsevalne metode,<br />

s katerimi preprečimo izbruh reakcije na<br />

sonce. To imenujemo skin hardening ali utrjevanje<br />

kože. Testiranja se opravljajo v zimskih<br />

mesecih, proces utrjevanja pa običajno <strong>za</strong>čnemo<br />

od januarja do najkasneje marca. Ti postopki<br />

morajo biti vodeni pod nadzorom strokovno<br />

usposobljenih in izkušenih dermatologov<br />

s posebnimi aparaturami, pogosto še v<br />

kombinaciji z uporabo različnih <strong>zdrav</strong>il in<br />

individualnimi nasveti, kako reakcijo na sonce<br />

preprečiti oziroma jo ob pojavu <strong>zdrav</strong>iti.<br />

Pri pravilnem in strokovno vodenem postopku<br />

so rezultati zelo dobri. <br />

Beiersdorf d.o.o., Letališka 32, 1000 Ljubljana<br />

SIJAJ<br />

SIJOČA, ZDRAVA KOŽA JE KLJUČ DO LEPEGA VIDEZA. SONČNA SVETLOBA PA<br />

LAHKO TO OSNOVO DOBREGA VIDEZA IN ODLIČNEGA POČUTJA OGROZI.<br />

ZATO OB SREČANJU S SONCEM RAJE POSKRBITE ZA PRAVO ZAŠČITO …<br />

odro nebo in sonce, ki nežno<br />

poljublja vašo kožo – težko se je<br />

spomniti česa, kar bi bolj izboljšalo<br />

vaše razpoloženje kot čudovit, topel<br />

poletni dan. Žal je razočaranje takoj<br />

<strong>za</strong> ovinkom: prezgodnje staranje kože ali pigmentni<br />

madeži <strong>za</strong>gotovo ne bodo poudarili vaše lepote v<br />

prihodnosti. Še huje, UV-žarki lahko poškodujejo vašo<br />

kožo in pojavijo se resne kožne bolezni, ki so možna<br />

posledica ne<strong>za</strong>ščitenega izpostavljanja soncu ali napačne<br />

<strong>za</strong>ščite pred soncem.<br />

Čas, da se <strong>za</strong> vedno poslovite od sonca? Zagotovo<br />

je izogibanje izpostavljanju soncu najbolj<br />

učinkovit način, da kožo <strong>za</strong>ščitite pred<br />

poškodbami <strong>za</strong>radi sonca. Toda obstajajo<br />

priložnosti, ko nočete stati v senci. To<br />

so trenutki, ko vas lahko reši le zelo<br />

kakovostna <strong>za</strong>ščita pred soncem, ki vas ščiti<br />

s svojimi <strong>zdrav</strong>stvenimi in kozmetičnimi<br />

sposobnostmi.<br />

Zaščitite svojo lepoto na »koz-medicinski«<br />

način. Linija Eucerin® Sun <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito<br />

pred soncem z dolgoletnim medicinskim<br />

o<strong>za</strong>djem <strong>za</strong>gotavlja najsodobnejšo <strong>za</strong>ščito<br />

pred soncem, kar je klinično doka<strong>za</strong>no.<br />

Poleg izjemno učinkovite UVA- in UVB<strong>za</strong>ščite<br />

Eucerin® nudi še tretjo dimenzijo<br />

<strong>za</strong>ščite pred soncem: biološko <strong>za</strong>ščito z<br />

naravnim antioksidantom licochalconom.<br />

Gre <strong>za</strong> izvleček rastline Glycyrrhi<strong>za</strong> inflata (sladki koren), ki<br />

ima svoj lasten sistem UV-<strong>za</strong>ščite.<br />

Licochalcon ščiti rastlinske celice pred poškodbami,<br />

ki jih povzročajo prosti radikali, ki nastanejo <strong>za</strong>radi<br />

intenzivnega UV-sevanja. Eucerin® sedaj uporablja to<br />

učinkovito naravno sestavino, da bi na enak način <strong>za</strong>ščitil<br />

vaše kožne celice.<br />

Vaša lepota ostaja, danes in jutri. Novi Eucerin® Sun matirni<br />

fluid <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito obra<strong>za</strong> pred soncem z ZF 50+ ne <strong>za</strong>gotavlja<br />

le <strong>za</strong>nesljive <strong>za</strong>ščite vaše kože, ampak vaši koži podari<br />

pudrast, mehek in nemasten ten. Tekstura fluida je tako lahka<br />

in se tako enostavno nanese, da ga lahko uporabljate vsak<br />

dan – celo pred nanosom ličil ali po dermatoloških<br />

terapijah. Pojdite torej – naj vas sonce<br />

poljubi na varen in čudovit način.<br />

Popolna <strong>za</strong>ščita vaše lepote – Eucerin Sun matirni<br />

fluid <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito obra<strong>za</strong> pred soncem z ZF 50+:<br />

koža <strong>zdrav</strong>ega vide<strong>za</strong> je <strong>za</strong>ščitena pred prezgodnjim<br />

staranjem in nastankom<br />

pigmentnih madežev.<br />

• Tridimenzionalna <strong>za</strong>ščita<br />

celic pred UVA-/UVB-žarki<br />

in prostimi radikali • Licochalcon<br />

kot naravni antioksidant<br />

globinsko okrepi kožo<br />

• Klinično je doka<strong>za</strong>no, da<br />

koža izdelek dobro prenaša.<br />

• Izdelek je primeren tudi po pilingih in laserskih terapijah.


82<br />

NAŠA LEKARNA<br />

junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA<br />

83<br />

Koža<br />

razkriva<br />

Kje pa vas<br />

čevelj žuli?<br />

Tadeja Grošelj, mag. farm., in<br />

Darinka Rojšek, mag. farm., Lekarna Litija<br />

Naša stopala vsakodnevno opravijo<br />

velikansko delo; če človek, težak 70 kg,<br />

prehodi dnevno 1 km (kar v povprečju pomeni<br />

1615 korakov), njegova stopala prenesejo skupno več<br />

kot 113 ton teže.<br />

Kljub neverjetnemu delu, ki ga stopala <strong>za</strong> nas vsak dan<br />

opravijo, jim prepogosto posvečamo premalo pozornosti ali pa so<br />

je deležna šele, ko se težave že pojavijo.<br />

V nadaljevanju vas želimo seznaniti z najpogostejšimi težavami s stopali,<br />

predvsem pa z načini, kako jih preprečiti.


84 Koža razkriva | Kje pa vas čevelj žuli? junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 85<br />

Žulji<br />

Na mestih, kjer je koža izpostavljena dolgotrajnemu<br />

in ponavljajočemu se trenju ali<br />

pritisku, se radi pojavijo žulji. To je običajno<br />

na prstih, blazinicah stopal in na petah.<br />

Koža je na ožuljenem mestu dvignjena iz nivoja<br />

in napolnjena s tekočino.<br />

Žuljev nikoli ne prebadamo z nesterilnimi<br />

pripomočki. Sterilno nam jih najbolje<br />

oskrbijo v ambulanti.<br />

Za domačo oskrbo žuljev so na voljo različni<br />

obliži, ki vzdržujejo ustrezno okolje<br />

rane in omogočajo hitrejše celjenje. Obliži<br />

zmanjšajo pritisk na rano in jo ščitijo pred<br />

vodo, uma<strong>za</strong>nijo in bakterijami iz okolja.<br />

Hidrokoloidni obliži v stiku z rano<br />

ustvarijo vlažno okolje, v katerem se rana<br />

hitreje celi, pri tem pa ne nastane krasta.<br />

Pred nanosom obliža je treba poškodovano<br />

mesto temeljito očistiti in osušiti. Pri<br />

odprtem žulju je priporočljiva dezinfekcija<br />

obolele kože. Pod obliž ne nanašajmo mazil<br />

in krem.<br />

Preventivno lahko poleg ustrezne obutve,<br />

nogavic in uporabe <strong>za</strong>ščitnih blazinic<br />

uporabimo tudi <strong>za</strong>ščitne gele. Slednji zmanjšajo<br />

trenje in drgnjenje kože ob čevlje, s tem<br />

pa tudi možnost nastanka žuljev.<br />

Trda koža<br />

Na mestih, kjer je koža izpostavljena dolgotrajnemu<br />

pritisku, se zmanjša cirkulacija<br />

krvi in poveča debelina rožene plasti kože.<br />

Ob neredni negi stopal postane koža suha,<br />

groba in trda.<br />

Trda koža se najpogosteje pojavi na peti.<br />

Kadar gre <strong>za</strong> manjše mesto na koži, govorimo<br />

o otiščancu.<br />

Nevšečnosti, ki se pojavijo <strong>za</strong>radi trde<br />

kože, so boleča stopala, nastale razpoke pa<br />

so lahko vzrok <strong>za</strong> okužbo. Nena<strong>za</strong>dnje so tu<br />

še estetski razlogi, <strong>za</strong>radi katerih moramo<br />

stopalom nameniti posebno nego.<br />

Za preprečevanje nastanka trde kože se<br />

priporoča redna uporaba negovalnih krem,<br />

mazil ali losjonov, ki koži stopal vrnejo vlago,<br />

elastičnost in odpornost. Med drugim<br />

lahko vsebujejo sečnino in glicerin (<strong>za</strong>gotavljata<br />

vlaženje) ter ceramide, ki kot pomembna<br />

sestavina koži lastne <strong>za</strong>ščitne<br />

funkcije krepijo pregradne sloje, ščitijo<br />

kožo pred izsušitvijo in zmanjšajo prekomerno<br />

luščenje kože.<br />

Odstranjevanja trde kože se lahko lotimo<br />

na več načinov. Pri uporabi pil ali kamnov<br />

moramo biti pozorni na barvo kože<br />

na mestu obdelave. Koža ne sme postati intenzivno<br />

rožnata ali celo rdečkasta, saj je to<br />

znak, da smo jo odstranili preveč »v živo«.<br />

Trde kože se lahko znebimo tudi brez<br />

uporabe mehanskih metod. Na trgu ponujajo<br />

mazila s salicilno in/ali z mlečno kislino,<br />

ki kožo mehčata. Pri uporabi teh se <strong>za</strong>hteva<br />

nekoliko več vztrajnosti, saj je treba podplate<br />

ma<strong>za</strong>ti vsak dan.<br />

Uporabimo lahko tudi losjon, ki vsebuje<br />

ureo in lug (mehčanje kože) ter dekspantenol<br />

(obnova kože). Z njim prepojimo tanek<br />

sloj vate in jo <strong>za</strong> predpisan čas namestimo<br />

na pri<strong>za</strong>deto mesto. Otrdela koža se zmehča,<br />

<strong>za</strong>to jo s strgalom zlahka odstranimo. Stopala<br />

si <strong>za</strong>tem umijemo, osušimo in namažemo<br />

z obnovitveno kremo. Ta metoda je primerna<br />

tudi <strong>za</strong> diabetike.<br />

Trdo kožo lahko omehčamo tudi z namakanjem<br />

nog v mlačni kopeli, ki vsebuje kombinacijo<br />

učinkovin iz eteričnih olj. Te kožo<br />

še dodatno očistijo, poživijo in dezodorirajo.<br />

Sladkorni bolniki lahko kopeli uporabljajo<br />

samo, če imajo noge <strong>zdrav</strong>e (brez ran).<br />

Na trgu je mogoče kupiti tudi masažne<br />

kadi, ki hkrati s kopeljo omogočajo še masažo<br />

nog, kar dodatno blagodejno deluje na<br />

naša stopala.<br />

PRIROČNA IN PRIVLAČNA EMBALAŽA<br />

NOVO


86 Koža razkriva | Kje pa vas čevelj žuli? junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 87<br />

N<br />

astanek kožnih bradavic<br />

povzroča okužba s humanim<br />

papiloma virusom, ki se najpogosteje<br />

pojavi pri otrocih in mladostnikih.<br />

Obstajata dva načina odstranjevanja<br />

bradavic: s preparati, ki jih nanesemo<br />

neposredno na bradavico, ali<br />

kirurško, ki ga izvede <strong>zdrav</strong>stveni<br />

delavec (laserska terapija, žganje,<br />

<strong>za</strong>mrzovanje).<br />

Kurja očesa<br />

Vzrok <strong>za</strong> nastanek kurjih očes je nepravilna<br />

ali pretesna obutev. Pritisk obutve poveča<br />

prekrvavitev v globljih plasteh kože, <strong>za</strong>to se v<br />

ba<strong>za</strong>lni plasti celice <strong>za</strong>čnejo hitreje deliti in<br />

pomikati proti površini, hitreje tudi poroženevajo.<br />

Poroženela plast je vse bolj debela. V<br />

sredini je jedro, ki lahko sega globoko v kožo<br />

in pritiska na živčne končiče, ob tem pa povzroča<br />

bolečine ob premikanju.<br />

Učinkovit pristop k odstranjevanju kurjih<br />

očes je uporaba pripravkov s keratolitičnimi<br />

učinkovinami (salicilna kislina, mlečna<br />

kislina), ki raztopijo poroženele plasti.<br />

Keratolitične učinkovine so vdelane v<br />

obliže, tekočine ali mazila. Pri vseh oblikah<br />

je pomembno, da jih nanesemo le na poroženelo<br />

plast kože, nepri<strong>za</strong>deto kožo v okolici<br />

pa <strong>za</strong>ščitimo (npr. z obližem, vazelinom).<br />

Pripravkov s keratolitičnimi učinkovinami<br />

ne smemo nanašati na vneto, poškodovano<br />

kožo ali sluznico, prav tako jih ne smemo<br />

nanašati na kožna znamenja.<br />

Pri vseh pripravkih pazimo, da jih pustimo<br />

delovati predpisan čas. Po predpisanem<br />

času pri<strong>za</strong>deto mesto namakamo v vodi, kar<br />

še dodatno razmehča kožo, tako da je odstranjevanje<br />

kurjega očesa lažje in manj boleče.<br />

Po potrebi lahko postopek ponovimo.<br />

Sladkornim bolnikom se odsvetuje uporaba<br />

pripravkov s keratolitičnimi učinkovinami.<br />

Nevropatija (nevnetna bolezen živcev)<br />

kot pogost <strong>za</strong>plet sladkorne bolezni, ki povzroči<br />

zmanjšan ali odsoten občutek <strong>za</strong> bolečino,<br />

temperaturo in vibracijo, je lahko<br />

vzrok, da bolnik ni pozoren na poškodbe ali<br />

ob poškodbah ne ukrepa ustrezno. Tako<br />

bolnik z nevropatijo tudi ne občuti, kdaj je<br />

sredstvo <strong>za</strong> mehčanje trde kože in odstranjevanje<br />

kurjih očes prodrlo preveč v globino,<br />

kar lahko privede do globokih in trdovratnih<br />

kemičnih razjed.<br />

Bradavice<br />

Bradavice so moteče kožne tvorbe, ki se<br />

pojavljajo tudi na obnohtju in podplatih.<br />

Zaradi pritiska med hojo so sploščene in jih<br />

obdaja <strong>za</strong>debeljena koža, včasih so izredno<br />

občutljive in boleče. Nastanek kožnih bradavic<br />

povzroča okužba s humanim papiloma


88 Koža razkriva | Kje pa vas čevelj žuli? junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 89<br />

G<br />

livično obolenje na stopalih se<br />

pogosteje pojavlja pri ljudeh s<br />

potnimi nogami, saj glivice dobro<br />

rastejo predvsem na vlažnih in toplih<br />

predelih. Glivično okužbo prepoznamo<br />

po luščenju kože, ki srbi. Opazni<br />

so lahko tudi mehurčki na pordeli<br />

koži podplata ali razpoke. Okužba<br />

se lahko razširi na nohte, ki<br />

porumenijo in se <strong>za</strong>debelijo.<br />

virusom, ki se najpogosteje pojavi pri otrocih<br />

in mladostnikih. Prenašajo se z dotikom.<br />

Virus se nahaja v vlažnih prostorih (plavalnih<br />

bazenih, skupinskih tuših), <strong>za</strong>to možnost<br />

prenosa zmanjšamo z rednim čiščenjem.<br />

Prav tako se je priporočljivo izogibati<br />

skupni uporabi brisač.<br />

Obstajata dva načina odstranjevanja bradavic:<br />

s preparati, ki jih nanesemo neposredno<br />

na bradavico, ali kirurško, ki ga izvede<br />

<strong>zdrav</strong>stveni delavec (laserska terapija, žganje,<br />

<strong>za</strong>mrzovanje).<br />

Dandanes so tudi v <strong>lekarna</strong>h na voljo izdelki,<br />

s katerimi lahko <strong>za</strong>mrznemo bradavico<br />

vse do jedra, <strong>za</strong>radi česar ta postopno (v<br />

10-14 dnevih) odpade. V nasprotnem primeru<br />

je treba postopek ponoviti. Zelo pomembno<br />

je, da se izdelek uporablja skladno<br />

z navodili, saj bi neprevidno ravnanje lahko<br />

poškodovalo zgornje plasti kože. Izdelek se<br />

lahko uporablja pri otrocih, starejših od 4<br />

let, ni pa primeren <strong>za</strong> diabetike, pri katerih<br />

se lahko pojavijo težave s celjenjem <strong>za</strong>mrznjenega<br />

področja.<br />

Tekočina, ki se nanese neposredno na<br />

bradavico, vsebuje kolodij, ki omeji delovanje<br />

<strong>zdrav</strong>ila na pri<strong>za</strong>deti del kože. Kombinacija<br />

mlečne in salicilne kisline v tekočini<br />

razkrajata poroženelo kožo. Obenem delujeta<br />

tudi antiseptično, saj z luščenjem poroženele<br />

kože odstranita bakterije in glivice, ki<br />

so v njej. Takšne tekočine vsebujejo tudi jod,<br />

ki deluje protibakterijsko, protiglivično in<br />

protivirusno. Pred nanosom je priporočljivo<br />

namakanje noge v topli kopeli, da se poroženelo<br />

tkivo omehča. Nato kožo osušimo in<br />

raztopino s čopičem nanesemo na pri<strong>za</strong>deti<br />

predel. Po treh dneh pripravimo kopel, odluščimo<br />

odmrlo kožo in po potrebi postopek<br />

ponovimo.<br />

Glivična obolenja stopal<br />

Glivično obolenje na stopalih (tinea pedis)<br />

je ena najpogostejših glivičnih okužb. Vir<br />

okužbe so ljudje z glivično okužbo stopal, ki<br />

odlagajo spore gliv v skupnih umivalnicah,<br />

kopališčih, <strong>zdrav</strong>iliščih ali športnih objektih.<br />

Okužbe se pogosteje pojavljajo pri ljudeh s<br />

potnimi nogami, saj glivice dobro rastejo<br />

predvsem na vlažnih in toplih predelih.<br />

Glivično okužbo prepoznamo po luščenju<br />

kože, ki srbi. Opazni so lahko tudi mehurčki<br />

na pordeli koži podplata ali razpoke.<br />

Okužba se lahko razširi na nohte, ki porumenijo<br />

in se <strong>za</strong>debelijo. Nohtne spremembe navadno<br />

niso boleče, ko pa noht postane <strong>za</strong>debeljen,<br />

lahko pritisk nanj povzroči bolečino.<br />

Zdravljenje glivičnih obolenj je lahko<br />

sistemsko ali lokalno. Zdravila <strong>za</strong> sistemsko<br />

<strong>zdrav</strong>ljenje predpiše <strong>zdrav</strong>nik.<br />

Za lokalno <strong>zdrav</strong>ljenje glivičnih obolenj<br />

se uporabljajo <strong>zdrav</strong>ila z antimikotičnimi<br />

učinkovinami, kot so terbinafin, klotrimazol,<br />

mikonazol, flutrimazol in bifonazol.<br />

Vse te učinkovine delujejo tako, da <strong>za</strong>virajo<br />

nastajanje ergosterola, ki je glavna sestavina<br />

celičnih membran glivic in plesni, <strong>za</strong>to <strong>za</strong>virajo<br />

njihovo rast in razmnoževanje ali pa<br />

povzročijo smrt glivične celice.<br />

Protiglivične učinkovine so vgrajene v<br />

gele, kreme, mazila, posipe ali tekočine in se<br />

jih nanaša neposredno na obolela mesta. Večina<br />

teh pripravkov je na voljo v <strong>lekarna</strong>h<br />

brez recepta.<br />

Za uspešno <strong>zdrav</strong>ljenje je pomembna redna<br />

uporaba (od 1- do 3-krat dnevno) skozi<br />

dovolj dolgo obdobje (od 1 do 6 tednov).<br />

Zdravljenje torej traja različno dolgo in je<br />

odvisno od pripravka, obsega in lokaliziranosti<br />

bolezni. Če <strong>zdrav</strong>ljenje prehitro opustimo,<br />

na primer ko na koži izginejo znaki<br />

okužbe (srbenje, luščenje, rdečina), se okužba<br />

lahko ponovi, saj glivic še nismo povsem<br />

odpravili.<br />

Za glivična obolenja nohtov se lahko poleg<br />

zgoraj omenjenih pripravkov uporabljajo<br />

tudi posebni laki in pisala <strong>za</strong> nohte, ki vsebujejo<br />

antimikotične učinkovine. Tudi pri<br />

teh pripravkih je <strong>za</strong> učinkovito <strong>zdrav</strong>ljenje


Schützt vor Hautrissen, Feuchtigkeitsverlust<br />

und spröder Haut! Rückfettend, pflegend,<br />

hält die Haut <strong>za</strong>rt und geschmeidig!<br />

90 Koža razkriva | Kje pa vas čevelj žuli? junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 91<br />

obutev lahko povzroči močnejše znojenje,<br />

<strong>za</strong>to nosimo obutev iz naravnih materialov<br />

(bombažne nogavice, usnjene čevlje). Pomembno<br />

je, da nogavice vsak dan <strong>za</strong>menjamo<br />

in vedno obujemo suhe čevlje. Pri tem so<br />

nam v pomoč pudri, ki vežejo nase vlago.<br />

Pomagamo si tudi z vložki <strong>za</strong> čevlje, ki so <strong>za</strong>snovani<br />

tako, da preprečujejo razvoj mikroorganizmov<br />

in nastanek neprijetnih vonjav.<br />

Kar <strong>za</strong>deva nanašanje različnih pripravkov<br />

na stopala, naj omenimo še, da ločimo<br />

antiperspirante od deodorantov.<br />

Antiperspiranti (aluminijeve soli, formaldehid<br />

itd.) delujejo tako, da preprečujejo<br />

znojenje. Uporabljamo jih zvečer, ko so žleze<br />

znojnice manj dejavne. Sprva jih je treba<br />

nanašati vsak dan, ko se stanje izboljša, lahko<br />

med posameznimi nanosi mine več dni.<br />

Pogosta težava pri uporabi antiperspirantov<br />

je draženje kože.<br />

Deodoranti ne preprečujejo znojenja.<br />

Delujejo tako, da bodisi maskirajo telesni<br />

vonj bodisi zmanjšajo populacijo bakterij,<br />

ki živijo na površini kože. Mednje sodijo na<br />

primer cinkov oksid, izopropilni alkohol in<br />

številna naravna eterična olja (olje ruševja,<br />

sivke, mete rožmarina, materine dušice …),<br />

ki jih proizvajalci vgrajujejo v kreme, losjone,<br />

bal<strong>za</strong>me in spreje.<br />

Da bomo torej lahko hodili lahkih nog naokrog,<br />

skrbimo <strong>za</strong> njihovo vsakodnevno higieno<br />

in nosimo udobno in zračno obutev. <br />

Z<br />

aradi potenja nog si je noge priporočljivo umivati vsak dan v kopeli s<br />

tekočim milom, ki vsebuje antiseptik. Neprimerna obutev lahko povzroči<br />

močnejše znojenje, <strong>za</strong>to nosimo obutev iz naravnih materialov. Pomembno je,<br />

da nogavice vsak dan <strong>za</strong>menjamo in vedno obujemo suhe čevlje. Pri tem so<br />

nam v pomoč pudri, ki vežejo nase vlago. Pomagamo si tudi z vložki <strong>za</strong> čevlje,<br />

ki so <strong>za</strong>snovani tako, da preprečujejo razvoj mikroorganizmov in nastanek<br />

neprijetnih vonjav.<br />

AufbauCrememit Urea<br />

Nežno do lepih rok in <strong>zdrav</strong>ih stopal<br />

pred uporabo<br />

peta<br />

po uporabi<br />

peta<br />

V samo nekaj minutah boste dosegli<br />

<strong>za</strong>vidljiv rezultat:<br />

koža bo <strong>za</strong>sijala od <strong>zdrav</strong>ja!<br />

potrebna doslednost pri upoštevanju navodil<br />

<strong>za</strong> uporabo.<br />

Zdravila <strong>za</strong> lokalno <strong>zdrav</strong>ljenje glivičnih<br />

okužb imajo redko neželene učinke, najpogosteje<br />

so to rdečina, srbeč, dražeč in pekoč občutek<br />

na koži. Kadar se pojavi preobčutljivostna<br />

reakcija (srbenje, izpuščaji, mehurji,<br />

koprivnica), je treba <strong>zdrav</strong>ljenje prekiniti.<br />

Med nosečnostjo in dojenjem se lahko<br />

<strong>zdrav</strong>ila <strong>za</strong> lokalno <strong>zdrav</strong>ljenje glivičnih<br />

okužb uporabljajo samo po predhodnem posvetu<br />

z <strong>zdrav</strong>nikom ali farmacevtom. Dodatna<br />

previdnost je potrebna tudi pri otrocih.<br />

K hitrejšemu <strong>zdrav</strong>ljenju pripomoremo<br />

tudi tako, da si noge umivamo s sredstvi, ki<br />

imajo kisel pH (ta je neugoden <strong>za</strong> rast glivic),<br />

<strong>za</strong>tem si noge temeljito obrišemo. Brisač in<br />

pribora <strong>za</strong> pedikuro si ne posojamo med seboj.<br />

Nositi moramo zračno obutev, njeno<br />

notranjost občasno rakužimo z antimikotičnimi<br />

pršili ali posipi.<br />

Potenje<br />

Potenje je sicer <strong>zdrav</strong> način uravnavanja<br />

telesne temperature, vendar utegne biti zelo<br />

neprijetna nadloga. S potenjem izločimo veliko<br />

presnovljenih škodljivih snovi, ki se<br />

pričnejo razkrajati in kaj kmalu se pojavi<br />

tudi neprijeten vonj.<br />

Pri tovrstnih težavah si je noge priporočljivo<br />

umivati vsak dan v kopeli s tekočim<br />

milom, ki vsebuje antiseptik. Neprimerna<br />

prednji del stopala<br />

prst<br />

pokožnica<br />

prednji del stopala<br />

prst<br />

pokožnica<br />

Rezultati pred uporabo in po uporabi lahko nihajo<br />

Uporabite Lopalmed set, ker:<br />

• boste enostavno in učinkovito odstranili<br />

otrdelo kožo, posušene žulje in pokožnico,<br />

• se izognete vnetjem nohtnega ležišča in tvorjenju<br />

nenaravno otrdele kože,<br />

• z njim nežno negujete svoje dlani in stopala.<br />

Lopalmed set poiščite v najbližji<br />

lekarni ali prodajalni z<br />

medicinskimi pripomočki.<br />

Več informacij:<br />

www.medis-m.si<br />

Uvoznik:<br />

Medis-M d.o.o.,<br />

Zagrebška c. 40, Maribor<br />

Proizvajalec: Lopal e.K, Germany<br />

z d r a v j e<br />

Ob~utite razliko!


92<br />

NAŠA LEKARNA<br />

junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA<br />

93<br />

Otroci in<br />

mladostniki<br />

Morski<br />

nepridipravi<br />

Metka Kovačič, univ. dipl. biolog<br />

Počitniške destinacije so kot nalašč, da se otresemo stresa, si odpočijemo od<br />

hitrega tempa življenja in damo možgane na pašo. Velikokrat pa nam<br />

počitnice lahko pokvarijo neprijetni piki, ugrizi in ožganine. Na pogled sicer<br />

zelo simpatične morske živali nam lahko pošteno <strong>za</strong>grenijo počitniške dni.<br />

Zato je pomembno, da znamo hitro in pravilno odreagirati in tako preprečiti<br />

predčasni <strong>za</strong>ključek <strong>za</strong>služenega dopusta.


94 Otroci in mladostniki | Morski nepridipravi<br />

junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 95<br />

han v obliki gosto zložene cevaste niti.<br />

Ustrezen dražljaj povzroči izvihanje, kaveljčki,<br />

ki so bili prej skriti v notranjosti te<br />

cevke, pa omogočijo pritrditev na plen. Nematociste<br />

vsebujejo strup, ki se po izvihani<br />

cevki izlije v plen. Večina strupov ožigalkarjev<br />

vsebuje kompleksne mešanice polipeptidov<br />

in proteinov, vključno s kateholamini,<br />

histaminom, hialuronidazo, fibrolizini,<br />

kinini in fosfolipa<strong>za</strong>mi.<br />

V<br />

Jadranskem morju biva pestra množica<br />

živalskih in rastlinskih vrst.<br />

Med njimi najdemo tudi nekatere<br />

strupene organizme. Za razliko od<br />

tropskih morij, kjer je strupenih vrst veliko<br />

več in s tem tudi nevarnosti, je Jadransko<br />

morje s tega vidika manj <strong>za</strong>skrbljujoče. Na<br />

Jadranu največjo preglavico predstavljajo<br />

morski ježki, ožigalkarji in strupene ribe.<br />

Morski ježki<br />

Morski ježki in njim sorodne živali so<br />

strupeni, čeprav njihov strup le redko ogrozi<br />

človeka. Kopalcem povzročajo preglavice<br />

predvsem, kadar jih pohodijo. Lupino morskih<br />

ježkov pokrivajo ostre bodice. Skorajda<br />

ni junaka, ki ne bi v svojem življenju stopil<br />

na ježka in <strong>za</strong>radi tega šepal nekaj dni. Zlomljene<br />

bodice se namreč <strong>za</strong>drejo v globlje<br />

plasti kože in povzročijo kronično vnetje<br />

ali pa se <strong>za</strong>taknejo ob kost ali živec. Posledice<br />

so lahko neprijetne bolečine v sklepih,<br />

mišicah ali kožni izpuščaji.<br />

Če stopite na morskega ježka:<br />

• čim prej odstranite bodice,<br />

• globoko <strong>za</strong>drte ostanke bodic pomaga<br />

odkriti modrikasta barva, ki je vidna na<br />

mestu, kjer se je bodica <strong>za</strong>drla v kožo,<br />

• pri odstranjevanju bodic pri<strong>za</strong>deto<br />

območje namočite v kis oziroma<br />

uporabite kisove obkladke, saj kis<br />

pomaga raztopiti ježkove bodice,<br />

• mesta okrog vboda je treba izprati in<br />

nama<strong>za</strong>ti z mazilom, ki vsebuje<br />

kombinacijo antihistaminika,<br />

analgetika in kortikosteroida,<br />

• le redko mora bodice, ki so <strong>za</strong>drte<br />

globoko v koži, odstraniti <strong>zdrav</strong>nik z<br />

rahlim vrezom.<br />

Ožigalkarji<br />

Ožigalkarji so skupina pravih mnogoceličarjev.<br />

Večinoma so morski organizmi, poznamo<br />

pa tudi nekatere sladkovodne (npr.<br />

zeleni trdoživ). Ožigalkarje lahko najdemo<br />

v obliki polipa in meduze. Polip je pritrjen<br />

na morsko dno, njegova telesna votlina pa<br />

se odpira na zgornji strani. Medu<strong>za</strong> pa je<br />

plavajoča in se njena telesna votlina odpira<br />

na spodnji strani.<br />

Za ožigalkarje so značilne posebne celice<br />

(knidoblaste), ki so večinoma posejane<br />

po površju ožigalkarjevega telesa in vsebujejo<br />

ožigalno enoto (nematocista). Nematociste<br />

so kroglaste oblike, del stene pa je uvi-<br />

Korale<br />

V tropski državah lahko opazimo velike<br />

koralne grebene, ki pod vodo privlačijo potapljače,<br />

v njihovi bližini pa se radi naredijo<br />

veliki valovi, ki so poslastica <strong>za</strong> srfarje. So<br />

domovanje raznolikih živalskih in rastlinskih<br />

vrst. Vsebujejo korale najrazličnejših<br />

barv, ki so sicer zelo privlačne na pogled,<br />

vendar pa jih je mnogo tudi strupenih. Obstaja<br />

preko sto različnih strupenih koral, ki<br />

ob stiku z njimi povzročijo hudo infekcijo.<br />

Če pride do neprijetnega srečanja s koralo,<br />

moramo pri<strong>za</strong>deto mesto sprati s slano vodo,<br />

ga razkužiti z amonijakom in ga držati v topli<br />

vodi. Zelo pomembno je, da čim prej poiščemo<br />

<strong>zdrav</strong>niško pomoč, saj potrebujemo<br />

strokovno oskrbo. Potapljači in srfarji zelo<br />

dobro vedo, da se sicer nedolžna praska <strong>za</strong>radi<br />

koral lahko spremeni v zelo komplicirano<br />

gnojno vnetje, ki se dolgotrajno <strong>zdrav</strong>i.<br />

Morska vetrnica<br />

Morske vetrnice imajo dobro razvite organe<br />

<strong>za</strong> ožiganje in pikanje, ki zlahka predrejo<br />

kožo. Ti organi so nameščeni na tipalkah<br />

in lovkah. Ob dotiku tisoče drobnih žel<br />

na lovkah ožgejo kožo. Resnost poškodbe je<br />

odvisna od vrste živali. Posledica ožiga je<br />

droben privzdignjen izpuščaj, okolica ožiga<br />

pa je včasih pordela. Pojavi se bolečina, ki je<br />

lahko huda in jo praviloma spremlja srbenje.<br />

Izpuščaj se lahko spremeni v mehurje, ki se<br />

napolnijo z gnojem in nato počijo. Drugi<br />

simptomi so še šibkost, slabost, glavobol, bolečine<br />

v mišicah in krči, izcedek iz oči in<br />

Fenistil® gel učinkovito<br />

pomirja in hladi kožo pri:<br />

Na voljo v <strong>lekarna</strong>h<br />

brez recepta!<br />

www.medis.si<br />

pikih insektov<br />

in ožigalkarjev<br />

Pred uporabo natančno preberite<br />

navodilo! O tveganju in neželenih<br />

učinkih se posvetujte z <strong>zdrav</strong>nikom<br />

ali s farmacevtom!<br />

sončnih opeklinah<br />

in preobčutljivosti<br />

na sončno svetlobo<br />

dermatitisu alergijskega<br />

izvora in urtikariji<br />

alergičen na alergije


96 Otroci in mladostniki | Morski nepridipravi<br />

junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 97<br />

nosu, močno znojenje, spremembe hitrosti<br />

utripa in tudi bolečina v prsnem košu, ki je<br />

močnejša med dihanjem.<br />

Meduze<br />

Klobučnjaške meduze so sezonsko številne<br />

tudi v obalnih vodah Jadranskega<br />

morja. So ožigalkarji, ki nimajo trdnega<br />

ogrodja in vsebujejo veliko vode (več kot<br />

90%). Iz klobuka izrašča 8 lovk, na katerih<br />

so posebne celice z ožigalkami. Premeri klobukov<br />

so zelo različni. Poznamo mikroskopske<br />

meduze in tudi take, katerih premer<br />

klobuka je več kot pol metra. Meduze<br />

imajo <strong>za</strong> ljudi zelo neprijetne značilnosti,<br />

saj so ožganine zelo boleče, pri nekaterih vrstah<br />

pa celo smrtno nevarne. Na srečo med<br />

klobučnjaškimi medu<strong>za</strong>mi, ki živijo v Jadranskem<br />

morju, tako nevarnih ni, vseeno<br />

pa nekatere lahko neprijetno ožgejo. Bolečina<br />

mine po nekaj urah, srbenje pa je prisotno<br />

še nekaj dni po dogodku. Sledi ožiga so<br />

kot temno ali svetlo pigmentirane lise vidne<br />

še dolgo časa.<br />

Če vas oplazi ožigalkar:<br />

• Pri<strong>za</strong>deto mesto takoj izperite z morsko<br />

vodo. Mesta poškodbe ne spirajte s<br />

sladko vodo in kože ne drgnite, ker to<br />

lahko poveča pekočo bolečino.<br />

• Ostanke lovk odstranite s pinceto ali z<br />

roko, ki ste jo <strong>za</strong>varovali z rokavico. Če<br />

pri roki nimate pincete, lahko ostanke<br />

lovk odstranite kar s kreditno kartico<br />

ali topo stranjo noža. V primeru, da<br />

ožigalke ostanejo na koži, se sproščanje<br />

toksinov nadaljuje, kar poveča pekočo<br />

bolečino.<br />

• Opečeno mesto nato hladite z ledom.<br />

Pazite, da je led v vrečki, da koža ostane<br />

suha.<br />

• Pri<strong>za</strong>deto mesto <strong>za</strong> 30 minut namočite v<br />

raztopino kisa in vode v razmerju 50 : 50.<br />

• Rano potresite z moko in nato prašek<br />

previdno postrgajte z ostrim nožem.<br />

• Rano spet namočite v kis.<br />

• Pri<strong>za</strong>deto mesto namažite z mazilom, ki<br />

vsebuje kombinacijo antihistaminika,<br />

analgetika in kortikosteroida.<br />

• Če se kljub prvi pomoči stanje ne<br />

izboljša in če gre <strong>za</strong> osebe, ki imajo več<br />

opeklin ali opekline na obrazu, je treba<br />

poiskati <strong>zdrav</strong>niško pomoč.<br />

Strupene ribe<br />

Posebno vlogo med strupenimi živalmi v<br />

morju imajo ribe. Najbolj znani so primeri<br />

štirih vrst iz skupine morskih zmajev: morski<br />

zmaj (Trachinus draco), črnoglavi morski<br />

zmaj (T. radiatus), pikasti morski zmaj (T.<br />

araneus) in rumeni morski zmaj (Echichthys<br />

vipera). Morske zmaje spoznamo po njihovem<br />

podolgovatem, bočno sploščenem telesu<br />

in navzgor obrnjenih očeh, ki so si postavljene<br />

zelo blizu. Na hrbtni strani imajo<br />

temno plavut, ki nosi strupene trne. Strupeni<br />

trni se ne nahajajo le v hrbtni plavuti, ampak<br />

tudi na škržnih poklopcih. Morski zmaji<br />

so <strong>za</strong>kopani v peščeno dno, tako da iz<br />

njega molijo le oči in strupeni trni. Med poletnimi<br />

meseci, ko se drstijo, jih najdemo<br />

tudi v plitvih vodah.<br />

Kopalca, ki stopi na ribo, <strong>za</strong>čnejo pestiti<br />

hude, nevzdržne bolečine, pojavi se lahko<br />

tudi bruhanje in v redkih primerih mišična<br />

parali<strong>za</strong> ali celo smrt. Strup morskih zmajev<br />

je termolabilen, <strong>za</strong>to je najbolje, da poškodovani<br />

del telesa namočite v toplo vodo <strong>za</strong><br />

vsaj pol ure.<br />

Tudi hrustančnice, med katere uvrščamo<br />

skate, morske biče in morske golobe, imajo<br />

strupene trne. Na vso srečo jih le redko srečamo,<br />

saj gre <strong>za</strong> zelo plahe živali. Tako kot morski<br />

zmaji tudi te ribe živijo <strong>za</strong>kopane v morsko<br />

dno. Imajo romboidno telo in rep, na<br />

katerem se nahajajo strupeni trni. Mesto poškodbe<br />

je potrebno izprati z vodo, odstraniti<br />

bodice in pri<strong>za</strong>deti ud potopiti v tako vročo<br />

vodo, kot jo posameznik lahko prenese. Poškodovani<br />

del namakajte v vodo vsaj 30 do 90<br />

minut. Pomembno je, da prvo pomoč nudimo<br />

takoj, saj lahko drugače vbod postane<br />

zelo boleč. Tudi <strong>zdrav</strong>niška pomoč ima pomembno<br />

vlogo, saj <strong>zdrav</strong>nik presodi, ali so<br />

potrebni antibiotiki, injekcija proti tetanusu,<br />

temeljito očiščenje ali celo šivanje rane.<br />

Med najokusnejše strupene ribe sodijo<br />

škarpine ali bodike. Tudi te ribe imajo strupene<br />

trne na hrbtni plavuti in škržnem poklopcu.<br />

Ker se škarpine zelo neopazno skrijejo<br />

v morsko dno, morajo biti previdni tako<br />

potapljači kot ribiči. Previdnost pa ni odveč<br />

niti pri čiščenju rib, saj se tudi pri tem opravilu<br />

lahko zbodemo.v<br />

Previdnost ni nikoli odveč, <strong>za</strong>to je poznavanje<br />

biologije, ekologije in morebitne<br />

nevarnosti ter ravnanja v primeru nezgode<br />

najboljša preventiva. <br />

Tosama<br />

Ko se odpravljate na dopust, ne po<strong>za</strong>bite na Tosamine izdelke, s katerimi bodo male nerodnosti hitro po<strong>za</strong>bljene. • PriroËna pakiranja razliËnih obliæev in<br />

osebni komplet prve pomoËi lahko postanejo vaπ najboljπi sopotnik. • Izdelki so na voljo v Tosamini trgovini ter specializiranih trgovinah in <strong>lekarna</strong>h.<br />

www.tosama.si<br />

www.tosama-trgovina.si


98<br />

NAŠA LEKARNA<br />

junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA<br />

99<br />

Preudarno<br />

<strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>je<br />

Bledica, nemir, hladen pot, glavobol, utrujenost, slabost v valovih, bruhanje? Zveni<br />

znano? Se tako prične vsako vaše potovanje? Vse našteto se lahko zgodi vsakomur<br />

od nas z normalno delujočim ravnotežnim organom v notranjem ušesu. Omenjeni<br />

simptomi kažejo na bolezen, ki to v resnici ni, čeprav v svojem imenu nosi prav to<br />

besedo. Nekateri ji dodajo še pridevnik morska, drugi stvar <strong>za</strong>stavijo širše in jo<br />

poimenujejo kar potovalna slabost. Je mnogo pogostejša, kot se morda zdi na prvi<br />

pogled. Zelo zgovoren je podatek, da kar 94 % astronavtov med letenjem jemlje<br />

<strong>zdrav</strong>ila, od tega je kar polovica takšnih, ki naj bi delovala proti slabosti.<br />

Morska<br />

bolezen ali<br />

potovalna<br />

slabost –<br />

ko se podatki v glavi<br />

ne ujemajo<br />

Vesna Hojnik, univ. dipl. biolog<br />

Morska bolezen oziroma potovalna<br />

slabost se razvije <strong>za</strong>radi<br />

nasprotujočih si podatkov, ki<br />

jih čutila pošiljajo možganom.<br />

Možgani dobivajo na eni strani podatke, ki<br />

jim jih prek vidnih dražljajev posredujejo<br />

oči, na drugi strani pa obenem o položaju<br />

telesa nenehno zbirajo podatke. Slednje dobivajo<br />

od ravnotežnega organa in posebnih<br />

čutil, ki <strong>za</strong>znavajo položaj naših mišic. Na<br />

osnovi vseh podatkov, ki se na ta način znajdejo<br />

v možganih, ohranjamo ustrezno držo<br />

telesa in ga premikamo z usklajenimi gibi.<br />

Potovalna slabost nastane, ker so omenjena<br />

čutila prilagojena na zbiranje podatkov<br />

iz okolja, ki je bolj ali manj nepremično.<br />

Ko se to ob plovbi z ladjo ali ob vožnji z avtomobilom<br />

nenadoma prične premikati, se<br />

podatki, ki prispejo v možgane preko vidnega<br />

živca, ne ujemajo s podatki, ki jih posreduje<br />

ravnotežni organ v notranjem ušesu.<br />

Kadar sami vozimo avto, se naši možgani<br />

pred ovinkom »pripravijo« nanj, ker v <strong>za</strong>vijanju<br />

dejavno sodelujemo. Kadar namesto<br />

nas vozi kdo drug (mi pa ob tem beremo še<br />

turistični vodnik), »priprava« na ovinek izostane,<br />

ker čutila možganom prinašajo podatke<br />

o tem, da mirno sedimo in da se naše<br />

okolje ne premika. Ker si vidne informacije<br />

in tiste o ravnotežju nasprotujejo, jih možgani<br />

ne znajo pravilno uskladiti, <strong>za</strong>radi česar<br />

prihaja do slabosti.<br />

Kje se lahko pojavi potovalna slabost?<br />

Plovbi z ladjo, letu z letalom in vožnji po<br />

ovinkasti cesti lahko dodamo še celo vrsto<br />

življenjskih okoliščin, ki izzovejo podobne<br />

učinke kot omenjeni načini prevo<strong>za</strong>. Podobne<br />

izkušnje namreč opisujejo tudi občutljivejši<br />

posamezniki, ki se gugajo na gugalnici,<br />

obiščejo katerega od adrenalinskih ali<br />

<strong>za</strong>baviščnih parkov, gledajo film v tridimenzionalni<br />

tehniki ali smučajo pri izredno<br />

slabi vidljivosti.<br />

Potovalna slabost ni bolezen<br />

Ker, kot že rečeno, ne gre <strong>za</strong> bolezen, lahko<br />

potovalno slabost občuti vsak z normalno


100 Preudarno <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>je | Morska bolezen ali potovalna slabost – ko se podatki v glavi ne ujemajo<br />

junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 101<br />

delujočim ravnotežnim organom. Najpogosteje<br />

se pojavlja pri otrocih, s starostjo pogostost<br />

njenega pojavljanja upada. Zelo redko se<br />

pojavlja pri dojenčkih in majhnih otrocih do<br />

drugega leta starosti. V grobem lahko ljudi<br />

glede na intenzivnost doživljanja morske bolezni<br />

razdelimo v tri skupine. V prvi tretjini<br />

so tisti, ki so zelo občutljivi, v drugi tretjini tisti,<br />

ki so občutljivi v težjih pogojih, <strong>za</strong>dnjo<br />

tretjino pa predstavljajo tisti, ki slabost občutijo<br />

zgolj v ekstremnih pogojih. Večina ljudi<br />

sodi v drugo skupino. Ti doživljajo blažjo<br />

obliko morske bolezni, ki ne traja dolgo. Takoj<br />

ko se gibanje, ki jo je povzročilo, ustavi,<br />

njeni simptomi izzvenijo. Razveseljujoč podatek<br />

je, da je na morsko bolezen mogoče postati<br />

odporen. Odpornost se razvije po dveh<br />

do treh dneh stalne izpostavljenosti pogojem,<br />

ki povzročajo slabost, ali ob večkratni krajši<br />

izpostavljenosti. Po tem času namreč možganom<br />

nekako uspe uskladiti nasprotujoče si<br />

podatke iz različnih čutil.<br />

Pri razvoju morske bolezni igrajo pomembno<br />

vlogo tudi psihološki dejavniki. Posebno<br />

očiten je njihov vpliv, če se morska bolezen<br />

pojavi, še preden gremo na ladjo, v letalo<br />

ali avto. Pogosto se tudi dogaja, da ko postane<br />

slabo prvem potniku, mu kmalu sledi še drugi.<br />

Ukrepi<br />

Kako si lahko pomagamo pred<br />

potovanjem?<br />

Zelo pomembno je, da odidemo na potovanje<br />

spočiti. Utrujenost namreč znatno poveča<br />

verjetnost <strong>za</strong> razvoj morske bolezni.<br />

Dan pred potovanjem uživamo čim več tekočine<br />

(najbolje vodo ali blag, nesladkan<br />

zeliščni čaj). Ne pijemo alkohola, sladkih<br />

sadnih sokov in gaziranih pijač.<br />

Zjutraj pred potovanjem <strong>za</strong>užijemo lahek in<br />

topel obrok. S tem preprečimo draženje<br />

želodčne sluznice in krčenje sten želodca<br />

<strong>za</strong>radi lakote.<br />

Tik pred potovanjem je priporočljivo uživati<br />

suho hrano, da je želodec ob odsotnosti<br />

nepotrebnega pretakanja tekoče hrane<br />

čim bolj umirjen.<br />

Pred vkrcanjem odidemo na krajši sprehod.<br />

Pred vožnjo z avtom poskrbimo <strong>za</strong> to, da bo<br />

ta dobro prezračen, saj slab zrak in vročina<br />

potovalno slabost še poslabšata.<br />

Ukrepi med potovanjem<br />

Če je potovanje krajše, med njim ne uživamo<br />

hrane in pijač. Sicer pijemo navadno<br />

vodo in ne pretiravamo s hrano.<br />

Namestimo se v osrednjem delu plovila ali<br />

vozila, na sredinski liniji, obvezno obrnjeni<br />

v smeri vožnje. Najslabši je položaj<br />

v <strong>za</strong>dnjem delu plovila ali vozila.<br />

Izogibajmo se branju ter delu z računalnikom<br />

ali <strong>za</strong> mizo na splošno. Pri plovbi z<br />

ladjo se seveda odsvetuje delo in vsesplošno<br />

<strong>za</strong>drževanje v podpalubju.<br />

Pazimo, da med vožnjo nismo izpostavljeni<br />

vdihovanju izpušnih plinov.<br />

Opazujemo nepremično točko na obzorju<br />

ali na kopnem. Če ta ni vidna, <strong>za</strong>premo<br />

oči, ležemo na hrbet in čim manj premikamo<br />

telo, posebej glavo.<br />

Med plovbo izvajamo katero od tehnik<br />

sproščanja (vizuali<strong>za</strong>cija, avtogeni trening…<br />

) ali poskušamo kako drugače <strong>za</strong>posliti<br />

um s stvarmi, ki niso pove<strong>za</strong>ne z<br />

vožnjo ali plovbo.<br />

Ko se slabost pojavi, je najboljši, a žal ne<br />

zmeraj izvedljiv ukrep, da prekinemo vožnjo<br />

in se nadihamo svežega zraka.<br />

Kadar vožnje ni mogoče ustaviti, je svež<br />

zrak še zmeraj priporočljiv ukrep, ki pa<br />

naj bo po možnosti združen s tem, da<br />

usmerimo pogled k obzorju.<br />

Če slabost še zmeraj ne mine, ležemo in <strong>za</strong>premo<br />

oči.<br />

Ob bruhanju pazimo, da ne dehidriramo. Pijemo<br />

dovolj tekočine. Priporočljiva je vodna<br />

mešanica rehidracijske soli.<br />

Nasveti <strong>za</strong> potovalno slabost pri otrocih<br />

Pred vožnjo naj otrok <strong>za</strong>užije lahek obrok.<br />

Otrok naj sedi čim bolj spredaj v vozilu, pri<br />

čemer naj ima pogled namesto k stranskim<br />

oknom uprt naprej, v smeri vožnje.<br />

Nikakor naj ne bo s pogledom uprt v nasprotni<br />

smeri vožnje.<br />

Otrok naj med vožnjo nikakor ne igra video<br />

igric, prav tako se odsvetuje branje.<br />

Med vožnjo poskušajmo otroka čim bolj <strong>za</strong>motiti.<br />

Poskušajmo ga aktivno vključiti v<br />

pogovor ali se z njim igrajmo besedne<br />

igrice, ki bodo <strong>za</strong>htevale natančno opazovanje<br />

okolja, ki beži mimo vozila.<br />

Otroku lahko predvajamo tudi pravljico<br />

POTOVALNA SLABOST?<br />

POSLOVITE SE OD POTOVALNE SLABOSTI S POMOČJO SEA–BAND-a<br />

Včasih, morda celo vsak dan, nam<br />

potovanje lahko pokvari potovalna<br />

slabost. Sea band je originalen<br />

akupresurni <strong>za</strong>pestni trak, ki naravno<br />

preprečuje in olajša simptome vseh vrst<br />

slabosti.<br />

Sea band je naravna izbira brez <strong>zdrav</strong>il,<br />

ki <strong>za</strong>gotavlja enostavno uporabo <strong>za</strong><br />

celotno družino.<br />

Brez <strong>zdrav</strong>il. Brez stranskih učinkov.<br />

Klinično testiran. Primeren<br />

<strong>za</strong> potovalno slabost, jutranjo slabost<br />

in vse druge oblike slabosti.<br />

Na voljo v <strong>lekarna</strong>h<br />

in specializiranih prodajalnah.<br />

na zgoščenki, ob kateri se bo <strong>za</strong>motil.<br />

Z uporabo napihljivih blazin <strong>za</strong> fiksiranje<br />

vratu omejite premikanje otrokove glave.<br />

Pri vožnji z avtomobilom so priporočljivi<br />

čim pogostejši postanki.<br />

Poskušajte ostati čim bolj mirni. Otrokom<br />

je pogosto slabo prav <strong>za</strong>to, ker <strong>za</strong>znajo<br />

strah staršev pred slabostjo.<br />

Zdravila<br />

V možganskih središčih <strong>za</strong> ravnotežje poteka<br />

prenašanje informacij med posameznimi<br />

živčnimi celicami s pomočjo posebnih<br />

prenašalnih molekul, med katerimi sta najpomembnejši<br />

acetilholin in noradrenalin. Za<br />

aktivacijo centra <strong>za</strong> bruhanje je odgovoren<br />

posebej acetilholin. Zdravila proti morski<br />

bolezni v največji meri delujejo prav na prenašanje<br />

živčnih impulzov z acetilholinom,<br />

in sicer tako, da ta prenos zmanjšajo (imajo<br />

tako imenovani antiholinergični učinek). <br />

Naravna izbira <strong>za</strong> lajšanje slabosti.<br />

Zastopnik in distributer:<br />

info@toppharma.si<br />

www.toppharma.si<br />

Proizvajalec:<br />

Sea-Band Limited,<br />

Velika Britanija


102<br />

NAŠA LEKARNA<br />

PONAVLJAJOČA ZGAGA?<br />

Ni potrebno, da trpite!<br />

Preudarno<br />

<strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>je<br />

V nasprotju s tradicionalnimi <strong>zdrav</strong>ili CONTROLOC Control® prekine cikel ponavljajoče zgage<br />

Večina ljudi ima zgago občasno. Če pa se zgaga pojavlja vsaj 1 krat<br />

mesečno in trpite <strong>za</strong>radi simptomov zgage več kot 1 dan, trpite <strong>za</strong><br />

tako imenovano ponavljajočo zgago.<br />

Ni samo bolečina ponavljajoče zgage tista, ki vam greni življenje, čez<br />

čas lahko škoduje tudi vašemu <strong>zdrav</strong>ju. Mnogi ljudje se sprijaznijo<br />

s ponavljajočimi simptomi zgage preprosto <strong>za</strong>to, ker ne vedo, da bi<br />

jih lahko odpravili. Namesto tega blažijo svoje probleme z <strong>zdrav</strong>ili, ki<br />

dovoljujejo, da se simptomi zgage ponavljajo spet in spet.<br />

ne blažite svoje zgage<br />

-raje jo odpravite<br />

V nasprotju z ostalimi <strong>zdrav</strong>ili, vam<br />

ConTroLoC Control® nudi olajšanje, ki<br />

ne traja samo 24 ur, ampak več mesecev.<br />

Torej, kako deluje? Vaš želodec ima<br />

milijone majčkenih protonskih črpalk.<br />

ConTroLoC Control® deluje na mestu<br />

izvora vaših težav - v protonski črpalki, ki<br />

producira kislino. zmanjša aktivnost le<br />

teh do primernega nivoja. Vračanje<br />

kisline v požiralnik ali nastanek zgage je<br />

tako odpravljen. Še vedno pa imate<br />

dovolj kisline v želodcu, da vam pomaga<br />

pri prebavi hrane. Poleg tega se z<br />

odpravo draženja, ki ga povzroča kislina<br />

v vašem požiralniku odpravijo tudi predhodne<br />

poškodbe.<br />

ne krivite svojega<br />

načina življenja<br />

na splošno je napačno mišljenje , da je<br />

zgaga problem, ki si ga povzročimo<br />

sami. Mnogo ljudi misli, da bi z<br />

izboljšanjem načina življenja lahko<br />

odpravili zgago. Pravi vzrok zgage je<br />

nepravilno delovanje prebavnega<br />

sistema, ki ga boste le težko uredili samo<br />

s spremembo načina življenja. Poznamo<br />

specifične sprožilce, kot so določena<br />

hrana, alkohol, kajenje in določene<br />

fizične aktivnosti, ki lahko sprožijo<br />

zgago. z izogibanjem teh razvad se<br />

lahko zmanjšajo epizode zgage, ne<br />

boste pa <strong>za</strong> vedno odpravili vaših težav.<br />

Vam je nerodno<br />

govoriti o zgagi?<br />

ni potrebno, saj je zgaga zelo pogosta<br />

težava. Dejansko ima eden od štirih<br />

odraslih oseb težave s ponavljajočo<br />

zgago. Večina od nas ve, kako se ta<br />

oseba počuti. <strong>za</strong>to vprašajte farmacevta<br />

v lekarni <strong>za</strong> pravi način <strong>zdrav</strong>ljenja vaših<br />

simptomov zgage. Prej ko boste izvedeli<br />

kako, prej boste prosti problemov<br />

ponavljajoče zgage in končno <strong>za</strong>čeli<br />

uživati življenje.<br />

Milijoni ljudi ga cenijo<br />

Učinkovino pantoprazol v tabletah<br />

CONTROLOC Control® je uporabljalo<br />

več kot 750 milijonov ljudi po svetu<br />

in ima doka<strong>za</strong>no učinkovitost in<br />

varnost<br />

Ali ste vedeli?<br />

• 1 od 4 oseb trpi <strong>za</strong>radi<br />

ponavljajoče zgage<br />

• zgaga ni povzročena z načinom<br />

življenja<br />

• ponavljajočo zgago lahko odpravite<br />

Oglasno sporočilo<br />

Prvi <strong>za</strong>viralec protonske<br />

črpalke (ZPČ), odobren<br />

kot <strong>zdrav</strong>ilo brez recepta<br />

v 27 državah EU<br />

Dokončna rešitev<br />

<strong>za</strong> ponavljajočo zgago<br />

junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA<br />

103<br />

Vprašaj farmacevta o svojih težavah z zgago<br />

Končno brez<br />

ponavljajoče zgage


104 NAŠA LEKARNA<br />

junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 105<br />

Wellness<br />

kotiček<br />

Poletno doživetje<br />

Že od nekdaj veljajo Terme Olimia <strong>za</strong> odlično počitniško točko vedoželjnih, avanturističnih in kulinaričnih<br />

turistov, ki radi pogledajo tudi čez rob bazena in sebi privoščijo najbolj <strong>za</strong>nimive počitnice.<br />

Govori se.... O prestižnosti Wellnessa Orhidelia, ki je<br />

nov svet termalnih užitkov, kjer boste med popolnim<br />

razvajanjem vašega telesa in duha doživeli prebujenje<br />

ljubezni. V bazenih se boste lahko potopili v čudoviti<br />

vodni svet in sprostili v objemu vodnih kapljic. V savna<br />

centru pa boste ogreli svoje telo in srce. Wellness<br />

Orhidelia je arhitekturna poezija očem in kolaž izbranih<br />

luksuznih detajlov duši. Je praznik originalnosti in<br />

presežek čutnosti. In po izboru obiskovalcev izbran <strong>za</strong><br />

NAJ wellness v Sloveniji.<br />

Kopa se... Ob visokih temperaturah se lahko kopate<br />

v Termalnem praku Aqualuna, ki je z velikim številom<br />

vodnih atrakcij, tobogani, drčami in ostalimi atrakcijami<br />

ter pestrim animacijskim programom, <strong>za</strong>nimiv <strong>za</strong> vse<br />

generacije. Aqua Jungle pa je posebno doživetje <strong>za</strong><br />

najmlajše goste. Otroci se lahko povzpnejo na valovito<br />

kača, <strong>za</strong>jahajo krokodila ali želvo, se spustijo po majhnem<br />

toboganu, se postavijo pod palmo s špricajočimi kokosi<br />

in bananami in še bi lahko naštevali.<br />

Potepa se... Na odkrivanje kraja in tradicije se lahko<br />

odpravite peš ali s kolesom po urejenih peš ter kolesarskih<br />

poteh. Okoliške kraje lahko obiščete tudi s cestnim<br />

vlakom. Svoj dan pa lahko <strong>za</strong>polnite tudi s tenisom,<br />

odbojko na mivki, golfom ter drugimi igrami v Športnem<br />

parku Gaj.<br />

V času poletja in visokih temperatur smo pripravili<br />

<strong>za</strong>nimive POLETNE PONUDBE, ki jih ne smete<br />

<strong>za</strong>muditi!<br />

Če imate otroka, ki je mlajši od 12 let (skupaj z 2<br />

odraslima osebama v sobi), in boste pri nas uživali vsaj<br />

štiri dni in tri noči, bivanja <strong>za</strong>nj NE boste plačali. Kako<br />

se vam to zdi? In cene že od 178,50 EUR/3xpolpenzion<br />

v Hotelu Bre<strong>za</strong> ter 254 EUR/3x polpenzion v Wellness<br />

hotelu Sotelia.<br />

Za še večje vodne užitke ter <strong>za</strong> <strong>za</strong>nimiv POČITNIŠKI DAN<br />

smo pripravili najboljšo ponudbo <strong>za</strong> celotno družino tudi<br />

v Termalnem parku Aqualuna: 2 odrasla + 1,2,3 otroci +<br />

hrana + osvežilna pijača + plavanje + nori tobogani +<br />

sonce + <strong>za</strong>bava ….že od 43 EUR dalje. V Termah Olimia<br />

boste uživali vsi mamica in očka, babica in dedek, teta in<br />

stric… kaj pa vaši otroci? Niti <strong>za</strong> hip vas ne bodo pogrešali.<br />

Kričali bodo od vzhičenosti in občutka svobode, ko se<br />

bodo že 52-ič spustili po številnih toboganih.<br />

Terme Olimia d.d., Zdraviliška cesta 24, SI – 3254 Podčetrtek<br />

T 03 829 78 36, info@terme-olimia.com, www.terme-olimia.com


106<br />

NAŠA LEKARNA<br />

junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA<br />

107<br />

Pozitivka<br />

Foto: Blaž Žnidaršič<br />

Zmagujmo z astmo<br />

prim. mag. Matjaž Turel, dr. med., specialist internist pulmolog, vodja hospitalnega oddelka na<br />

Kliničnem oddelku <strong>za</strong> pljučne bolezni in alergijo ukc Ljubljana<br />

Astma označuje posebno vnetje<br />

sluznice dihalnih poti. Posledično se<br />

spodnje dihalne poti zožijo, »<strong>za</strong>prejo« in<br />

ovirajo dihanje. Pojavijo se simptomi,<br />

značilni <strong>za</strong> astmo. Občutek tesnega<br />

prsnega koša, piskanje v pljučih, kašelj<br />

in občutek pomanjkanja zraka so<br />

najpogostejši. Pomembno je vedeti, da<br />

so pri večini bolnikov z astmo te težave<br />

z <strong>zdrav</strong>ili in ostalimi ukrepi odpravljive.<br />

Zapora spodnjih dihalnih poti je namreč<br />

povratna. To je ena od osnovnih<br />

značilnosti astme. Zato astma ni<br />

bolezen, ki bi ob postavitvi diagnoze<br />

lahko bila vzrok <strong>za</strong> žalost oz. skrb <strong>za</strong><br />

prihodnost. Znamo jo dobro obvladati.<br />

Bolnik se mora le držati naših navodil in<br />

redno jemati <strong>zdrav</strong>ila. Pri večini<br />

dosežemo, da praktično v nobeni<br />

aktivnosti niso omejeni. Veliko državnih,<br />

svetovnih in olimpijskih prvakov v<br />

različnih športnih disciplinah ima astmo.<br />

Astmatsko vnetje domnevno sprožijo<br />

pri ljudeh z genetsko nagnjenostjo<br />

alergeni ali virusi. Osnovni<br />

vzrok vnetja je neznan. Ob zmanjšanju<br />

vnetja se astma izboljša. Vnetje zmanjšujemo<br />

z odstranjevanjem alergenov in dražljivcev<br />

ter predvsem z uporabo <strong>zdrav</strong>il.<br />

Najbolj učinkovita protivnetna <strong>zdrav</strong>ila so<br />

glukokortikoidi. Bolnika moramo tudi poučiti<br />

o vseh plateh bolezni. Astme ne moremo<br />

uspešno <strong>zdrav</strong>iti, če bolnik z nami ne sodeluje.<br />

S pravilnim <strong>zdrav</strong>ljenjem je mogoče<br />

pri večini bolnikov doseči popolno stabili<strong>za</strong>cijo<br />

astme. Z nobenim znanim <strong>zdrav</strong>ilom<br />

astme ne po<strong>zdrav</strong>imo dokončno, ampak je<br />

ponavadi potrebno dolgoletno, tudi vseživljenjsko<br />

<strong>zdrav</strong>ljenje. Bolniki z astmo morajo<br />

obvladati samo<strong>zdrav</strong>ljenje astme po načrtu,<br />

ki ga individualno priporočimo.<br />

Astma je prav<strong>za</strong>prav ena bolezen, <strong>za</strong>to se<br />

razdelitev na različne oblike postopoma opušča,<br />

saj se prekrivajo. Večje skupine astme so<br />

ekstrinzična (pri bolniku dokažemo alergene,<br />

na katere je preobčutljiv; take bolnike<br />

imenujemo atopiki), intrinzična (alergena ne


108 Pozitivka | Zmagujmo z astmo junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 109<br />

dokažemo), poklicna (alergeni delovnega<br />

okolja) ter od napora ali od mrzlega zraka odvisna<br />

astma (pojavlja se skoraj izključno ob<br />

naporu ali vdihovanju mrzlega zraka).<br />

Ne glede na to, kakšna je astma, jo razlikujemo<br />

tudi glede na stopnjo težav. Ločimo<br />

občasno astmo, blago, zmerno in hudo stalno<br />

astmo.<br />

Vse oblike astme lahko poslabšajo okužbe<br />

dihal, vdihovanje alergenov (pri ekstrinzični)<br />

ali dražljivcev, telesni napor, psihični<br />

stres, hiperventilacija, kajenje, klimatske<br />

spremembe, polucija in nekatera <strong>zdrav</strong>ila.<br />

So pa bolniki na različne sprožilce različno<br />

občutljivi.<br />

Simptomi astme so posledica <strong>za</strong>pore dihalnih<br />

poti in se kažejo z različnimi stopnjami<br />

motenega izdiha (obstrukcije). Zaporo<br />

povzroča vnetje, ki ima <strong>za</strong> posledico <strong>za</strong>debelitev<br />

sluznice spodnjih dihal, povečano izločanje<br />

sluzi v bronhe in krčenje (krč) bronhov.<br />

Bolnik z astmo občasno težje diha, »piska«<br />

mu v pljučih, kašlja, izkašljuje. Težave so lahko<br />

povsem blage in bolnika ne motijo preveč,<br />

lahko pa tako hude, da povzročijo smrt.<br />

Zaporo dihalnih poti izmerimo s spirometrijo.<br />

Merimo največji izpih zraka v prvi<br />

sekundi (fev1) in celoten izpih zraka (vc-vitalno<br />

kapaciteto). Pri <strong>za</strong>pori dihalnih poti, ki<br />

je posledica astme, je značilno znižan predvsem<br />

fev1. Za vse parametre imamo določeno<br />

normo, odvisno od spola, starosti in telesne<br />

višine, ki jo primerjamo z meritvami.<br />

Cilj <strong>zdrav</strong>ljenja astme je, da bolnik praktično<br />

nima več nobenih težav in da normalno<br />

živi, vključno z delom in športnimi aktivnostmi.<br />

Zdravljenje astme je lahko večtirno,<br />

vendar se bom omejil le na bistvena <strong>zdrav</strong>ila.<br />

Temeljno <strong>zdrav</strong>ilo je inhalacijski glukokortikoid,<br />

ki zmanjšuje vnetje. Bolnik mora <strong>zdrav</strong>ilo<br />

vsakodnevno vdihovati. Drugo <strong>zdrav</strong>ilo,<br />

inhalacijski beta agonisti, so tako imenovani<br />

olajševalci, saj razširijo skrčene bronhe. Dolgodelujoče<br />

bolniki lahko uporabljajo le skupaj<br />

z inhalacijskim kortikosteroidom (običajno<br />

sta obe <strong>zdrav</strong>ilni učinkovini v enem<br />

vdihovalniku), medtem ko kratkodelujoče<br />

bolniki vdihujejo le med poslabšanji. Bolnik<br />

z astmo mora biti s temeljnim <strong>zdrav</strong>ilom<br />

tako urejen, da kratkodelujočega beta agonista<br />

praktično ne uporablja. Če ga uporabi več<br />

kot dvakrat na teden, moramo povečati odmerke<br />

inhalacijskega kortikosteroida ali dodati<br />

še druga protivnetna <strong>zdrav</strong>ila, npr. antilevkotriene.<br />

Stranski učinki teh <strong>zdrav</strong>il so<br />

<strong>za</strong>nemarljivi in vsekakor še zdaleč ne presegajo<br />

njihovih ugodnih učinkov.<br />

V celotni populaciji je približno 5 % bolnikov<br />

z astmo, smrtnost <strong>za</strong>radi astme pa manj<br />

kot 1 na 100.000 prebivalcev na leto. Smrtnost<br />

se ne zmanjšuje predvsem na račun bolnikov,<br />

ki ne sodelujejo pri <strong>zdrav</strong>ljenju.<br />

Kot otrok sem tudi sam imel astmo. Velikokrat<br />

se astma med odraščanjem umiri in<br />

se morda nikoli več ne pojavi. Se pa seveda<br />

lahko, kar pa me nič ne skrbi. Vidim namreč,<br />

kakšen napredek je bil dosežen v obravnavi<br />

in <strong>zdrav</strong>ljenju astme. Spominjam se neprespanih<br />

noči, piskanja v pljučih in občutka<br />

dušenja. Moja skrbna mami mi je dajala<br />

<strong>zdrav</strong>ila, ki so bila takrat na voljo, a kakšnega<br />

večjega učinka ni bilo. Morda sem le nekoliko<br />

lažje <strong>za</strong>spal. Tudi kadar sem tekel,<br />

sem <strong>za</strong>čel težko dihati.<br />

Kasneje, ko sem <strong>za</strong>čel svojo medicinsko<br />

pot kot <strong>zdrav</strong>nik <strong>za</strong>četnik v dežurni ambulanti,<br />

sem videl pogosto bolnike z rednimi<br />

težavami in tudi veliko bolnikov s hudim<br />

življenjsko nevarnim poslabšanjem astme.<br />

Še vedno dežuram na urgenci, a taki bolniki<br />

so sedaj redki. Večino bolnikov z astmo<br />

obravnavamo namreč pulmologi in <strong>zdrav</strong>niki<br />

družinske medicine v rednih ambulantah,<br />

jih o astmi poučimo in predpišemo<br />

<strong>zdrav</strong>ila (inhalacijske kortikosteroide), ki<br />

prej niso bila na voljo. Pri večini astmo »uredimo«.<br />

Želeli pa bi si, da bi bilo »urejenih«<br />

bolnikov še več. Lani smo v raziskavi, ki<br />

smo jo vodili v Sloveniji <strong>za</strong> 6 srednjeevropskih<br />

držav in je bilo vanjo vključenih skoraj<br />

3000 bolnikov, na osnovi priznanega vprašalnika<br />

<strong>za</strong> bolnike z astmo (act – astma<br />

kontrol test) ugotovili, da skoraj 40 % bolnikov<br />

z astmo ni optimalno <strong>zdrav</strong>ljenih, večji<br />

delež predvsem na račun nerednega uporabljanja<br />

<strong>zdrav</strong>il. Naj omenim, da so bolniki,<br />

ki opustijo <strong>zdrav</strong>ila, tudi najbolj ogroženi in<br />

se jim astma lahko tudi nevarno poslabša.<br />

Šport ni <strong>zdrav</strong> le <strong>za</strong> krvožilni sistem.<br />

Tudi pri bolnikih z astmo je izjemno koristen.<br />

Seveda pa mora biti astma obvladovana<br />

z <strong>zdrav</strong>ili. Bolniki bodo sami videli, koliko<br />

več zmorejo pri športnih aktivnostih, če<br />

redno uporabljajo <strong>zdrav</strong>ila. Vzor tem bolnikom<br />

naj bodo predvsem športniki. Eden izmed<br />

slovenskih športnikov je bil na kolesarski<br />

tekmi čez zda v samem vrhu in ima tudi<br />

nekaj vzdržljivostnih svetovnih rekordov v<br />

svojem žepu. Pa ni edini s takimi dosežki. V<br />

svetu je zelo veliko športnikov, ki so z astmo<br />

dosegli naslove svetovnih in olimpijskih<br />

prvakov. Res pa je, da se držijo navodil in redno<br />

jemljejo <strong>zdrav</strong>ila.<br />

Astma ne sme biti ovira. Ne samo športniki,<br />

tudi vi z astmo lahko zmagate!


110 NAŠA LEKARNA<br />

junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 111<br />

Odkrito o<br />

skritem<br />

Vročinski<br />

izpuščaj<br />

Andreja Miklavžina, dipl. med. ses.<br />

Hitra sprememba temperatur poleti lahko pri<br />

marsikom povzroči utrujenost, na udaru pa je<br />

prav tako naša koža. Poleti se v vročih dneh<br />

potijo tako dojenčki kot starejši ljudje.<br />

Znoj, ujet pod pazduhami ali v kožnih gubah,<br />

lahko povzroči nadležne izpuščaje, ki jim pravimo<br />

vročinski izpuščaji. To najpogostejšo poletno<br />

bolezen povzroča glivica kandida, ki živi na naši<br />

koži. Pomembno je, da se pred njo <strong>za</strong>varujete ali<br />

vsaj seznanite z ukrepi ob morebitnem srečanju s<br />

to boleznijo.


112 Odkrito o skritem | Vročinski izpuščaj junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 113<br />

Vročinski izpuščaj<br />

Vročinski izpuščaj je izbruh majhnih<br />

rdečih mozoljčkov ali mehurčkov na koži,<br />

do katerega pride <strong>za</strong>radi prekomernega potenja<br />

v vročem in vlažnem prostoru. Je oblika<br />

razdražene kože, ki se lahko pojavi v kateri<br />

koli starosti, največkrat pri otrocih.<br />

Najpogosteje se pojavi na vratu, pod dojkami,<br />

v dimljah, v pregibih rok in na notranji<br />

strani kolen.<br />

Najpogostejši bolezenski znaki<br />

vročinskega izpuščaja so:<br />

• rdeč izpuščaj, ki vas malo boli,<br />

• vneta koža,<br />

• srbenje,<br />

• neprijetna pekoča bolečina,<br />

• občasno razpokana ali vlažna koža.<br />

Ob pojavu tovrstnega izpuščaja je najbolje,<br />

da odidete v hladen prostor in pazite, da pri<strong>za</strong>deto<br />

območje ostane suho. Uporabite lahko<br />

antimikotična sredstva, kot je npr. Canesten,<br />

ponavadi obisk <strong>zdrav</strong>nika ne bo potreben.<br />

Kdo je dovzeten <strong>za</strong> vročinski izpuščaj?<br />

Nihče ni odporen na vročinski izpuščaj,<br />

saj se povzročitelj nahaja na vaši koži. Ob<br />

prekomernem potenju se znojnice <strong>za</strong>prejo in<br />

preprečijo odtekanje znoja in prav takrat dobite<br />

vročinski izpuščaj. Pri dojenčkih in<br />

majhnih otrocih so pore še manjše, <strong>za</strong>to so<br />

prav oni še posebej občutljivi <strong>za</strong> vročinske izpuščaje.<br />

Vročinski izpuščaj se večinoma pojavlja<br />

poleti, saj je vreme najbolj primerno,<br />

lahko pa se pojavi tudi pozimi, če otroka preveč<br />

oblečete in se <strong>za</strong>radi tega <strong>za</strong>čne znojiti.<br />

Vsakomur se lahko v določenih pogojih<br />

razvije vročinski izpuščaj, vseeno pa so <strong>za</strong><br />

vročinski izpuščaj bolj dovzetni:<br />

• dojenčki,<br />

• otroci do 4. leta starosti,<br />

• športniki in ljudje, ki delajo v vročih,<br />

vlažnih prostorih,<br />

• prekomerno težki ljudje,<br />

• srčni bolniki,<br />

• ljudje s prirojenim povečanim znojenjem,<br />

• vojaki.<br />

Preprečite vročinski izpuščaj<br />

Izrednega pomena <strong>za</strong> preprečevanje vročinskega<br />

izpuščaja sta nega in higiena. Pogosto<br />

umivanje brez agresivnih sredstev in<br />

vzdrževanje suhe kože je ključno. Oblačila<br />

in obutev naj bodo vremenu primerni. Vedno<br />

posegajte po dihajočih tkaninah. V toplem<br />

in vlažnem vremenu se oblecite v naravne<br />

tkanine (bombaž), saj vpijajo vlago in<br />

omogočajo boljše dihanje kože. Še posebej<br />

bodite pazljivi na oblačila pri majhnih otrocih<br />

in dojenčkih. Oblačite jih v ohlapna in<br />

lahka oblačila, izogibajte se plastičnim hlačkam<br />

in plastičnim vložkom <strong>za</strong> pleničke. Pogosta<br />

menjava plenic je prav tako nujna, saj s<br />

tem otroku pomagamo k boljšemu počutju v<br />

vročih poletnih dneh. Še nasvet iz domače<br />

lekarne: pri dojenčkih in majhnih otrocih<br />

malce koruznega škroba preprečuje vročinske<br />

izpuščaje v gubah telesa.<br />

Vročinski izpuščaj je lahko tudi posledica<br />

prekomernega izpostavljanja vročini,<br />

<strong>za</strong>to se v takšnem vremenu raje <strong>za</strong>držujte<br />

doma ali pa poiščite primeren senčen prostor.<br />

Prav tako se izogibajte džakuzijem, savnam<br />

in parnim kopelim, saj so slednji prav<br />

tako povzročitelji vročinskega izpuščaja ali<br />

ga širijo. Svetujem, da v domačem prostoru v<br />

vročih dneh ohranjate udobno sobno temperaturo<br />

s pomočjo ventilatorjev ali klimatskih<br />

naprav. Seveda pa s slednjimi ne smemo<br />

pretiravati, da ne bi po nepotrebnem <strong>za</strong>radi<br />

prehude temperaturne razlike dobili še nepotrebnega<br />

glavobola ali prehlada.<br />

Zdravljenje vročinskega izpuščaja<br />

Ob pojavu izpuščaja se umaknite v hladen<br />

in dobro prezračen prostor ali senco. Če<br />

imate možnost, se oprhajte s hladno vodo<br />

ali se obrišite z mokro brisačo. Nato se<br />

dobro osušite na zraku. Če je vaš bivalni<br />

prostor vroč in vlažen, vključite ventilator<br />

ali klimatsko napravo (otrok naj bo<br />

na primerni razdalji od naprav, da ne bo<br />

pihalo po njem).<br />

Oprhajte se večkrat na dan, vedno po daljši<br />

hoji ali telovadbi.<br />

Izogibajte se vročini.<br />

Pijte <strong>za</strong>dosti tekočine, 2-3 l na dan, saj voda<br />

pomaga ohranjati primerno telesno temperaturo.<br />

Otroku redno strizite nohte, da se ne praska<br />

po srbečem izpuščaju.<br />

Redno preverjajte otrokovo temperaturo in<br />

pazite, da se ne pregreje.<br />

Običajno vročinski izpuščaj ne <strong>za</strong>hteva<br />

obiska <strong>zdrav</strong>nika. Pomagate si lahko z antimikotičnimi<br />

sredstvi, ki jih dobite v lekarni<br />

brez recepta (npr. Canesten). Vročinski izpuščaj<br />

praviloma izgine že po nekaj dnevih.<br />

Če se stanje vseeno poslabša, obiščite <strong>zdrav</strong>nika,<br />

da izključi morebitno bakterijsko<br />

okužbo, ki potrebuje drugačno <strong>zdrav</strong>ljenje.<br />

Poiščite <strong>zdrav</strong>niško pomoč takoj, ko<br />

opazite:<br />

• bruhanje,<br />

• slabost,<br />

• povišano telesno temperaturo,<br />

• omotico ali<br />

• glavobol. <br />

Prava izbira v boju z glivicami!<br />

Atletsko stopalo prepoznamo po srbenju, luščenju, razpokah,<br />

mehurčkih in vlažni koži.<br />

Canesten® odpravi srbenje in glivice ter pomaga celiti kožo.<br />

Ob pravilni uporabi uspešno prepreči nastanek novih.<br />

Za nasvet vprašajte svojega farmacevta!<br />

Bayer d.o.o., Bravnicarjeva 13, Ljubljana<br />

Pred uporabo natančno preberite navodilo!<br />

O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z <strong>zdrav</strong>nikom ali farmacevtom.


114 NAŠA LEKARNA<br />

junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 115<br />

Starostniki<br />

Pravilna prehrana<br />

in dodatki <strong>za</strong><br />

optimalno počutje<br />

starostnika<br />

Marjeta Bukovec, dipl. med. ses.<br />

S pravilno prehrano podpiramo delovanje našega telesa in tudi<br />

njegovo odpornost proti boleznim. Prehrana pa je lahko tudi dejavnik<br />

tveganja pri nastanku številnih bolezni, saj pri marsikateri pomembno<br />

vpliva na njen potek in komplikacije (srčno-žilne bolezni, rak,<br />

predvsem debelega črevesa, sladkorna bolezen). Vse to, kar je bilo<br />

nekoč znak blaginje – preveč sladkorja, maščob in mesa –, dandanes<br />

povzroča, da se naše mize šibijo, <strong>zdrav</strong>je pa peša. Tudi dejstvo, da nas<br />

je industrijska revolucija rešila težkega fizičnega dela, značilnega <strong>za</strong><br />

stare čase, slabo vpliva na naše <strong>zdrav</strong>je, saj je tudi gibanje poleg <strong>zdrav</strong>e<br />

prehrane prvi korak k trdnemu <strong>zdrav</strong>ju. Zdrava prehrana <strong>za</strong>gotavlja<br />

dobro počutje, obenem pa omogoča, da ostanemo dejavni tudi v<br />

poznih letih. Je najboljša preventiva <strong>za</strong> vse kronične bolezni in<br />

najboljša popotnica <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>o starost.


116 Starostniki | Pravilna prehrana in dodatki <strong>za</strong> optimalno počutje starostnika<br />

junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 117<br />

Staranje je pojav, ki se nevidno prične<br />

že ob rojstvu, kasneje v življenju pa<br />

prinaša mnoge fizične, psihične in<br />

socialne spremembe. Prav nanje se<br />

moramo pripravljati že v mladosti, predvsem<br />

pa v zrelostnem obdobju. V starosti<br />

nad 65 let lahko na stanje prehrane starostnika<br />

zelo vplivajo akutne in kronične bolezni<br />

ter različni življenjski pogoji.<br />

Okus in vonj hrane se spremenita<br />

Z leti se povečuje izguba mišičnega tkiva<br />

in kostne mase, kopičijo se <strong>za</strong>loge telesnih<br />

maščob. Poveča se intoleranca na glukozo,<br />

upočasni se metabolizem, izločanje prebavnih<br />

sokov in absorpcija hranljivih snovi.<br />

Prebava se poleni, še posebej, če starostnik<br />

težko uživa hrano z balastom, premalo pije<br />

in se manj giblje. Na prebavo pa prav tako<br />

vplivajo tudi številna <strong>zdrav</strong>ila. Po dopolnjenem<br />

šestdesetem letu se starostniku okus in<br />

vonj hrane spremenita, saj se zmanjša število<br />

okušalnih celic in njihova občutljivost,<br />

<strong>za</strong>to hrana ne diši več. Aromatičnost namreč<br />

povečuje všečnost hrane, pomembna<br />

pa je tudi <strong>za</strong> normalno prebavo. Ko hrana<br />

postane manj vabljiva, je <strong>za</strong>užijemo manj,<br />

izgubljamo telesno maso, pojavi se lahko<br />

pomanjkanje določenih hranljivih snovi,<br />

naša psihofizična kondicija upade, <strong>za</strong>radi<br />

česar se počutimo slabše. Sposobnost <strong>za</strong> <strong>za</strong>znavanje<br />

določenih okusov se z leti zmanjšuje,<br />

prag <strong>za</strong>znavanja je pri starostnikih 2,5-<br />

krat nižji, pri <strong>za</strong>znavanju maščob pa se prag<br />

zmanjša kar <strong>za</strong> štirikrat. To prinaša težave<br />

pri starostnikih, ki imajo predpisano dieto z<br />

manj maščobami, saj jim običajno mastna<br />

hrana v ustih ne daje značilnega občutka<br />

obloženosti. Nevede lahko <strong>za</strong>užijejo velike<br />

količine maščob, ne da bi pri tem resnično<br />

<strong>za</strong>znali njen okus. Lahko se tudi zgodi, da<br />

star človek po<strong>za</strong>bi <strong>za</strong>užiti obrok hrane <strong>za</strong>radi<br />

živčnih in duševnih bolezni, npr. Alzheimerjeve<br />

(Pokorn, 2003). Vsi ti dejavniki, ki<br />

vplivajo na slabšo prehranjenost, napredujoče<br />

starostne spremembe, npr. artritisa, nezmožnost<br />

žvečenja hrane <strong>za</strong>radi pomanjkanja<br />

zob, nezmožnost nakupa in priprave<br />

hrane, lahko vplivajo na slabo prehrano.<br />

Zmanjšane energijske potrebe organizma<br />

– izločite maščobe, sladkorje in alkohol<br />

Energijske potrebe organizma so z leti<br />

vse manjše. Organizem po 60. letu starosti<br />

potrebuje že 20-25% manj energije kot prej.<br />

Manjša telesna aktivnost in upad mišične<br />

mase sta pomembna vzroka <strong>za</strong> znižanje<br />

energijske potrebe. Če ob znižani energijski<br />

potrebi starostnika tek po hrani ostane<br />

nespremenjen, pa lahko to privede do pojava<br />

debelosti, <strong>za</strong>to mora starostnik iz svoje<br />

prehrane izločiti čim več maščob, sladkorjev<br />

in alkohola. Po drugi strani pa telo ne<br />

zmore več v polni meri izkoriščati vseh<br />

hranljivih snovi, <strong>za</strong>to pogosto prihaja do<br />

sledečih pomanjkanj:<br />

• vitamina b 6 , saj se ga <strong>za</strong>užije premalo,<br />

organizem pa ga potrebuje več,<br />

• vitamina b 12 in folne kisline, <strong>za</strong>radi<br />

premajhnega vnosa in ker se absorpcija<br />

poslabša,<br />

• vitamina d, kar je posledica zmanjšanega<br />

vnosa, s starostjo pove<strong>za</strong>ne slabše<br />

sinteze in manj gibanja na svežem zraku,<br />

• cinka, ki se ga <strong>za</strong>užije premalo.<br />

Tudi voda je še kako pomembna<br />

Ameriško združenje dietetikov (ada) je v<br />

svoji obširni raziskavi ugotovilo, da starejši<br />

pogosto <strong>za</strong>užijejo premalo beljakovin, kalcija,<br />

žele<strong>za</strong>, cinka, folne kisline, vitaminov a, c,<br />

b 12 in vode (Anon, 2004). Pogosto se po<strong>za</strong>blja,<br />

da organizem nujno potrebuje tudi vodo. Starejši<br />

ljudje so nagnjeni k dehidraciji, saj s


118 Starostniki | Pravilna prehrana in dodatki <strong>za</strong> optimalno počutje starostnika<br />

junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 119<br />

na prehrana starostnikov naj vsebuje vsaj 400<br />

gramov sadja in/ali zelenjave.<br />

Meso in <strong>za</strong>menjave <strong>za</strong> meso<br />

Meso vsebuje biološko visoko vredne beljakovine<br />

in je <strong>za</strong>radi svoje sestave precej nasitno.<br />

Vsebnost ekstraktivnih snovi v mesu<br />

ugodno vpliva na povečanje izločanja prebavnih<br />

sokov in vzpodbuja apetit. Med primerne<br />

vrste mesa prištevamo tiste, ki vsebujejo<br />

malo vezivnega tkiva in maščob.<br />

Primerne so vse vrste pustega mesa in puste<br />

vrste rib. V manjših količinah lahko v obroke<br />

vključujemo jajca, kakovostne mesne izdelke<br />

in določene vrste drobovine (telečja jetra).<br />

Fižol, grah, leča, soja, bob so beljakovinsko-ogljikohidratna<br />

živila z veliko prehranskih<br />

vlaknin. So vir fitoestrogenov, ki ugodno<br />

vplivajo na gostoto kosti in imajo<br />

<strong>za</strong>ščitni učinek pred boleznimi srca in ožilja.<br />

Živila iz te skupine vsebujejo beljakovine, železo,<br />

vitamine skupine b, cink, magnezij.<br />

(Vir: http://www.dom-hrastnik.si/ContentisUserControls/GetFile.aspx?file_id=83)<br />

Mleko in mlečni izdelki<br />

Mleko vsebuje hranilne snovi v zelo harmoničnem<br />

razmerju in je <strong>za</strong>to skoraj polnovredno<br />

živilo <strong>za</strong> ljudi v vseh starostnih skupinah.<br />

V prehrani najpogosteje uporabljamo<br />

kravje mleko. Mleko je bogat vir vitamina a,<br />

starostjo popušča občutek žeje, <strong>za</strong>to so starostniki<br />

veliko počasneje opozorjeni na to, da<br />

so izsušeni. Dehidracija poslabša stanje skoraj<br />

vseh bolezni. Še zlasti je pomembno pitje<br />

vode, ko so temperature okolja visoke.<br />

Prehranski vodnik starostnikov vsebuje<br />

vse lastnosti varovalne prehrane, ki nas ščiti<br />

pred rakom, osteoporozo, boleznimi srca in<br />

ožilja ter sladkorno boleznijo. Pri sestavljanju<br />

jedilnikov izhajamo iz znanih priporočil<br />

varovalne in uravnotežene prehrane. Potrebno<br />

je upoštevati <strong>zdrav</strong>stveno stanje<br />

starostnika, prehranske navade in okus, sicer<br />

še tako dobro sestavljen jedilnik ne doseže<br />

svojega namena, če ostane hrana nedotaknjena<br />

na krožniku. Pri načrtovanju<br />

jedilnikov so nam lahko v veliko pomoč priporočila<br />

cindi – to so poenostavljena načela<br />

uravnotežene, <strong>zdrav</strong>e prehrane, ki temeljijo<br />

na petih glavnih skupinah živil in<br />

določenem številu enot.<br />

Kaj je to?<br />

• škrobna živila - 10-16 enot/dan,<br />

• sadje in zelenjava - 5-9 enot/dan,<br />

• meso, ribe, perutnina in <strong>za</strong>menjave - 2-4<br />

enote/dan,<br />

• mleko in mlečni izdelki - 2-5 enot/dan,<br />

• živila z veliko maščob in/ali sladkorja<br />

- uživamo občasno.<br />

(Anon, 2004)<br />

Škrobna živila<br />

Ta skupina živil predstavlja bogat vir<br />

ogljikovih hidratov, mineralnih snovi, vitaminov<br />

skupine b, prehranskih vlaknin, kalcija<br />

in žele<strong>za</strong>. Priporočljiva živila so: kruh<br />

(predvsem ržen, polnozrnat …), graham testenine,<br />

kaše, kosmiči, nepoliran riž… Manj<br />

priporočljiva pa: poliran riž, bele testenine,<br />

beli kruh.<br />

Sadje in zelenjava<br />

Z uživanjem sadja in zelenjave vnašamo v<br />

telo vitamine, folno kislino, karotene, ogljikove<br />

hidrate, tekočino, mineralne snovi in<br />

prehranske vlaknine. V dnevnem jedilniku<br />

mora biti vsaj ena tretjina sadja in zelenjave<br />

surova, preostali dve tretjini pa <strong>za</strong>gotovimo s<br />

kompoti, sokovi ali kuhano zelenjavo. Dnev-<br />

Obrok, ki steče<br />

Na voljo brez recepta<br />

v vseh <strong>lekarna</strong>h.<br />

Polnovredna<br />

stekleniËka<br />

Kakovostno pripravljeno hrano v tekoËi<br />

obliki Nutricomp uporabljamo<br />

kot samostojen obrok ali dodatek<br />

k prehrani, saj <strong>za</strong>dosti vsem prehranskim<br />

potrebam.<br />

Obsega diete <strong>za</strong> normalna in razliËna<br />

bolezenska stanja prebave in presnove,<br />

ki so namenjene zlasti:<br />

• starejšim in oslabelim ljudem <strong>za</strong>radi<br />

izgube ali pomanjkanja apetita<br />

• ljudem, ki imajo poveËane energijske<br />

potrebe<br />

• ljudem, ki težko požirajo trdo hrano<br />

in tistim, ki okrevajo po operacijah<br />

• bolnikom s stresno presnovo,<br />

kroniËnimi Ërevesnimi ali jetrnimi obolenji<br />

• bolnikom z zmanjšano imunsko funkcijo<br />

(onkološka in infekcijska obolenja,<br />

po kemoterapiji in obsevanju)<br />

www.medis.si<br />

Standardne diete<br />

Nutricomp ® Standard<br />

Nutricomp ® Standard<br />

z vlakninami<br />

SpecifiËne diete<br />

Nutricomp ® Diabetes<br />

Nutricomp ® Hepa<br />

Nutricomp ® Intensiv<br />

Nutricomp ® Immun<br />

Nutricomp ® Peptid<br />

Medis, d.o.o., BrnËiËeva 1, Ljubljana, ilustracija: Roman Ražman, designis


120 Starostniki | Pravilna prehrana in dodatki <strong>za</strong> optimalno počutje starostnika<br />

junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 121<br />

d in vitaminov b-kompleksa. Je bogat vir beljakovin<br />

in vsebuje emulgirano, lahko<br />

prebavljivo maščobo, veliko kalcija, magnezija<br />

in fosforja. V prehrani starejših so primerni<br />

predvsem delno posneto mleko, posneto<br />

mleko v prahu, pusta skuta, malo<br />

mastni siri in fermentirani mlečni izdelki.<br />

Maščobe in maščobna živila<br />

Maščobe so pomembne <strong>za</strong>radi vsebnosti<br />

življenjsko pomembnih maščobnih kislin,<br />

povečujejo energijsko gostoto hrane, pospešujejo<br />

absorpcijo v maščobah topnih vitaminov,<br />

povečujejo nasitno vrednost hrane, so<br />

rezervna snov v organizmu in hrani izboljšajo<br />

okus. V prehrano vključujemo predvsem<br />

kakovostna rastlinska olja, npr. ekstra<br />

sončnično in oljčno olje. Manj primerne so<br />

maščobe živalskega izvora <strong>za</strong>radi vsebnosti<br />

nasičenih maščobnih kislin in holesterola.<br />

Viri živil z veliko maščobe: margarina,<br />

maslo, olja, omake, smetana, čokolada, torte,<br />

sladoled.<br />

Poleg ustrezne energijske in hranilne<br />

vrednosti je <strong>za</strong> starostnike pomembna tudi<br />

ustrezna razporeditev obrokov. Za starostnike<br />

je priporočljivo več manjših obrokov,<br />

enakomerno razporejenih čez dan:<br />

- <strong>za</strong>jtrk,<br />

- dopoldanska malica,<br />

- kosilo,<br />

- popoldanska malica,<br />

- večerja in po potrebi povečerek.<br />

Vitamini in <strong>za</strong>ščitne snovi<br />

Z leti odpornost organizma slabi, spremeni<br />

se tudi imunski sistem, ki ima pomembno<br />

vlogo v boju proti okužbam in obrambi proti<br />

raku. V mladosti je imunski sistem močnejši<br />

kot v zrelih letih. Številne raziskave kažejo,<br />

da določene hranljive snovi okrepijo imunski<br />

sistem, medtem ko ga lahko nekatere oslabijo.<br />

S starostjo se <strong>za</strong>čnejo pojavljati primanjkljaji<br />

določenih hranljivih snovi, kar zvišuje pogostnost<br />

okužb. Zato je prav, da še večjo pozornost<br />

posvetimo higieni v kuhinji. Poleg<br />

ustrezne higiene se jim lahko izognemo z vitaminskimi<br />

in mineralnimi dodatki, z ustrezno<br />

prehrano pa lahko celo spodbudimo naš<br />

imunski sistem:<br />

• omega 3 maščobne kisline, ki se<br />

nahajajo v repičnem olju, sojinem olju,<br />

morskih ribah,<br />

• vitamin a, ki se nahaja v jetrih, jajcih,<br />

mleku, ribjem olju,<br />

• cink, ki se nahaja v jetrih, mesu in<br />

mlečnih izdelkih, morskih sadežih,<br />

• vitamin e, ki se nahaja v rastlinskih<br />

oljih in oreščkih,<br />

• ß-karoten, ki se nahaja v korenju, jetrih,<br />

špinači, ohrovtu in bučkah,<br />

• selen, ki se nahaja v mesu, polnozrnatih<br />

izdelkih in stročnicah,<br />

• vitamin c, ki se nahaja v papriki,<br />

pomarančah, brokoliju, špinači.<br />

Med <strong>za</strong>ščitne snovi uvrščamo antioksidante,<br />

prehranske vlaknine ter mlečnokislinske<br />

bakterije, ki delujejo kakor imunostimulansi.<br />

Antioksidanti v organizmu varujejo<br />

celice pred škodljivim delovanjem prostih radikalov,<br />

medtem ko prehranske vlaknine pospešujejo<br />

prebavo, nase vežejo črevesne strupe<br />

in tako mehanično čistijo sluznico.<br />

Uživanje pestre in hranilno goste hrane<br />

ustrezne kakovosti in v primerni količini<br />

<strong>za</strong>gotovi organizmu vse potrebne minerale<br />

in vitamine.<br />

PM-CHC-43/09 /26.08.2009<br />

Prehranska dopolnila<br />

Prehranska dopolnila so izdelki, ki vsebujejo<br />

prehransko in fiziološko pomembne<br />

sestavine živil v koncentrirani obliki. Namenjena<br />

so dopolnjevanju običajne prehrane.<br />

Uporaba prehranskih dopolnil je smiselna<br />

v primeru neuravnotežene prehrane ali<br />

pri povečanih potrebah organizma po vitaminih,<br />

mineralih ali oligoelementih.<br />

Salobir (2004) navaja, da so od posameznih<br />

hranljivih snovi v prehrani starostnikov<br />

največkrat deficitarne: beljakovine,<br />

omega 3 maščobne kisline, vlaknine, vitamin<br />

c, vitamin d, vitamin b 6 , vitamin b 12 ,<br />

folna kislina, kalcij, kalij, cink in voda. Ko<br />

starostnik iz kakršnih koli vzrokov uživa le<br />

6300 kj na dan ali manj (težka bolezen, telesna<br />

neaktivnost), je že potrebno dopolnjevanje<br />

obrokov s prehranskimi dopolnili. V<br />

skupino prehranskih dopolnil sodijo: nekateri<br />

vitamini, minerali, antioksidanti, sredstva<br />

<strong>za</strong> regulacijo telesne teže, nekateri rastlinski<br />

pripravki …<br />

Starejši ljudje potrebujejo v procesu staranja<br />

več vitaminov b, c, d, e in betakarotena,<br />

pri ženskah je še dodatno povečana potreba<br />

po kalciju, železu, magneziju in cinku. Prehranska<br />

dopolnila niso namenjena <strong>zdrav</strong>ljenju<br />

ali preprečevanju bolezni in se jim tudi ne<br />

sme pripisovati teh lastnosti. Dopolnjujejo<br />

običajno <strong>zdrav</strong>o prehrano, ne <strong>zdrav</strong>ijo ali preprečujejo<br />

pa bolezni in bolezenskega stanja. <br />

OHRANJA ZDRAVJE PO 50. LETU<br />

Vsebuje<br />

+50 let<br />

Prvi in edini<br />

BION® 3 Seniors je namenjen vsem po<br />

50. letu starosti, ki želijo ohraniti:<br />

• <strong>zdrav</strong>je in vitalnost<br />

• urejeno prebavo in<br />

• dobro poèutje<br />

... vitaminsko-mineralni probiotik<br />

BION® 3 Seniors vsebuje 12 vitaminov, 8 mineralov, 3 probiotiène kulture,<br />

rastlinska izvleèka ginsenga in borovnice ter lutein.<br />

To izjemno kombinacijo smo v Merck-u razvili na osnovi dokazov o pove<strong>za</strong>vi<br />

med prehrano, <strong>zdrav</strong>jem in imunskim sistemom.<br />

Probiotiki v BION® 3 Seniors ugodno vplivajo na ravnovesje èrevesne<br />

mikroflore ter omogoèajo optimalno absorpcijo vitaminov in mineralov.<br />

Izvleèek ginsenga ohranjanja energijo in vitalnosti; izvleèek borovnice,<br />

z moènim antioksidativnim delovanjem, šèiti celice. Lutein pa je naravni<br />

pigment, ki <strong>za</strong>šèitno deluje na oèi in vid.<br />

BION® 3 Seniors deluje dolgoroèno. Najboljše uèinke dosežemo z rednim<br />

jemanjem ene tablete na dan.<br />

tudi rastlinske izvleèke!<br />

Merck d.o.o.,<br />

Dunajska cesta 119,<br />

1000 Ljubljana<br />

Na voljo v <strong>lekarna</strong>h in<br />

specializiranih trgovinah.


122 NAŠA LEKARNA<br />

junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 123<br />

Sanjska<br />

kolumna<br />

D e a n K a r n a z e s :<br />

Ultramaratonec<br />

–<br />

Izpovedi neustavljivega tekača<br />

(odlomek iz knjige, Založba Sanje, prevedel Jure Capuder)<br />

In zdaj je čas, da pretresemo njegovo vprašanje. Milijoni<br />

Američanov tečejo. Tečejo <strong>za</strong>radi vadbe, <strong>za</strong>radi <strong>zdrav</strong>ja<br />

srca in ožilja, <strong>za</strong>radi endorfinske omame. V letu 2003 je<br />

enega izmed številnih maratonov v državi končalo rekordnih<br />

460.000 ljudi. Podali so se do skrajnih mejá svoje<br />

vzdržljivosti in zmogli 26,2 milje.<br />

Potem je tu še majhna skupina <strong>za</strong>grizenih tekačev, neke<br />

vrste tekaško »podzemlje«, ki se jim reče ultramaratonci.<br />

Za nas je maraton samo ogrevanje. Mi tekmujemo na 50,<br />

100 milj. Tečemo štiriindvajset ur in več, ne da bi spali, ne<br />

da bi si vzeli odmor <strong>za</strong> hrano in vodo ali šli na stranišče. Tečemo<br />

na gore in z njih; skozi Dolino smrti sredi poletja; na<br />

južni tečaj. Svoja telesa, um in duha potiskamo precej čez<br />

meje, ki <strong>za</strong> večino ljudi predstavljajo skrajno točko bolečine<br />

in napora.<br />

Sem eden redkih, ki so brez počitka pretekli več kot 100<br />

milj, <strong>za</strong>to se lahko uvrščam med ekstraultramaratonce. Ali<br />

med norce. Vsakič ko ljudje slišijo, da sem pretekel 100 milj<br />

naenkrat, neizbežno postavijo dve vprašanji. Prvo je: »Kako<br />

to zmoreš?« Drugo, na katero je veliko težje odgovoriti, je tisto,<br />

ki mi ga je postavil dostavljavec pic: »Zakaj?« To je izvrstno<br />

vprašanje, čeprav <strong>za</strong>svojenosti niso nikoli jasno definirane.<br />

Ko so ga vprašali, <strong>za</strong>kaj poskuša prvi sple<strong>za</strong>ti na Mount<br />

Everest, je George Mallory ponudil znani jedrnati odgovor:<br />

»Zato, ker je tam.« To je očitno <strong>za</strong>dovoljilo večino ljudi, <strong>za</strong>to<br />

je rek tako <strong>za</strong>slovel. A to v resnici ni preveč dober odgovor.<br />

Kljub temu ga lahko razumem. Ko me ljudje vprašajo, <strong>za</strong>kaj<br />

noč in dan tečem tako neverjetne razdalje, me pogosto <strong>za</strong>mika,<br />

da bi odgovoril: »Zato, ker lahko.« Do neke mere to<br />

drži, in športniki niso vedno najbolj introspektivne duše. A<br />

to ni celovit odgovor.<br />

Še mene ne <strong>za</strong>dovolji. Jaz imam svoja vprašanja.<br />

Stran od česa tečem?<br />

Za koga tečem?<br />

Kam tečem?<br />

Vsak tekač ima zgodbo. Tole je moja.<br />

Človeško telo ima omejitve. Človeški<br />

duh pa je brezmejen.<br />

— Dean Karnazes<br />

Teči s Karnazesom je, kot da bi postavil<br />

slikarsko stojalo ob Moneta ali Picassa.<br />

— The New York Times<br />

—<br />

Tek naj bi bil naravno gibanje človeka.<br />

Njegova evolucijska prednost.<br />

Na mesto, kjer se nahajamo, smo<br />

morda prišli <strong>za</strong>to, ker so bili naši<br />

predniki ultramaratonci. Mi, moderni<br />

ljudje pripomočkov in pomagal,<br />

smo na to izkušnjo seveda po<strong>za</strong>bili.<br />

Govorica lastnih teles nam je<br />

postala tuja. Izjemni posamezniki,<br />

med katere sodi tudi Dean Karnazes,<br />

nam <strong>za</strong>to s svojim pričevanjem<br />

ponujajo vpogled v skrito bistvo<br />

človeka. Sporočajo, da ni potrebno<br />

preteči ogromnih razdalj, preple<strong>za</strong>ti<br />

najtežjih sten ali plavati čez oceane,<br />

da bi se spomnili, kaj pomeni <strong>za</strong>res<br />

živeti. Ne, živi smo takrat, ko si dovolimo,<br />

da živimo svoje sanje.<br />

— Jure Capuder, prevajalec<br />

—<br />

Več informacij o knjigi in avtorju<br />

najdete na spletni strani Založbe<br />

Sanje: www.sanje.si ali po<br />

telefonu: 01 514 16 28.


124<br />

NAŠA LEKARNA<br />

Portret<br />

farmacevta<br />

Fotografija<br />

Žiga Koritnik<br />

Svetlobe je več,<br />

kot je lahko vidimo skozi okno.<br />

Jožica Župec, mag. farm.<br />

Lekarna Šenčur


126 ZA NAŠA MIZO LEKARNA |<br />

junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 127<br />

V gibanju<br />

Foto: Dejan Šarman<br />

Potapljanje na vdih –<br />

potop v samega sebe<br />

Avtor: Jure Daić<br />

Fotografije: Chris Marshall in Tanja Daić<br />

»En vdih in potem se potopimo v globoko modrino čudovitega morskega sveta,<br />

kjer nas obdajata samo mir in tišina. Lahko se poigramo z ribami, ki plavajo<br />

okoli nas, in se ozremo v čudovito okolico. Potapljanje na vdih pa je v resnici<br />

potop v samega sebe. Naše telo se sprosti, umiri, srčni utrip upada z vsako<br />

sekundo. Medtem ko smo pod vodo, smo popolnoma sproščeni, daleč od<br />

problemov vsakodnevnega sveta. Iz tega sanjskega sveta nas prebudi potreba<br />

po vdihu. Ko se vrnemo na površino, se vrnemo v realnost tega sveta. Ostane<br />

nam samo spomin in želja, da se ponovno potopimo v naš sanjski svet ...«


128 V gibanju | Potapljanje na vdih - potop v samega sebe<br />

junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 129<br />

Osnovna oprema <strong>za</strong> prosto potapljanje<br />

Maska<br />

Mora udobno ležati na obrazu in ne sme spuščati<br />

vode. Pomembna je kombinacija dobrega<br />

vidnega polja ter majhnega volumna. Pred nakupom<br />

jo je treba stisniti k obrazu in sesati<br />

zrak skozi nos. Nato se maska z rokami potegne<br />

z obra<strong>za</strong>. Če se bo maska »prilepila« na<br />

obraz, bo tudi vodotesna.<br />

Dihalka<br />

Najboljša dihalka je najbolj preprosta, brez<br />

vseh ventilov. Pomembno je, da se čim bolj prilega<br />

liniji obra<strong>za</strong> in da udobno leži v ustih.<br />

Ustnik naj bo vedno silikonski.<br />

Plavuti<br />

Praviloma se uporabljajo dolge plavuti, ki so<br />

lahko plastične, stekloplastične ali karbonske.<br />

Pri plavutih je pomembno, da noga udobno<br />

leži v čevlju in da listi niso pretrdi. V tekmovalne<br />

namene se uporabljajo monoplavuti, ki pa<br />

niso primerne <strong>za</strong> rekreativce.<br />

Potapljaška obleka<br />

Za potapljanje na vdih ali podvodni ribolov se<br />

uporabljajo obleke, ki imajo na notranji strani<br />

gladek neopren in so brez <strong>za</strong>drg. Take obleke se<br />

prilagajajo našemu telesu kot druga koža. Slabost<br />

teh oblek je, da si jih je težko obleči na suho.<br />

Puška<br />

Nasploh so puške na elastike boljše od pušk na<br />

komprimiran zrak. Za <strong>za</strong>četnike je najprimernejša<br />

puška dolžine med 75 in 90 cm. Če ima<br />

puška še odprto glavo, vodilo <strong>za</strong> puščico po<br />

celotni dolžini puške in cev v obliki sipine kosti,<br />

je izbira <strong>za</strong>gotovo pravilna.<br />

Razvoj apneje<br />

Potapljanje na vdih, prosto potapljanje,<br />

apneja, »freediving« … so skupni izrazi <strong>za</strong><br />

šport, pri katerem se na vodni gladini nadihamo<br />

in se s pomočjo enega vdiha potopimo.<br />

S prostim potapljanjem so se ljudje ukvarjali<br />

že pred tisoči let. Takrat so bili glavni nameni<br />

nabiranje morskih dobrin, vojaške taktike<br />

in reševanje tovora iz potopljenih ladij. Danes<br />

je apneja prava športna panoga, v kateri<br />

se odvijajo svetovna prvenstva. Z njo se<br />

ukvarja več kot 10.000 tekmovalcev z vsega<br />

sveta. V nekaterih priobalnih državah je to<br />

nacionalni šport, drugje pa gre <strong>za</strong> šport posameznikov.<br />

Vsem tekmovalcem je skupna neizmerna<br />

ljubezen do podvodnega sveta, brez<br />

katere se ni mogoče potopiti tako globoko in<br />

ostati pod vodo toliko časa, kot zmorejo najboljši<br />

tekmovalci. Razvoj apneje nas je pripeljal<br />

do neverjetnih rezultatov, kot so več kot<br />

11 minut statične apneje, dosežena globina<br />

preko 200 metrov in v bazenu pod vodo preplavanih<br />

več kot 250 metrov.<br />

Izenačevanje pritiska<br />

Med potopom se z globino hitro povečuje<br />

tudi pritisk okolice. Pod vplivom povišanega<br />

pritiska se krči zrak, ki je ujet v votlih<br />

predelih našega telesa. Zaradi tega je med<br />

potapljanjem treba vedno izenačevati pritisk<br />

v ušesih, sinusih in maski ter s tem preprečiti<br />

poškodbe. Za izenačevanje pritiska v<br />

ušesih se je treba prijeti <strong>za</strong> nos in z <strong>za</strong>prtimi<br />

usti pihniti navzven. Pri tem se morajo odpreti<br />

evstahijeve cevi, skozi katere se izenači<br />

pritisk v srednjem ušesu. Ob tem se praviloma<br />

izenači tudi pritisk v sinusih. Za<br />

izenačevanje pritiska v maski je treba pihniti<br />

skozi nos v masko, ob vračanju na površino<br />

pa se ta zrak srka na<strong>za</strong>j v pljuča.<br />

Klasično izenačevanje je mogoče nekje<br />

do globine 50 metrov. Pri večjih globinah<br />

Foto: Chris Marshall<br />

tekmovalci uporabljajo napredne tehnike<br />

izenačevanja, pri katerih se spravi zrak na<br />

<strong>za</strong>logo v ličnice in se stisnejo mišice grla. Na<br />

tak način se prepreči, da bi zrak pobegnil<br />

na<strong>za</strong>j v pljuča, potapljaču pa ostane na voljo<br />

<strong>za</strong> nadaljnje izenačevanje.<br />

Treningi<br />

Za doseganje vrhunskih rezultatov sta pomembna<br />

tako fizična kot psihična pripravljenost.<br />

Tekmovalci v ta namen izvajajo razne<br />

tehnike sproščanja, kot so joga, meditacija,<br />

avtogeni trening … Pri tem športu se skoraj<br />

vse odvija v glavi, natančneje, kar 80 % uspešnega<br />

potopa se odvija v glavi, <strong>za</strong>to se velik del<br />

priprav posveča prav temu. Zelo pomembna<br />

sta tudi fizična pripravljenost in dobra tehnika<br />

plavanja. K fizičnim pripravam sodi veliko<br />

kardio treninga, plavanja in fitnesa. Pri tehniki<br />

plavanja pa je treba s čim manj vložene<br />

energije doseči čim boljši izkoristek.<br />

Pri <strong>za</strong>četnikih je pomembno, da preživijo<br />

čim več časa brez dihanja. Sprva je občutek<br />

ob kontrakcijah, ki se pojavijo ob potrebi<br />

po vdihu, zelo neprijeten. Sčasoma se<br />

vsak na to privadi in tako lahko ostane sproščen,<br />

kljub temu da se pojavi potreba po vdihu.<br />

Obstaja veliko načinov treninga. Dobra<br />

kombinacija je trening, pri katerem se pod<br />

vodo odplava vedno enaka dolžina, s tem da<br />

Poleti se bo Jure Daić udeležil enega od večjih globinskih tekmovanj,<br />

ki bo potekalo v Grčiji (6.– 21. junij 2010). Na to tekmovanje<br />

se Jure pripravlja že od januarja letos in trenira vsak dan. Največ<br />

trenira na bazenu in v fitnesu, ob prostih vikendih pa se na globine<br />

prilagaja s podvodnim ribolovom. Treninge si sestavlja sam, saj<br />

trenira brez trenerja. Jure <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>o kondicijo skrbi tudi z uživanjem<br />

prehranskega dopolnila Imunoglukan ® p4h, ki s svojim delovanjem<br />

podpira naravno obrambo organizma in Juretu tako pomaga<br />

pri vsakdanjem napornem treningu in tekmovanjih.<br />

Našega trenutno najboljšega slovenskega apnejista lahko na prvenstvu<br />

v Grčiji, ki bo potekalo od 6. do 21. junija, spremljate na<br />

njegovi spletni strani www.h2oteam.com in strani prvenstva:<br />

http://www.freediving-club.gr/index_files/Page327.htm<br />

(3 rd Mediterranean Freediving World Cup).<br />

se krajša čas počitka na površini. Lahko pa<br />

se trenira obratno, tako da je počitek vedno<br />

enako dolg, vendar se podaljšujejo preplavane<br />

dolžine pod vodo. Med treningom se lahko<br />

trenirajo različne situacije, ki jih bomo<br />

doživeli med potapljanjem.<br />

Varnost<br />

Treba je poudariti, da je lahko apneja tudi<br />

zelo nevarna. Potapljamo se v okolju, ki nam<br />

je tuje in kjer ne moremo priti do svežega zraka.<br />

Prav slednji pa je nujno potreben <strong>za</strong> preživetje.<br />

Zaradi tega je potrebno poznavanje<br />

osnovnih pravil potapljanja na vdih. Prvo<br />

pravilo je, da se vedno potapljamo v paru.<br />

Prav tako pomembno je, da se potapljamo<br />

znotraj svojih meja. Poizkusi, kako globoko<br />

se lahko kdo potopi, morajo biti pod strogimi<br />

varnostnimi merili. Velik problem so informacije,<br />

ki krožijo od ust do ust med rekreativnimi<br />

potapljači. Običajno so te informacije<br />

nepopolne ali v določenih primerih<br />

povsem napačne in s tem zelo nevarne. Za <strong>za</strong>četnike<br />

in samouke potapljače <strong>za</strong>to priporočamo<br />

obisk <strong>za</strong>četnega tečaja potapljanja na<br />

vdih. Na tečaju bodo pod skrbnim nadzorom<br />

pridobili izkušnje in pravo znanje, ki je nujno<br />

potrebno <strong>za</strong> varno potapljanje. Samo varno<br />

potapljanje je tudi sproščeno in obisk tečaja<br />

je odlična naložba v svojo varnost.


Beta-(1,3/1,6)-D-glukan,<br />

obogaten z vitaminom C in cinkom,<br />

130 V gibanju | Potapljanje na vdih - potop v samega sebe<br />

kapsule junij/julij/avgust in sirup 2010 | NAŠA LEKARNA 131<br />

Zmaga ni vse,<br />

<strong>zdrav</strong>je pa je!<br />

Foto: Chris Marshall<br />

Bazenske discipline<br />

Sta (statična apneja): Cilj pri tej disciplini je<br />

pod vodo ostati čim dlje časa. Izvaja se v<br />

mirovanju, tako da tekmovalec leži na vodi<br />

s potopljenimi dihali. To je edina disciplina,<br />

pri kateri se meri čas.<br />

Dyn (dinamična apneja s plavutmi): Potapljač<br />

se ob robu bazena potopi in s pomočjo plavuti<br />

plava na drugo stran ter se ob steni<br />

obrne. Zmagovalec je tisti, ki pod vodo odplava<br />

največ metrov.<br />

Dnf (dinamična apneja brez plavuti): Enako<br />

kot s plavutmi, le da se pod vodo plava v<br />

tehniki žabice.<br />

Pri prostem potapljanju se skoraj<br />

vse odvija v glavi, natančneje, kar<br />

80% uspešnega potopa se odvija v<br />

glavi. Prav <strong>za</strong>to se velik del priprav<br />

posveča prav temu. Zelo pomembna<br />

sta tudi fizična pripravljenost in<br />

dobra tehnika plavanja. K fizičnim<br />

pripravam sodi veliko kardio<br />

treninga, plavanja in fitnesa. Pri<br />

tehniki plavanja pa je potrebno s čim<br />

manj vložene energije doseči čim<br />

boljši izkoristek.<br />

Globinske discipline<br />

Cwt (konstantna obtežitev s plavutmi): Cilj<br />

pri tej disciplini je potopiti se čim globlje.<br />

Pri tem se uporabljajo plavuti, tekmovalec<br />

pa se ne sme prijeti <strong>za</strong> vrv, ob kateri se potaplja,<br />

in ne sme odvreči uteži. To je kraljevska<br />

disciplina potapljanja na vdih.<br />

Cnf (konstantna obtežitev brez plavuti): Pravila<br />

so enaka kot pri konstantni obtežitvi s<br />

plavutmi, le da se plava v tehniki žabice. To<br />

je tehnično in fizično najnapornejša disciplina.<br />

Fim (prosti potop): Potapljač se potopi brez<br />

plavuti, tako da se v globino vleče z rokami<br />

ob vrvi. Prepovedano je odmetavanje uteži.<br />

Vwt (spremenljiva obtežitev): V tej disciplini<br />

se ne tekmuje, se pa v njej postavljajo rekordi.<br />

V globino se tekmovalec potopi z<br />

uporabo uteži, na površino pa odplava sam.<br />

Nlt (brez omejitev): Tudi ta disciplina se izvaja<br />

samo <strong>za</strong> postavljanje rekordov. Pri njej ni<br />

omejitev, razen da je pod vodo prepovedano<br />

dihanje z avtonomno opremo. Tukaj se<br />

dosežejo največje globine, gre pa tudi <strong>za</strong><br />

najnevarnejšo disciplino.<br />

Foto: Tanja Daić<br />

Svetovni rekordi:<br />

Sta<br />

m Stephane Mifsud, fra: 11 min 35 s<br />

ž Natalija Molchanova, rus: 8 min 23 s<br />

Dyn<br />

m Alexsey Molchanov, rus: 250 m<br />

ž Natalija Molchanova, rus: 225 m<br />

Dnf<br />

m Tom Sietas, ger: 213 m<br />

ž Natalija Molchanova, rus: 160 m<br />

Cwt<br />

m Herbert Nitsch, aut: 124 m<br />

ž Sara Campbell, gbr: 96 m<br />

Cnf<br />

m William Trubridge, nzl: 95 m<br />

ž Natalija Molchanova, rus: 62 m<br />

Fim<br />

m Herbert Nitsch, aut: 120 m<br />

ž Natalija Molchanova, rus: 85 m<br />

Vwt<br />

m Herbert Nitsch, aut: 142 m<br />

ž Tanya Streeter, usa: 120 m<br />

Nlt<br />

m Herbert Nitsch, aut: 214 m<br />

ž Tanya Streeter, usa: 160 m<br />

Globinski potapljač Jure Daić skrbi <strong>za</strong><br />

trdno <strong>zdrav</strong>je tudi z<br />

uživanjem prehranskega dopolnila<br />

Imunoglukan ® P4H<br />

Imunoglukan ® P4H podpira naravno<br />

obrambo organizma, saj vsebuje:<br />

Beta-glukan, ki prispeva k normalnemu<br />

delovanju imunskega sistema.<br />

Vitamin C, ki pomaga podpirati imunski<br />

sistem.<br />

Cink, ki je pomemben <strong>za</strong> normalno delovanje<br />

in odpornost organizma.<br />

Imunoglukan ® P4H je varen, se ne absorbira in deluje<br />

lokalno v črevesju, <strong>za</strong>to ga je priporočljivo jemati na<br />

prazen želodec.<br />

Jemljite 1–3 kapsule na dan ali<br />

1 ml sirupa/5 kg telesne mase na dan.<br />

Kupite ga lahko v vseh <strong>lekarna</strong>h in specializiranih trgovinah.<br />

Opozorilo: Imunoglukan ® P4H ne smejo jemati bolniki s presajenimi organi,<br />

ki prejemajo imunosupresivno <strong>zdrav</strong>ljenje.<br />

Prehransko dopolnilo ni nadomestilo <strong>za</strong> uravnoteženo prehrano.<br />

Foto.: Tanja Daić<br />

www.imunoglukan.si<br />

www.medis.si


132 NAŠA LEKARNA<br />

junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA<br />

133<br />

Za mizo<br />

Celulit ni samo<br />

lepotna motnja<br />

Marija Merljak,<br />

univ. dipl. ing.<br />

živ. teh.<br />

Pred leti je bil na koncu naše ulice avtoličar. Imel je vajenca, ki je povzročal<br />

več škode kot dobička. Nič preveč spretno ni ravnal s pištolo <strong>za</strong> barvanje,<br />

<strong>za</strong>to se je pogosto primerilo, da je na koncu pločevina dobila »pomarančno<br />

kožo«, kar seveda lastnikom pločevinastega statusnega simbola ni bilo<br />

povšeči. Poleg hude krvi in nejevolje je vajenčeva nerodnost terjala odločen<br />

poseg ličarskega mojstra, da se je naposled »pločevinasta koža« gladko svetila<br />

in bila tudi na otip prijetna. To, kar je <strong>za</strong> moške »pomarančna koža« njihovih<br />

avtomobilov, je <strong>za</strong> ženske »pomarančna koža« na stegnih in bokih. Moški se<br />

ponavadi <strong>za</strong> ženske »pomaranče« ne brigajo kaj dosti, pa tudi ženske povečini<br />

ob moških pločevinastih skrbeh ostanejo ravnodušne.


134 Za mizo | Celulit ni samo lepotna motnja<br />

junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 135<br />

Toda pomarančna koža, kar je samo<br />

drug izraz <strong>za</strong> nadležen celulit, pri<br />

ženskah ni samo lepotna napaka ali<br />

motnja. Je opozorilo, da limfni sistem<br />

in krvni obtok ne delujeta pravilno <strong>za</strong>radi neravnovesja<br />

hranil in rizičnega življenjskega<br />

<strong>slog</strong>a. Pogosto se dogaja, da voda, ki je osnova<br />

celične tekočine, ostaja v medceličnini, v celicah<br />

pa je ni dovolj, da bi te normalno delovale.<br />

Zato nastanejo poškodbe; v koži se uničijo<br />

kožne in vezivne celice, ker ne dobijo<br />

hrane in <strong>za</strong>ščite; oboje prihaja vanje kot raztopina<br />

v vodi. Pri ženskah potekajo kolagenska<br />

vlakna v maščobni plasti pravokotno na<br />

kožo, pri moških pa diagonalno. Pri ženskah<br />

ta vlakna ne <strong>za</strong>držijo presežne maščobe, ki se<br />

<strong>za</strong>radi teže seseda in kopiči v majhnih kosmičih.<br />

Znanstveniki iz Firenc so ugotovili, da<br />

celulit vsebuje večje število proteoglikanov<br />

oziroma celic, ki <strong>za</strong>držujejo vodo v medceličnini,<br />

kar povzroča edeme.<br />

S hujšanjem ne izgubljamo celulita<br />

Torej celulit ni posledica prevelike količine<br />

maščobe, marveč uničenja in oslabelosti<br />

kožnih celic in vezivnega tkiva. Ker so<br />

celice veziva in kože <strong>za</strong>radi dehidriranosti<br />

oslabele, maščobne celice iz globljih plasti<br />

silijo proti površju, v dermis; to pa daje videz<br />

pomarančne kože.<br />

K nastanku celulita prispevajo še prosti<br />

radikali, ker uničujejo celice kolagena in<br />

elastina, da ne morejo <strong>za</strong>drževati maščobe.<br />

Negativno vlogo imata len krvni in limfni<br />

obtok, ki ju še povečujejo slabe razvade (kajenje,<br />

alkohol), pretirano sončenje in ekstremni<br />

športi. Če hujšamo, ne bomo odpravili<br />

celulita. Zmanjšali bomo le količino maščobnega<br />

tkiva v podkožju, toda ta maščoba<br />

ni pove<strong>za</strong>na s celulitom. Ko se med hujšanjem<br />

masa zmanjša, se ustrezno zmanjša odstotek<br />

maščobe v telesu, celulita pa ni nič<br />

manj. Celulit s hujšanjem ne izgine, ker telo<br />

ne more uporabiti in odpeljati na kurjenje<br />

maščob iz dermalnega sloja kože oziroma<br />

usnjice. Zato so »<strong>zdrav</strong>ljenja« celulita neuspešna,<br />

če se osredotočimo samo na maščobo.<br />

Sončenje še poveča celulit, ker ultravijolični<br />

žarki uničujejo kolagen.<br />

Veliko vlogo pri nastanku celulita imajo<br />

tudi slabe žile in kapilare. Oslabljene niso<br />

sposobne prenašati dovolj vode in hranil do<br />

usnjice in povrhnjice kože. Celice v tem<br />

delu propadejo. Ženske imajo šibkejše stene<br />

žil kot moški, <strong>za</strong>to te hitreje oslabijo in ne<br />

opravljajo svoje osnovne vloge v celoti.<br />

Vzroke <strong>za</strong> nastanek celulita je mogoče strniti v<br />

pet komponent: poškodbe žil, poškodbe usnjice,<br />

nabiranje odpadne vode v medceličnini, otekanje<br />

maščobnih celic in njihovo premikanje<br />

proti površini kože ter tanjšanje povrhnjice. Iz<br />

tega izhaja, da je mogoče le z ustrezno hrano celulit<br />

zmanjšati in ga na dolgi rok celo odpraviti.<br />

Odprava celulita na dolgi rok<br />

Najprej omogočimo hranilnim snovem in<br />

vodi, da pridejo v celico. To pomeni, da popravimo<br />

selektivno prepustnost celične<br />

membrane. Zaužiti moramo dovolj esencialnih<br />

aminokislin, vitaminov in mineralov, da<br />

se bodo celice obnovile in popravile. Nadalje<br />

moramo <strong>za</strong>gotoviti dovolj antioksidantov,<br />

barvitega sadja in zelenjave, da bomo celice<br />

<strong>za</strong>ščitili. Učinek »<strong>zdrav</strong>ljenja« bomo pospešili<br />

s pitjem <strong>za</strong>dostnih količin vode, z ustreznimi<br />

hranili in z redno vsakodnevno hojo.<br />

Esencialne maščobne kisline omega 3,<br />

omega 6 in omega 9 obnavljajo celično membrano<br />

in pomagajo odstranjevati odpadno<br />

vodo iz celic. Dobimo jih v soji, riževih otrobih,<br />

oreščkih, semenih, pšeničnih kalčkih<br />

in oljčnem olju. Najboljše so kombinacije. Z<br />

maščobnimi kislinami omogočimo hidriranje<br />

celic. Poleg kislin omega 3 rastlinskega<br />

izvora je treba uživati tudi omega 3 živalskega<br />

izvora iz rib. Pri odpravljanju celulita<br />

bomo težko <strong>za</strong>gotovili dovolj maščobnih kislin,<br />

ne da bi uživali naravna prehranska dopolnila<br />

s kapsuliranimi maščobnimi kislinami,<br />

saj so te sicer občutljive na oksidacijo.<br />

Brez beljakovin oziroma aminokislin ne<br />

bo šlo. Kolagen in elastin sta tkivo, sestavljeno<br />

iz aminokislin, ki jih dobimo z beljakovinsko<br />

hrano. Potrebujemo meso, ribe, jajca,<br />

mleko, sirotko, sojo, stročnice, torej vse vrste<br />

živalskih in rastlinskih beljakovin. Beljakovine<br />

prebavljamo v želodcu, <strong>za</strong>to je treba najprej<br />

uravnati želodčno kislino. Novo vezivno<br />

tkivo nastaja iz esencialnih maščobnih kislin<br />

in aminokislin s pomočjo gluko<strong>za</strong>mina,<br />

vitaminov in mineralov. Gluko<strong>za</strong>min je pomemben<br />

<strong>za</strong> nastanek hialuronske kisline, ki<br />

veže nase vodo in je naravni vlažilec. Če uživamo<br />

dovolj teh snovi, se bo količina celulita<br />

zmanjšala, imeli bomo tudi manj gub.<br />

Pomen vitaminov<br />

Vitamin e <strong>za</strong>ščiti membrano pred poškodbami<br />

prostih radikalov in močno hidrira<br />

celice ter prepreči njeno izgubo (žitni<br />

kalčki, oreščki ...). Vitamini skupine b, zlasti<br />

vitamin b 3 , izboljšujejo sposobnost povrhnjice,<br />

da ohranja vlažnost. Ta je <strong>za</strong>to bolj<br />

gladka in mehka. Vitamin c pomaga pri<br />

sintezi kolagenskih vlaken in preprečuje<br />

encimoma kolagena<strong>za</strong> in elastina<strong>za</strong>, da bi<br />

razgradila elastin in kolagen v vezivnem<br />

tkivu. Minerali sodelujejo pri presnovi v<br />

nove celice in novo tkivo. Najpomembnejši<br />

<strong>za</strong> odpravo celulita so: cink, bor, silicij, baker,<br />

mangan in fosfor.<br />

<strong>za</strong> čudovito postavo!<br />

Slimming Global:<br />

z naravnimi izvlečki rastlin in vitamini,<br />

ki ugodno delujejo na oblikovanje postave.<br />

Abdomen:<br />

z izvlečki ječmena, ovsa, papaje in probiotiki,<br />

ki ugodno delujejo v predelih trebuha.<br />

Na voljo v <strong>lekarna</strong>h in specializiranih prodajalnah!<br />

info: 01/544 3833, www.bitax.si


136 Za mizo | Celulit ni samo lepotna motnja<br />

junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 137<br />

Posebej priporočljiva živila proti celulitu:<br />

Beljakovine (aminokisline): z njimi<br />

obnavljamo celice. Jejmo nemastno meso<br />

živine in drobnice, ki se je pasla, sirotko in<br />

ribe.<br />

Beluši: krepijo vene in kapilare, uravnavajo<br />

krvni in limfni sistem, razstrupljajo in<br />

utrjujejo kožo.<br />

Stročnice: vsebujejo vitamine b, minerale<br />

(kalij) in vlaknine.<br />

Otrobi in ovseni kosmiči: vsebujejo<br />

vlaknine in antioksidante.<br />

Oreščki in žitna olja: vsebujejo selen,<br />

vitamin E in esencialne maščobne kisline.<br />

Avokado: <strong>za</strong>radi vsebnosti omega 3,<br />

vitamina E in betasitosterola krepi<br />

krvni obtok.<br />

Banane: izboljšujejo krvni obtok,<br />

vsebujejo kalij, železo, fosfor, magnezij,<br />

mangan in baker ter številne vitamine in<br />

balastne snovi.<br />

Jagodičje: <strong>za</strong>radi vsebnosti flavonoidov in<br />

vitamina c; robide imajo tudi<br />

gamalinolensko kislino, ki pomaga<br />

izgorevati maščobe.<br />

Ananas: skrbi <strong>za</strong> odvajanje vode, obnavlja<br />

kolaganska vlakna, z encimi pospešuje<br />

izkoristljivost beljakovin.<br />

Hruške: pomagajo razstrupljati telo,<br />

poživljajo limfni sistem in metabolizem;<br />

vsebujejo tudi vlaknine in kalij, so diuretik.<br />

Lubenica: <strong>za</strong>radi kalija odvaja vodo, <strong>za</strong>radi<br />

vlaknin skrbi <strong>za</strong> krvni obtok, <strong>za</strong>radi<br />

likopena deluje antioksidativno.<br />

Agrumi (pomaranče, limone ...):<br />

pospešujejo obnavljanje kolagena in<br />

poživljajo krvni obtok.<br />

Čebula in česen: vsebujeta žveplo in<br />

preprečujeta nastajanje škode <strong>za</strong>radi<br />

prostih radikalov; ščitita celične membrane<br />

in preprečujeta oksidacijo maščob.<br />

Brokoli: vsebuje alfalipoidno kislino,<br />

ki ohranja prožnost kolagena; vsebuje<br />

tudi selen.<br />

Jajca: spodbujajo nastanek antioksidativnih<br />

encimov.<br />

Mleko, jogurti: naravni, surovi,<br />

polnomastni, ker pospešujejo nastanek<br />

mišične mase.<br />

Ribe: omega 3 maščobne kisline; s<br />

prostaglandini uravnavajo ravnovesje vode,<br />

krepijo žilni sistem in pospešujejo krvni<br />

obtok.<br />

Suho sadje: <strong>za</strong>radi vlaknin, vitaminov in<br />

mineralov.<br />

Začimbe in čaji: črni poper, čili, ingver,<br />

kurkuma, rožmarin, šipek, majaron,<br />

komarček, peteršilj in zeleni čaj.<br />

Večina teh živil vsebuje vitamine skupine b,<br />

nujne <strong>za</strong> pravilne presnovne procese.<br />

Celulit lahko tudi preprečimo<br />

Celulit je mogoče tudi preprečiti. Da bi<br />

se mu izognili, moramo ustaviti propad celic<br />

in vezivnega tkiva. Med večje dejavnike<br />

<strong>za</strong> celulit sodijo prosti radikali. Delujejo od<br />

znotraj in od zunaj ter verižno uničujejo celice.<br />

V telo pridejo z onesnaženim zrakom<br />

in s sončenjem, zelo veliko z razvadami: kajenje,<br />

uživanje alkohola, ponočevanje in ne<strong>za</strong>dostno<br />

spanje ob neustreznem prehranjevanju,<br />

stresih in depresiji ter s pretiranim<br />

športom, so pa tudi stranski produkt dihanja<br />

in presnovnih procesov v telesu. Prav verižno<br />

uničevanje celic je najbolj nevarno, saj<br />

je prosti radikal nestabilna molekula, ki ji<br />

manjka elektron, <strong>za</strong>to »napada« sosednje<br />

molekule in jih spreminja v še več prostih<br />

radikalov. Molekule, ki prostemu radikalu<br />

oddajo elektron in same ostanejo stabilne,<br />

so antioksidanti. Ti edini lahko ustavijo verižno<br />

reakcijo ter preprečujejo celulit.<br />

Odhajate v bolnišnico ali imate tam svojca?<br />

Ste noseči?<br />

Se odpravljate na potovanje?<br />

Vas preprosto skrbi <strong>za</strong> higieno vas in vaših bljižnih?<br />

• Patentirana formula, ki so jo razvili <strong>zdrav</strong>niki in jo uporablja tidi NHS*.<br />

• Vsebuje protimikrobne izdelke, ki učinkujejo v 10. sekundah.<br />

• Doka<strong>za</strong>no uniči 99,9% virusov, bakterij in mikroorganizmov.<br />

• Varen in enostaven <strong>za</strong> uporabo. Prijazen do rok in kože.<br />

NHS* - državna <strong>zdrav</strong>stvena organi<strong>za</strong>cija Velike Britanije<br />

Pri odpravljanju celulita se ne odrekamo hrani,<br />

ne hujšamo, marveč manj <strong>zdrav</strong>a živila <strong>za</strong>menjamo<br />

z <strong>zdrav</strong>imi. Treba pa je imeti obilno<br />

mero potrpežljivosti, saj ni mogoče pričakovati,<br />

da bo rezultat viden čez noč. Po dveh ali<br />

treh mesecih pa bi že morali opaziti precejšnje<br />

izboljšanje.<br />

Zaradi vse bolj onesnaženega okolja in s<br />

tem večjega »priliva« prostih radikalov ter<br />

vse bolj siromašne hrane z vidika vsebnosti<br />

koristnih snovi je čedalje bolj nujno, da uživamo<br />

antioksidante v obliki naravnih prehranskih<br />

dopolnil. Ta pa nikakor ne morejo<br />

biti osnovni vir antioksidantov, ki jih moramo<br />

pridobiti s hrano. Najpomembnejši naravni<br />

antioksidanti so vitamin c (citrusi, jagodičje),<br />

vitamin e (žitni kalčki, oreščki ...),<br />

vitamin a (korenje, močno obarvano sadje<br />

in zelenjava) ter polifenoli (zeleni čaj, rdeče<br />

in vijolično grozdje, granatna jabolka). <br />

HIGIENSKI KOMPLET ZA VSE, KI SO V BOLNIŠNICI<br />

ALI TJA ODHAJAJO - pa tudi <strong>za</strong> potovanja!<br />

Vse na enem mestu: ker vemo, da vas ob odhodu v bolnišnico že tako preveč skrbi!<br />

S seboj imamo robčke in čiste obleke, sorodniki in prijatelji pa nam vedno nosijo rože,<br />

čokolade, knijige in vse tisto, kar naj bi nam olajšalo postanek v bolnišnici. S paketom<br />

Patientpak nam nikoli ni terba skrbeti, če smo res vzeli vse!<br />

www.novval.si<br />

Novval d.o.o., Kajuhova 32b, 1000 Ljubljana


138 NAŠA LEKARNA<br />

junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 139<br />

Za mizo<br />

Romantična<br />

večerja<br />

Mihael Vrčkovnik, dr. dent. med.,<br />

velik gurman in ljubitelj kuhanja<br />

Ali se še spomnite, kako izgleda? Hja, tudi jaz bolj slabo,<br />

ampak gre pa nekako takole.<br />

Romantična večerja ni isto kot romantični večer in <strong>za</strong><br />

romantično večerjo sta potrebna dva človeka, ki sta<br />

načeloma <strong>za</strong>ljubljena ali pa se vsaj lepo božata z očmi.<br />

Osebi nista nujno nasprotnega spola.<br />

Za romantično večerjo je najbolj primeren <strong>za</strong>dnji kot<br />

vsaj srednje fine restavracije, osvetljene samo s sojem<br />

sveč, kajpada. Če ste moški, potem spada k celotni<br />

proceduri, da se na koncu prvi in edini stegnete po<br />

denarnici. Če sta <strong>za</strong>ljubljeni osebi predstavnici<br />

nežnejšega spola, potem plača tista, ki je bolj po<br />

moško, izjemoma je tu dovoljeno deljenje stroškov. Če<br />

sta obe osebi močnejšega spola, navadno plača moški z<br />

višjim družbenim statusom.<br />

Torej, rabimo fino restavracijo, <strong>za</strong>ljubljen pogled, z<br />

mojega gledišča polno denarnico in soj sveč. Če bi radi,<br />

da se vaša denarnica ne sprazni toliko, potem z<br />

gornjega seznama črtajte fino restavracijo, dodajte<br />

veliko več truda in <strong>za</strong>čnite zgodaj. Tržnica, trgovina,<br />

čisto stanovanje, lični krožniki in servis, ovalni ko<strong>za</strong>rci<br />

velike prostornine in seveda, dobro vino.


140 Za mizo | Romantična večerja<br />

junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 141<br />

Če mislite, da bi <strong>za</strong>radi svojega truda<br />

kaj privarčevali, ste si v bistvu<br />

že z odločitvijo krepko pljunili v<br />

lastno denarnico. In sedaj se boste<br />

morali res dobro potruditi, da si ne pljunete<br />

še v obraz. Govorim seveda <strong>za</strong> moški spol,<br />

ker moški pripravljamo romantične večerje,<br />

ženske morajo tja predvsem priti. Četudi<br />

slučajno niso razpoložene, smo mi tam <strong>za</strong>to,<br />

da jih razpoložimo, in ne še bolj utrudimo.<br />

Tudi <strong>za</strong>to je mogoče boljše, da smo nekje<br />

zunaj in lahko ob predolgočasnih temah še<br />

vedno rešimo večer s prijateljem ob pivu, če<br />

pa smo doma, bomo pridno poslušali do<br />

konca in iskali bilko v ne preveč očitnem<br />

praznjenju buteljke.<br />

Minister <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>stvo na tem mestu<br />

opo<strong>za</strong>rja, jaz pa vas še vedno pošiljam v restavracijo.<br />

Če vas še nisem prepričal, potem je recept<br />

nekako tak:<br />

Za predjed izberite Jakobove školjke, po<br />

domače kapesante. Dovolj je <strong>za</strong> vsakega ena.<br />

Vzemite jih iz lupine, odtrgajte oranžno drobovje<br />

in specite v pečici na 200 °C, približno<br />

petnajst minut. Lahko jih obrnete tudi v kozici<br />

na olivnem olju z malo rožmarinovih<br />

iglic. Z obeh strani naj bodo rahlo <strong>za</strong>pečene.<br />

Postavite na<strong>za</strong>j na lupino. V žlico olivnega<br />

olja iz kozice vmešajte malo stisnjene limone,<br />

rahlo poprajte, posolite in prelijte čez<br />

meso. Servirajte.<br />

Za predjed lahko izberete tudi sveže šampinjone,<br />

ki jih prav tako nare<strong>za</strong>ne na lističe<br />

opražite na olivnem olju, <strong>za</strong>činite s poprom<br />

in malo majarona. Ko so šampinjoni opraženi,<br />

nadrobite na vrh gorgonzolo in pustite, da<br />

se rahlo razpusti po gobah, lahko tudi nekoliko<br />

premešate. Servirajte na malem krožniku,<br />

ki ga prej potresete s svežo rukolo.<br />

Poleg obeh predjedi priložite tri koščke<br />

nare<strong>za</strong>ne bele francoske štruce, ki jo popečete<br />

kar v toasterju.<br />

Račje prsi najprej osvobodite sloja debelega<br />

sala, ki ga v vroči kozici razpustite, da<br />

dobite odlično račjo mast, na kateri boste<br />

meso kasneje spekli. Tu mi menda ni treba<br />

napisati, da mast pripravite že popoldne, da<br />

ne bo nepotrebnih močnih vonjav po stanovanju.<br />

Prsi prečno narežite na centimeter debele<br />

zrezke in jih pecite nekaj minut na eni in<br />

drugi strani. V sredini morajo biti še nekoliko<br />

ro<strong>za</strong>. Če se dami zrezek zdi preveč krvav,<br />

potem ji lahko mirno dopečete zrezke še <strong>za</strong><br />

nekaj minut, ker ste itak doma in imate kozico<br />

ne več kot nekaj metrov stran. Pred<br />

peko jih potresite z malo origana in koriandra,<br />

solita pa si jih sama na krožniku. Če<br />

imate možnost dobiti kje aromatizirano<br />

olivno olje, potem ga postavite na mizo in<br />

meso rahlo pokapajta z njim. Priporočena je<br />

sredozemska aroma, najboljša pa je istrska s<br />

tartufi, tartufata.<br />

Kot prilogo k tej odlični glavni jedi boste<br />

kot vešč kuhar v pečici spekli mlad, čim<br />

manjši krompirček, skupaj s krhlji čebule, ki<br />

jo dodamo bolj nekje na sredi pečenja. Odličen<br />

hrustljav krompir lahko v naših pečicah<br />

pripravimo s pomočjo ventilatorskih programov<br />

in zelo visoke temperature. Tako je<br />

priloga tudi dokaj hitro na mizi. Sicer se<br />

nam pa na romantični večerji naj ne bi nikamor<br />

mudilo, tako da ne bi pekli krompirja<br />

skupaj s kapesantami, na primer.<br />

Ob obilici sezonske zelenjave lahko kot<br />

dodatno prilogo že spet na toasterju popečete<br />

še bučke, rdečo papriko, melancane ali<br />

kar vam pade na pamet ter servirate ločeno<br />

na drugem krožniku. Po potrebi solite, ni<br />

pa nujno.<br />

Če nikjer ne boste našli katerega od zgoraj<br />

omenjenih aromatiziranih olj, si nikar<br />

ne belite glave.<br />

K raznoraznim stejkom ali drugemu krvavemu<br />

mesu vedno spada kaj sladkega. Ker<br />

Vir: 1. Feldman HA, et al. J Urol. 1994;151:54–61<br />

SICLS00034, maj 2010<br />

tu na krožnik ne bomo tlačili še česa, lahko<br />

priložimo skledico <strong>za</strong> omako. Maja vanjo<br />

<strong>za</strong>meša tri žlice gorčice, žličko medu in limonin<br />

sok. Varianta B je še boljša, in sicer<br />

suhe fige narežemo na manjše kose in v kozici<br />

z malo vode pokuhavamo do deset minut.<br />

Fige odcedite in s paličnim mešalnikom<br />

zmiksajte. Vmešajte žličko ali dve<br />

gorčice, in to je to.<br />

Da ne bi preveč mešali okusov, lahko v<br />

sezoni bolj delate na svežih sestavinah, pozimi<br />

pa kombinirate vse sorte suhega sadja,<br />

razen višenj, ker so preveč kisle.<br />

Ker ima romantična večerja tako ali tako<br />

posebno draž, postavite na mizo vse svoje<br />

znanje in potem lahko iz tega razvijete tudi<br />

krasno debato ali sprejmete celo kakšen zelo<br />

poželjiv pogled, kar je najbrž tudi cilj.<br />

Pijača ob vsem tem je vino, kakšno, je pa<br />

stvar okusa. Ne bo pa odveč, če se mogoče prej<br />

malo po<strong>za</strong>nimate, kaj kdo mara in česa ne.<br />

Znano je, da ne znam pripravljati desertov,<br />

ker se mi jih, iskreno, ne da. Zdi se mi,<br />

da potrebuješ <strong>za</strong> dobre deserte prav tako<br />

zelo dolgo dobo študiranja le-teh in poglabljanja<br />

v sestavine in kombinacije. Zato vam<br />

prepuščam vašo domišljijo in internet.<br />

Vsekakor pa so najboljši desert po romantični<br />

večerji jagode s šampanjcem. Seveda<br />

naslednje jutro s povabljeno osebo. Ups,<br />

minister spet opo<strong>za</strong>rja,<br />

jaz vam pa želim dober izbor.<br />

NISTE EDINI...<br />

Vsak drugi moški po 40. letu...<br />

... ima težave z erekcijo.<br />

www.najinaintima.si<br />

Pogovorite se s svojim <strong>zdrav</strong>nikom.<br />

Vrnite si<br />

samo<strong>za</strong>vest !


142 Kuhajmo <strong>zdrav</strong>o z Antonom Mosimannom<br />

junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA<br />

Romb s † ofujem na † a† arski način<br />

143<br />

Za mizo<br />

Za štiri osebe:<br />

225 g filejev romba, 4 žlice limoninega soka, 8<br />

redkvic, 50 g na koščke nare<strong>za</strong>nih šalotk, 1<br />

žlička sesekljanega peteršilja, 25 g tofuja, 225<br />

g olupljenih kumaric, malo kopra, 1 ščepec<br />

kajenskega popra, sol in sveže mlet poper<br />

Dobro preverite, da je očiščen file romba<br />

res brez kosti – po potrebi jih lahko odstranite<br />

tudi s pinceto. Nato file drobno sesekljajte,<br />

dajte v porcelanasto posodo in ga prelijte s<br />

tremi žlicami limoninega soka. Pustite, da se<br />

romb marinira v soku približno 30 minut;<br />

medtem ga večkrat dobro premešajte.<br />

Narežite redkev na tanke rezine ter ji dodajte<br />

šalotko in peteršilj. Tofuju primešajte<br />

preostanek limoninega soka in dodajte šalotko<br />

z redkvijo.<br />

Ko sesekljan romb postane transparenten,<br />

odvečno tekočino odcedite ter ga primešajte<br />

k tofuju. Začinite s ščepcem kajenskega<br />

popra, soljo in sveže mletim poprom.<br />

Kumarice narežite na majhne rezine, podobne<br />

vžigalicam (način julienne), jih položite<br />

na krožnik in na<strong>za</strong>dnje dodajte romb,<br />

pripravljen na tatarski način.<br />

Jed okrasite z drobno nare<strong>za</strong>nim koprom<br />

in postrezite z majhnimi rezinami popečenega<br />

polnozrnatega kruha.<br />

Kaj svetuje Mosimann<br />

Riba, ki je ne skuhamo, ampak le mariniramo,<br />

mora biti popolnoma sveža in izvrstne<br />

kvalitete.<br />

<br />

Pri Pfizerju se <strong>za</strong>vedamo, da se pot do <strong>zdrav</strong>ja <strong>za</strong>čne v domači kuhinji. Izbrali smo <strong>za</strong>nimive recepte,<br />

ki bodo popestrili domače jedilnike in prinesli <strong>zdrav</strong>je na naše krožnike. Kajti kuhanje je tako kot življenje -<br />

najboljše in najlepše je takrat, ko imamo kakovostne sestavine in prvinske recepte.<br />

Še več <strong>zdrav</strong>ih in slastnih receptov Antona Mosimanna poiščite v prihodnjih številkah revije Naša <strong>lekarna</strong>.


144 NAŠA LEKARNA<br />

junij/julij/avgust 2010 | NAŠA LEKARNA 145<br />

Sudoku<br />

Navodila:<br />

Vstavite črke B A Z I Č N O S T<br />

v prazna polja tako, da bodo v vsakem<br />

kvadrantu, v vsaki vrstici in v vsakem<br />

stolpcu vse naštete črke. Črke iz<br />

oštevilčenih polj prepišite, da dobite<br />

geslo. Geslo pošljite na dopisnici<br />

ali po e-pošti do 27. avgusta<br />

na naslov: Entrapharm, d.o.o.,<br />

Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana<br />

ali: urednistvo@nasa-<strong>lekarna</strong>.si<br />

Žrebanje nagrad bo 29. avgusta v<br />

prostorih podjetja Entrapharm.<br />

Nagrajenci bodo prejeli nagrade podjetja<br />

Vivalis d.o.o. iz Radomelj.<br />

Rešitev sudoku uganke iz 43. številke<br />

je NANESI ME! V uredništvo je<br />

prispelo 583 pravilnih rešitev.<br />

Izžrebanci nagradne igre so: Justina<br />

Kastelic iz Ljubljane, Marija Medved<br />

iz Gabrovke in Matjaž Iskra iz Ilirske<br />

Bistrice. Nagrajenci bodo prejeli<br />

praktične nagrade podjetja Bayer<br />

d.o.o. Čestitamo!<br />

9<br />

10<br />

1<br />

N Z B A I O<br />

S A T<br />

3<br />

Z 2<br />

I N O S T Č<br />

Č S<br />

8<br />

N A<br />

Č<br />

Z A I<br />

4<br />

7<br />

Z<br />

Č Z<br />

B A Z I Č N O S T<br />

I Č O S Z T A<br />

B 5<br />

I Z 6<br />

N<br />

N Z B Č A I O<br />

Geslo:<br />

R 1 2 3<br />

M<br />

4 5 6 7 8 9 10<br />

!<br />

Pripravil Jure Pučko<br />

Basica ! Vaša dnevna izravnava !<br />

Stres in nepravilna prehrana rušijo vaše kislinsko-bazično ravnotežje.<br />

Za pridobitev nove moči in energije<br />

vam bodo prehranska dopolnila<br />

Basica uravnala vaše kislinsko-bazično<br />

ravnotežje! Izdelki so na voljo v<br />

različnih oblikah: tablete, granulat,<br />

napitki ter v vrečkah <strong>za</strong> direktno<br />

uživanje! Preparati Basica preprečujejo<br />

pojav kronične <strong>za</strong>kisanosti in<br />

ohranjajo ravnotežje v vašem telesu.<br />

Sestava pripravkov Basica ® temelji na<br />

rezultatih najnovejših raziskav iz<br />

področja prehrane.<br />

Basica ® Instant<br />

Osvežujoči sadni napitek<br />

Basica ® Instant bazični napitek<br />

vsebuje izravnano kombinacijo<br />

bazičnih vitalnih snovi <strong>za</strong> vzdrževanje<br />

harmoničnega kislinsko-bazičnega<br />

ravnotežja. Basica ® Instant je v<br />

raztopljeni obliki osvežujoči napitek <strong>za</strong><br />

dnevno izravnavo.<br />

Več o Basici na spletni strani<br />

www.basica.si !


146<br />

NAŠA LEKARNA<br />

Medex<br />

Naša<br />

<strong>lekarna</strong><br />

svetuje<br />

Prihaja čas piknikov in jedi z žara.<br />

Če vas skrbijo prekomerno <strong>za</strong>užite<br />

maščobe, vam priporočamo naravno<br />

rešitev – Biolipostop. Biolipostop je<br />

naraven izdelek iz ekološko pridelanih<br />

surovin, pridobljenih iz kaktusa Opuntia<br />

ficus indica. Vlaknine vežejo nase in<br />

izločijo 28,3% skupnih maščob, <strong>za</strong>užitih<br />

z obrokom. Tako del maščob ne preide v<br />

kri, temveč se izloči skozi prebavni trakt.<br />

Eucerin ® <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito suhe kože pred<br />

UV-sevanjem<br />

Eucerin ® je pripravil vrsto novosti <strong>za</strong><br />

<strong>za</strong>ščito suhe kože pred UV-sevanjem:<br />

obarvano kremo <strong>za</strong> obraz z ZF 50+<br />

in dva nova losjona <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito suhe<br />

kože pred UV-sevanjem. Prva obarvana<br />

krema <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito obra<strong>za</strong> pred soncem<br />

z ZF 50+ Eucerin ® Sun vsebuje<br />

stoodstotno čiste, mineralne barvne<br />

pigmente, ki se optimalno prilagodijo<br />

vsakemu tenu kože. Voljna krema, ki se<br />

hitro vpije, <strong>za</strong>nesljivo in diskretno prekrije<br />

nepravilnosti kože in brazgotine, obenem<br />

pa ščiti kožo pred pigmentnimi madeži in<br />

jo po dermatoloških pilingih ali laserskih<br />

posegih ščiti pred škodljivimi UV-žarki.<br />

Nova losjona <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito suhe kože pred<br />

soncem ZF 30 in ZF 50+ Eucerin ® Sun<br />

ščitita pred poškodbami kože <strong>za</strong>radi<br />

sonca in vsebujeta dodatne negovalne<br />

sestavine, ki med izpostavljenostjo soncu<br />

ščitijo posebej suho kožo pred občutkom<br />

neprijetne napetosti in izgubo vlage.<br />

Klinične študije potrjujejo, da koža izdelek<br />

dobro prenaša – tako pri suhi koži kot pri<br />

atopijskem dermatitisu in diabetesu.<br />

Ekspres magnezij<br />

Izdelki Ekspres magnezij vsebujejo<br />

magnezijev citrat <strong>za</strong> učinkovito<br />

izravnavo pomanjkanja magnezija.<br />

So močni, neposredni in s 24-urnim<br />

delovanjem. Prehransko dopolnilo<br />

Magnesium-Diasporal ® vsebuje<br />

čisti magnezijev citrat, organsko<br />

obliko magnezijeve soli z najvišjo<br />

biorazpoložljivostjo. Magnezijev citrat<br />

se odlično resorbira ter hitro vodi<br />

do <strong>za</strong>znavno povišane koncentracije<br />

magnezija v krvi. Magnesium Diasporal ®<br />

je na voljo v različnih farmacevtskih<br />

oblikah, odmerkih in okusih. Že v<br />

<strong>lekarna</strong>h in specializiranih prodajalnah.<br />

www.magnezij.si<br />

Hansaplast <strong>za</strong> poletna stopala<br />

Hansaplast ponuja vse, kar potrebujete<br />

<strong>za</strong> negovane in dobro <strong>za</strong>ščitene noge:<br />

Silver Active dezodorant <strong>za</strong> noge, ki<br />

preprečuje neprijeten vonj, intenzivno<br />

negovalno kremo <strong>za</strong> žametno mehke<br />

noge, gel <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito pred žulji, ki<br />

optimalno preprečuje pojav žuljev, in<br />

obliže <strong>za</strong> žulje v dveh velikostih, ki<br />

takoj ublažijo bolečino <strong>za</strong>radi pritiska.<br />

Hansaplast se predstavlja tudi z novo<br />

spletno stranjo www.hansaplast.si.<br />

Med 17. majem in 17. junijem vse<br />

obiskovalce spletne strani razveseljuje z<br />

nagradno igro, v kateri si lahko prislužite<br />

bon <strong>za</strong> nove čeveljce.<br />

Somatoline <strong>za</strong> Vitkejšo Postavo s<br />

Sončno Zaščito<br />

Podjetje Bolton Group je preteklo<br />

leto osvojilo tržišče z linijo izdelkov<br />

Somatoline Cosmetic <strong>za</strong><br />

preoblikovanje postave in Anti-Celulitnim<br />

tretmajem. Letos so linijo izdelkov<br />

dopolnili s Tretmajem Za Vitkejšo<br />

Postavo s Sončno <strong>za</strong>ščito, ki <strong>za</strong>hvaljujoč<br />

sončnim filtrom nudi optimalno <strong>za</strong>ščito<br />

pred sončnimi žarki in opeklinami. Ob<br />

pravilnem nanašanju obenem <strong>za</strong>gotavlja<br />

varno sončenje. Zaradi toplotnega<br />

delovanja sočnih žarkov se temperatura<br />

kože in mikrocirkulacija povečata,<br />

<strong>za</strong>radi česar se koža bolje odziva na<br />

delovanje sestavin. Klinične študije so<br />

poka<strong>za</strong>le, da se učinkovitost Tretmaja<br />

Za Vitkejšo Postavo S Sončno Zaščito<br />

med sončenjem poveča. Ker izdelek kožo<br />

vlaži in ji daje prožnost, njegova uporaba<br />

pomaga obvladovati škodo, pove<strong>za</strong>no<br />

s staranjem, ki jo na koži povzroča<br />

sončenje.<br />

S l o v e n i j a<br />

POLETJE V OBJEMU<br />

zelenih gozdov<br />

5 DNEVNI PAKETI že od 215 EUR<br />

novo v 2010<br />

WELLNESS in<br />

APARTMAJI<br />

Apartmaji<br />

Zunanji bazeni<br />

Tel 03 896 31 00 | Fax 03 896 34 00<br />

info@t-topolsica.si | www.terme-topolsica.si


www.somatolinecosmetic.si<br />

Za Vitkejšo Postavo<br />

s Sončno Zaščito<br />

Vitkejši do 24% v 2 tednih*<br />

in <strong>za</strong>ščiteni pred soncem<br />

Za Vitkejšo Postavo<br />

Po Sončenju<br />

Vitkejši do 23% v 2 tednih*<br />

in intenzivno navlažena koža<br />

Inovativno.<br />

Somatoline Cosmetic Za Vitkejšo Postavo s Sončno<br />

Zaščito je inovativni tretma z dvojnim delovanjem.<br />

Naredi telo vitkejše v 2 tednih, <strong>za</strong>hvaljujoč izjemnemu<br />

Bioslim-complex in toploti sončnih žarkov, ki povečajo<br />

učinek aktivnih sestavin. Hkrati kožo učinkovito ščiti pred<br />

opeklinami in zgodnjim staranjem. Na voljo z dvema<br />

<strong>za</strong>ščitnima faktorjema, SPF 15 in SPF 30 ter s Tretmajem<br />

Za Vitkejšo Postavo po Sončenju, ki preoblikuje postavo<br />

in intenzivno navlaži kožo. Učinkovita <strong>za</strong>ščita pred<br />

soncem in varnost izdelkov sta klinično preizkušeni.<br />

Somatoline Cosmetic. Deluje.<br />

*Maksimalna vrednost zmanjšanja debeline plasti podkožne maščobe<br />

(povprečna vrednost: 15%). Klinične študije izvedene na 25 ženskah.<br />

Učinek preoblikovanja telesa, ne vpliva na izgubo teže. **Tržišče<br />

anticelulitnih tretmajev in tretmajev <strong>za</strong> vitkejšo postavo, tržni delež<br />

v IT, ES, FR, NL, AT, CH (IMS); HR (Nielsen) 2009.<br />

Št.1 v <strong>lekarna</strong>h<br />

v Evropi **

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!