01/2010 - Nazaj na vrh - S&T Slovenija d.d.

Pogovor s strokovnjakom
Informacijski direktor v dilemi
Profesor Walter Brenner z inštituta za upravljanje informacij univerze v St. Gallnu je
spregovoril o izzivih in trendih, s katerimi se soočajo oddelki informacijskih tehnologij.
Kakšen je trenutni položaj oddelkov za
informacijske tehnologije v podjetjih?
Walter Brenner (WB) Ko se pogovarjam z informacijskimi direktorji,
vidim, da se informacijski oddelki soočajo z delno
nasprotujočimi si razvojnimi smernicami. Prva smernica je novi
val inovacij, ki vključuje Facebook in Twitter ter iPhone in iPad.
Te nove tehnologije, ki jih uporabniki že dolgo z zadovoljstvom
uporabljajo, zdaj vpeljujejo tudi podjetja. To je naloga, ki jo direktorji
podjetij nalagajo svojim informacijskim direktorjem.
Vendar pa teh novih rešitev ni preprosto vključiti v vsakodnevno
poslovanje podjetja. Da bi zagotovili ustrezne prilagoditve informacijske
arhitekture podjetja, je potrebno več časa. Zato teh
sprememb ni mogoče vpeljati tako hitro kot v segmentu domačih
uporabnikov.
Od informacijskih direktorjev se obenem
pričakuje, da bodo v svojih oddelkih
znižali stroške.
WB Zahteve po znižanju stroškov v oddelkih za informacijske
tehnologije so vedno bolj glasne. Toda bolj, ko znižujejo stroške,
manj časa jim ostane za inovacije. Zato so informacijski direktorji
resnično postavljeni pred težko nalogo. Poizkusiti morajo premostiti
razkorak med pritiskom po nižjih stroških in inovacijami.
Ali splet 2.0 vpliva na informacijske
sisteme podjetij?
WB Primerov, ki bi prikazali, kako lahko podjetja proaktivno in
uspešno izkoristijo tehnologije spleta 2.0, je še vedno malo.
Eden takih primerov je Lego, ki s svojo odprto inovacijsko platformo
strankam omogoča interaktivno usmerjanje razvoja izdelkov.
Druga podjetja kot temelj za boljšo komunikacijo med zaposlenimi
uporabljajo družabna omrežja. Pri tem je treba
omeniti tudi primere, kjer imajo novi komunikacijski kanali negativen
vpliv na podjetja.
Eden od primerov, ko trend vpliva na
zasebne uporabnike, je računalništvo v
oblaku. Je to res prihodnost?
WB Računalništvo v oblaku, na primer v obliki spletne pošte, je
za domače uporabnike popolnoma običajna stvar. Vendar pa
podjetja ob integraciji takih storitev v informacijsko arhitekturo
naletijo na težave in je teh aplikacij je še relativno malo. Trenutno
najverjetnejši pristop je, da bodo podjetja oblikovala lastne
oblake. Vendar pa to ni prava uresničite v zamisli programske
opreme v obliki storitev. Za to področje velja isto kot za druga -
če informacijski oddelki ne bodo ustrezno ukrepali, bodo to storili
uporabniki sami in te storitve prinesli v poslovna okolja.
Ali ta pristop najema računalniških
kapacitet v oblaku ne ogroža poslovnih
modelov vodilnih razvijalcev programske
opreme?
WB Največja podjetja v panogi čakajo številni izzivi. Prilagodljivi
pogoji ustrezajo željam uporabnikom in bodo vedno bolj pogosto
vključeni v pogodbe o programski opremi. Toda plačilo glede na
uporabo bo izpodrinilo tradicionalni poslovni model ponudnikov
programske opreme. Poleg tega bo treba programsko opremo
prihodnosti preoblikovati. Opustiti bo treba predstavljanje novih
različic oziroma pristop, pri katerem vprašamo uporabnika:
“Ali veste, katero različico Googla trenutno uporabljate?” To
predstavlja pomemben izziv za ponudnike programske opreme.
22
world