01/2010 - Nazaj na vrh - S&T Slovenija d.d.

More documents

Recommendations

Info

Pogovor s strokovnjakom Informacijski direktor v dilemi Profesor Walter Brenner z inštituta za upravljanje informacij univerze v St. Gallnu je spregovoril o izzivih in trendih, s katerimi se soočajo oddelki informacijskih tehnologij. Kakšen je trenutni položaj oddelkov za informacijske tehnologije v podjetjih? Walter Brenner (WB) Ko se pogovarjam z informacijskimi direktorji, vidim, da se informacijski oddelki soočajo z delno nasprotujočimi si razvojnimi smernicami. Prva smernica je novi val inovacij, ki vključuje Facebook in Twitter ter iPhone in iPad. Te nove tehnologije, ki jih uporabniki že dolgo z zadovoljstvom uporabljajo, zdaj vpeljujejo tudi podjetja. To je naloga, ki jo direktorji podjetij nalagajo svojim informacijskim direktorjem. Vendar pa teh novih rešitev ni preprosto vključiti v vsakodnevno poslovanje podjetja. Da bi zagotovili ustrezne prilagoditve informacijske arhitekture podjetja, je potrebno več časa. Zato teh sprememb ni mogoče vpeljati tako hitro kot v segmentu domačih uporabnikov. Od informacijskih direktorjev se obenem pričakuje, da bodo v svojih oddelkih znižali stroške. WB Zahteve po znižanju stroškov v oddelkih za informacijske tehnologije so vedno bolj glasne. Toda bolj, ko znižujejo stroške, manj časa jim ostane za inovacije. Zato so informacijski direktorji resnično postavljeni pred težko nalogo. Poizkusiti morajo premostiti razkorak med pritiskom po nižjih stroških in inovacijami. Ali splet 2.0 vpliva na informacijske sisteme podjetij? WB Primerov, ki bi prikazali, kako lahko podjetja proaktivno in uspešno izkoristijo tehnologije spleta 2.0, je še vedno malo. Eden takih primerov je Lego, ki s svojo odprto inovacijsko platformo strankam omogoča interaktivno usmerjanje razvoja izdelkov. Druga podjetja kot temelj za boljšo komunikacijo med zaposlenimi uporabljajo družabna omrežja. Pri tem je treba omeniti tudi primere, kjer imajo novi komunikacijski kanali negativen vpliv na podjetja. Eden od primerov, ko trend vpliva na zasebne uporabnike, je računalništvo v oblaku. Je to res prihodnost? WB Računalništvo v oblaku, na primer v obliki spletne pošte, je za domače uporabnike popolnoma običajna stvar. Vendar pa podjetja ob integraciji takih storitev v informacijsko arhitekturo naletijo na težave in je teh aplikacij je še relativno malo. Trenutno najverjetnejši pristop je, da bodo podjetja oblikovala lastne oblake. Vendar pa to ni prava uresničite v zamisli programske opreme v obliki storitev. Za to področje velja isto kot za druga - če informacijski oddelki ne bodo ustrezno ukrepali, bodo to storili uporabniki sami in te storitve prinesli v poslovna okolja. Ali ta pristop najema računalniških kapacitet v oblaku ne ogroža poslovnih modelov vodilnih razvijalcev programske opreme? WB Največja podjetja v panogi čakajo številni izzivi. Prilagodljivi pogoji ustrezajo željam uporabnikom in bodo vedno bolj pogosto vključeni v pogodbe o programski opremi. Toda plačilo glede na uporabo bo izpodrinilo tradicionalni poslovni model ponudnikov programske opreme. Poleg tega bo treba programsko opremo prihodnosti preoblikovati. Opustiti bo treba predstavljanje novih različic oziroma pristop, pri katerem vprašamo uporabnika: “Ali veste, katero različico Googla trenutno uporabljate?” To predstavlja pomemben izziv za ponudnike programske opreme. 22 world
Pogovor s strokovnjakom Kaj je v ozadju koncepta zelene informacijske tehnologije? Je to pravi trend ali gre za trženjski prijem? WB Ta izraz mi sploh ni všeč. Veliko ljudem se zaradi tega godi krivica. Stroškovna učinkovitost je bila vedno med osnovnimi cilji tistih, ki razvijajo informacijske infrastrukture. Gre preprosto za eno od načel poslovanja. V tem primeru je treba upoštevati, kakšno kritično maso je treba doseči, če želimo zagotoviti stroškovno učinkovite podatkovne centre. Ta masa se bo v prihodnje zagotovo povečala. Pojem zelene informacijske tehnologije je le zvit trženjski pristop. Le kdo si zares želi škoditi okolju? Vaš inštitut že dolgo časa sodeluje s podjetjem S&T. Kako se to partnerstvo razvija? WB Najprej smo sodelovali s podjetjem IMG, ki ga je ustanovil inštitut, kasneje pa ga je kupilo podjetje S&T, ki nadaljuje to tradicijo in je sopokrovitelj izrednega profesorja za poslovne inovacije. Naše sodelovanje vključuje izmenjavo zamisli in skupno delo na inovativnih področjih. ❱❙ Walter Brenner meni, da so vodje oddelkov za informacijske tehnologije ključni odločevalci pri iskanju ravnotežja med stroški in inovacijami. V ospredju: Profesor Walter Brenner Walter Brenner je generalni direktor inštituta za upravljanje informacije univerze v St. Gallnu. Tudi sam je bil študent univerze v St. Gallnu in kasneje predaval na fakultetah v Ilmenauju, Freibergu in Essnu. Je avtor številnih specializiranih publikacij, pred kratkim pa je skupaj z avtorjema Andreasom Reschem and Veitom Schulzem objavil tudi knjigo z naslovom “The Future of IT in Companies: Managing IT as a Business” (Frankfurter Allgemeine Buch, 2009). world 23
Page 1 and 2: world Številka M e d n a r o d n i
Page 3 and 4: Novice podjetja S&T Sony DADC/Unive
Page 5 and 6: Novice podjetja S&T © RRFG © Foto
Page 7 and 8: Cover Story Glavni trendi informaci
Page 9 and 10: Cover Story Nova moč trga domačih
Page 11 and 12: Znova ga je zamikalo poslovanje: St
Page 13 and 14: we create values There are people w
Page 15 and 16: © Fotolia Podjetje KHP 150.000 lju
Page 17 and 18: »Naslednji velik izziv virtualizac
Page 19 and 20: Odkrivanje in izboljšave Poslovno
Page 21: Nova era, nova vloga IT Argumenti z
Page 25 and 26: TOP 3 v Srbiji S&T Srbija je uspeš
Page 27 and 28: Poslovni pogovor EMC: Naslednji kor

01/2010 - Nazaj na vrh - S&T Slovenija d.d.

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?