Lepotice z visokogorskih melišč - Trajnice Golob - Klančič

Lepotice z visokogorskih melišč
Nekatere trajnice, ki so doma na alpskih meliščih, so se v nespremenjeni, torej naravni
obliki naselile s človekovo pomočjo tudi v naše vrtove. V izvirni obliki, brez križanja in
podobnih vrtnarskih čaranj, jih razmnožujemo s setvijo in sadimo v bližino bivališč.
Tako se nekaj gorske lepote lahko naužijemo kar v domačem vrtu, če jih že ne moremo
opazovati v naravi.
Ker pa so v visokogorju pogoji rasti precej drugačni od tistih v dolini, moramo tem lepoticam
prisluhniti in upoštevati njihove posebne želje. Drugače bodo z njimi le križi in težave. Čeprav
radi rečemo, da je treba rastline iz narave ob selitvi v vrtove posaditi na podobna rastišča, kot
jih imajo v naravi, je treba pri tem še nekaj posebnega posluha za razlike v mikroklimatskih in
edafskih rastiščnih pogojih. Gorska melišča so običajno na polnem soncu, ki pa ni tako vroče,
kot v dolini. Zato rastline s teh melišč v dolini pogosto na polnem soncu ne morejo preživeti.
Omejitveni faktor zanje je v dolini vročina in sončna pripeka. V polsenci pa marsikatera od teh
prav dobro preživi, če le poskrbimo tudi, da ne bodo preveč žejne. Seveda to ne velja za vse.
Marsikatera gorska lepotica tudi ob budni postrežbi v dolini le stežka preživi. Tudi v botaničnih
vrtovih imajo z njimi nemalo težav.
Alpska velesa (Dryas octopetala) v vrtu razvije obsežne zimzelene blazine, ki se v začetku
poletja okitijo z belimi cvetovi. Če pa raste na polnem soncu, jo včasih ob hudi poletni pripeki
kar pobere. V polsenci pa ji je mnogo bolj všeč.
Vedno zelena gladnica (Draba aizoides) pa je pravi drobižek, ki razvije le kakih deset
1 / 3

Lepotice z visokogorskih melišč
centimetrov obsežno in le nekaj centimetrov visoko blazinico in živo rumeni cvetki se na njej
pokažejo ob prvih spomladanskih otoplitvah, pogosto že v januarju ali februarju, ko so
temperature vsaj večji del dneva že nad ničlo. Toda tudi nočna ali siceršnja občasna zmrzal ji
ne škoduje. Poletne pripeke pa ne mara, zato jo sadimo v polsenčno lego.
Alpska krešica (Hutchinsia alpina) je nežna in nizka zimzelena blazinica, ki se zgodaj
spomladi prekrije z belimi drobnimi cvetki. Sicer pa se v polsenci lepo razrašča.
Brezstebeljna lepnica (Silene acaulis) je drobna alpska blazinasta rastlinica, le nekaj cm
visoka, ki razvije drobne rožnate cvetke. V naravi ima več sorodnic, ki pa so vse po vrsti v
vrtovih tako zahtevne, da jih skoraj ni mogoče gojiti. Rod lepnic (Silene) sicer obsega kar
nekaj vrst, ki rastejo tudi v naši naravi in kar nekaj je tudi vrtnarskih križancev, ki niso nič kaj
zahtevni za gojenje, od nizkih do visokih, od belih do rožnatih. Ampak je že tako, da ima
posebno vrednost tisto, kar je težko dosegljivo.
Med visokogorskimi trajnicami je več takšnih, ki jih v dolini ni mogoče gojiti, kot tistih, ki se
lahko prilagodijo na drugačno mikroklimo in jih zato lahko videvamo po naših vrtovih. Tako
gorskih cvetočih travnikov nikoli ne bo možno občudovati v dolini. Vsaj kakšno gorsko cvetlico
pa lahko naselimo tudi na vrt, da nas morda spomni na lepo doživetje v gorah ali morda
preprosto zato, ker nam je všeč.
Vrtnarska vzgoja tistih rastlin iz narave, ki se preprosto pustijo vzgajati, pa naj pripomore k
ohranjanju narave, zlasti pa v naravi ogroženih rastlin.
2 / 3

Lepotice z visokogorskih melišč
Jožica Golob-Klančič
Slika zgoraj:
Drobna blazinica (brezstebelna lepnica) v vrtu marsikdaj potrebuje drugačne pogoje, kot v
naravi.
Slika spodaj:
Alpska velesa (Dryas octopetala) v naravi prekriva velike površine in tudi v vrtu se lepo
razraste.
-----------------------------------------------------------------------------
Avtorica članka Jožica Golob-Klančič, univ.dipl.ing.hortikulture, v Vitovljah pri Novi Gorici z
možem in hčerko na treh hektarjih že več kot 15 let vzgaja in prodaja okoli tisoč vrst in sort
rastlin
. Je ena vodilnih
slovenskih strokovnjakov na področju gojenja trajnic in urejanja vrtov.
Oglejte si stran njene specializirane vrtnarije za vzgojo trajnic z zelo bogato ponudbo http://ww
w.trajnice.com/
3 / 3