Kako se izogniti okužbi informacijskega sistema

KAKO SE IZOGNITI OKUŢBI RAČUNALNIŠKEGA SISTEMA
Okužbi računalnika in s tem informacijskega sistema se lahko 100-odstotno izognemo le
tako, da ga po namestitvi licenčne programske opreme nikoli ne priklopimo na splet in da
vanj ne vnašamo podatkov iz zunanjih pomnilniških medijev. Slednje v sodobni družbi
zaradi narave dela ni mogoče, saj predstavlja svetovni splet gonilo sodobnega razvoja.
Čeprav se okužbam računalnikov s škodljivimi programskimi kodami ni mogoče povsem
izogniti, obstajajo določena pravila oziroma priporočila, s katerimi lahko občutno
omejimo možnost okužbe. Okužbi računalniškega oziroma informacijskega sistema se
lahko najučinkoviteje izognemo z licenčno in odprtokodno programsko opremo, rednim
posodabljanjem programske opreme, odklanjanjem reklamnih zgoščenk, previdnim
deskanjem po svetovnem spletu, filtriranjem nezaželenih elektronskih sporočil,
namestitvijo ustrezne protivirusne in druge programske zaščite, uporabo požarnega zida
in izobraževanjem uporabnikov.
Licenčna in odprtokodna programska oprema
Zmanjševanje tveganja okužbe računalniškega sistema se začne že pri sami programski
opremi. Kupovati in nameščati je potrebno vedno samo licenčno programsko opremo in
odprtokodne rešitve. Piratska programska oprema je namreč lahko obogatena s
stranskimi vrati (trojanci in črvi), preko katerih pirati nedovoljeno vstopajo oziroma
vdirajo v informacijske sisteme in prenašajo, spreminjajo ali brišejo podatke bolj ali manj
zaupne narave. Strokovnjaki za informacijsko varnost celo priporočajo, da v okoljih, kjer
imamo opravka z občutljivimi podatki, uporabljamo le odprtokodne programske rešitve,
saj so te praviloma varnejše od komercialnih. Slednja trditev velja predvsem zaradi tega,
ker programsko kodo odprtokodnih programov preverja sočasno več milijonov ljudi in so
zaradi tega varnostne pomanjkljivosti tudi hitreje odkrite in odpravljene. Pri tem je
potrebno poudariti še, da na računalniške sisteme ne nameščamo programov, ki jih ne
potrebujemo, saj z večanjem števila le-teh premo sorazmerno povečujemo tudi možnost
okužbe računalniškega sistema. Vsako programsko opremo je potrebno pred namestitvijo
pregledati s protivirusnim programom – tudi licenčno in odprtokodno.
Redno posodabljanje programske opreme
Programsko opremo je potrebno redno posodabljati, kar zajema tako varnostne popravke
kot tudi nove različice programov. Ko hekerji odkrijejo ranljivost v določeni programski
opremi, zanjo pripravijo namenske programe oziroma skripte, ki služijo kot sredstvo za
izkoriščanje odkrite ranljivosti. Slednji programi so pogosto drugim uporabnikom prosto
dostopni kar na spletu. Nepridipravi morajo nato le poiskati ranljive računalnike na
svetovnem medmrežju in jih napasti z omenjenimi programi.
Odklanjanje reklamnih zgoščenk
Če hočemo učinkovito zavarovati računalniški sistem pred napadom škodljivih
programskih kod, ne smemo sprejemati reklamnih in drugih pomnilniških medijev, ki se
pogosto delijo brezplačno. To velja še posebej za računalnike, ki jih uporabljamo v službi.
Slednji so namreč lahko obogateni z zlonamernimi kodami. Podoben primer se je pripetil
v nekem ameriškem podjetju, ko je konkurenčno podjetje delilo njihovim uslužbencem
reklamne zgoščenke, na njih pa je bil trojanski konj, ki je prevzel podatke zaupne
narave.
Previdno deskanje po svetovnem spletu
Ker se večina škodljivih programskih kod širi preko spleta (66,8 %), je potrebno biti pri
deskanju zelo previden. Statistično gledano se največ zlonamernih kod skriva na spletnih
straneh z nelegalno in pornografsko vsebino, saj so le-te med najbolj obiskanimi. Večina
škodljivih programskih kod se namesti samodejno, kar pomeni, da ne potrebujejo

nikakršne pomoči s strani uporabnika. Da se tovrstni programi namestijo, mora imeti
uporabnik t. i. administratorske pravice. Zaradi slednjega strokovnjaki za informacijsko
varnost priporočajo, da se pri deskanju po spletu poslužujemo uporabniškega računa z
omejenimi pravicami (ang. Limited user). V podjetjih se pogosto izkaže za učinkovito
sredstvo zoper zlonamerne kode postavitev zastopnega požarnega zida (proxy) z
vgrajenimi programskimi filtri. Zastopni požarni zid oziroma strežnik proxy se uporablja z
varnostnega vidika z namenom, da zaposleni ne obiskujejo spletnih strani, ki bi lahko
ogrozile varnost sistema. V ta sklop sodijo spletne strani s pornografsko, nasilno in
nelegalno programsko vsebino, strani s spletnimi igrami in podobno. Dostop do
omenjenih spletnih strani administratorji preprečijo s ključnimi besedami, kot so npr.
crack, serial, games. V primeru, da se v zahtevani spletni strani nahajajo vnesene
ključne besede, strežnik proxy prekine uporabniku dostop do spletne strani in mu na
zaslon izpiše opozorilo.
Filtriranje nezaţelenih elektronskih sporočil
Dobra šestina škodljivih programskih kod se širi v obliki priponk preko elektronske pošte.
Tu smo Slovenci nekoliko manj na udaru, saj so tovrstna sporočila pogosto napisana v
angleškem in nemškem jeziku. Za tovrstne primere velja načelo, da moramo vsako
sporočilo, katerega pošiljatelja ne poznamo, nemudoma izbrisati. Pri tem opravilu se
lahko poslužujemo tudi posebnega filtra, ki odstranjuje nezaželena elektronska sporočila
(spam). Priporočljivo je tudi, da nam vsako prejeto sporočilo pregleda protivirusni
program. Filtriranje nezaželenih sporočil lahko organizaciji predstavlja oviro pri
poslovanju, saj mehanizem lahko generira alarme tudi v primeru, ko sporočilo ni
nezaželeno. Tovrsten pojav imenujemo lažni alarmi (false positives). Zaradi slednjega je
priporočljivo, da je samodejni filter elektronskih sporočil nastavljen na najnižjo stopnjo, s
čimer podjetje ne izgubi pomembnih sporočil.
Namestitev ustrezne protivirusne in druge programske zaščite
Ko imamo računalnik priključen na splet, moramo nujno imeti nameščeno tudi ustrezno
protivirusno zaščito. Ta zajema protivirusne programe, ki odkrivajo in odstranjujejo
zlonamerne kode. Protivirusna zaščita je lahko učinkovita le v primeru, da so protivirusni
programi deležni redne oziroma pravočasne posodobitve, kajti le ažurna protivirusna
baza lahko nudi ustrezno zaščito. Večina protivirusnih programov omogoča samodejno
posodabljanje baze, kar pomeni, da ne potrebuje posebne pozornosti uporabnika.
Protivirusni program je potrebno tudi pravilno nastaviti. Najbolj učinkovito zaščito lahko
dosežemo le tako, da protivirusni program v realnem času pregleduje datoteke, ki se
pretakajo po informacijskem sistemu oziroma računalniku. Poleg protivirusne zaščite je
potrebno imeti še programska orodja za odstranjevanje računalniške nesnage in
trdovratnih orodij »rootkit«.
Uporaba poţarnega zida
Požarni zid je varnostni sistem, ki deluje kot zaščitni zid med lokalnim in zunanjim
omrežjem. Požarni zid oziroma firewall nastopa kot celota programskih in strojnih
komponent, ki preprečujejo neavtorizirano spreminjanje, dodajanje ali brisanje podatkov
na lokalnem omrežju. Poleg tega nepridipravom preprečuje, da bi se povezali na
informacijski sistem in nanj namestili zlonamerno kodo. Požarni zid je edina vstopna
točka, preko katere lahko napadalec izvede napad na vire v zaščitenem oziroma
zasebnem delu omrežja. Med naprednejše funkcije požarnega zida štejemo preslikavo
(zasebnih) omrežnih naslovov IP, kar omogoča skupno rabo spletne povezave (NAT),
demilitarizirano cono, ki omogoča ločen priklop bolj izpostavljenih naprav (npr. spletnih
strežnikov), kontekstno odvisni nadzor dostopa, ki na podlagi protokolov dinamično
dovoli dostop do storitev in šifriranje preko tunelske povezave in možnost postavitve
navideznega privatnega omrežja (angl. oznaka VPN).

Izobraţevanje uporabnikov
Poleg omenjenih ukrepov je zelo pomembno tudi redno izobraževanje uporabnikov.
Uporabniki so namreč tisti, ki imajo pogosto odločilno vlogo pri omejevanju širjenja
škodljivih programskih kod. Pri opravljanju dela lahko kaj hitro okužijo računalnik in
informacijski sistem s škodljivimi programskimi kodami, če pri tem ne upoštevajo
varnostnih pravil. Odpiranje neznanih poštnih priponk in obisk spletnih strani s sumljivo
vsebino sta le delca človeške radovednosti, ki večkrat povsem nezavedno pripeljeta do
okužbe s škodljivo programsko kodo. Glede na hitrost širjenja sodobnih računalniških
črvov se lahko okužba z enega računalnika v podjetju v nekaj minutah preseli še na vse
ostale delovne postaje in strežnike, še posebej v t. i. kritičnem obdobju (ob izbruhih
novih virusov). Podjetja oziroma strokovnjaki v podjetjih bi morali večkrat letno podučiti
zaposlene o nevarnih posledicah računalniških virusov in ustrezni preventivi. Tudi
sankcije, predvsem finančne, so ena izmed metod osveščanja zaposlenih. Ameriška
študija laboratorijev ICSA Labs vsako leto nazorno kaže določen delež zaposlenih, ki med
učinke ter posledice računalniških virusov prištevajo tudi nevarnost izgube delovnega
mesta. Cilj podjetij je doseči zavedanje nevarnosti in škode pri svojih zaposlenih, ki jo
lahko okužba z računalniškim virusom povzroči v podjetju. Razložiti jim morajo tudi
načine, kako se pred virusi ubraniti, in kaj storiti, če do okužbe z računalniškim virusom
dejansko pride.