01/2010 - Nazaj na vrh - S&T Slovenija d.d.
01/2010 - Nazaj na vrh - S&T Slovenija d.d.
01/2010 - Nazaj na vrh - S&T Slovenija d.d.
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
world<br />
Številka<br />
M e d n a r o d n i č a s o p i s z a s t r a n k e s k u p i n e S & T<br />
<strong>01</strong>/2<strong>01</strong>0<br />
S&T-jev <strong>na</strong>čin poslovanja<br />
Prihodnost IT<br />
Virtualizacija<br />
Poslov<strong>na</strong> inteligenca (BI)<br />
<strong>Nazaj</strong> <strong>na</strong> <strong>vrh</strong><br />
Ustanovitelj podjetja S&T, Thomas Streimelweger, je ponovno<br />
njegov izvršni direktor. V intervjuju je predstavil svoje <strong>na</strong>črte.
s&t way<br />
customer first<br />
single unique asset: our people<br />
integrity<br />
think outside the box - work beyond the borders<br />
open communication, invisible hierarchy<br />
speed<br />
tradition replaced by logic<br />
anything, anywhere, anytime - work in the virtual space<br />
ma<strong>na</strong>gement by objectives<br />
good citizens<br />
great fun<br />
© Thomas Streimelweger<br />
V1
Novice podjetja S&T<br />
Sony DADC/Univerza v Budimpešti/Radio arhiv<br />
v Bukarešti/Cisco 04<br />
Zgodba z <strong>na</strong>slovnice: Prihodnost<br />
informacijskih tehnologij<br />
Resnično pomembni IT-trendi 06<br />
Intervju: Thomas Streimelweger<br />
Novi izvršni direktor podjetja S&T o svoji vrnitvi in <strong>na</strong>črtih 10<br />
Strategy Ma<strong>na</strong>gement<br />
Preveč vodenja <strong>na</strong> pamet 12<br />
Zgodba o uspehu: KHP Češka<br />
Dobavitelj vode se za<strong>na</strong>ša <strong>na</strong> virtualizacijo strežnikov 14<br />
Nov <strong>na</strong>čin dela<br />
Virtualizacija <strong>na</strong>mizij je manjša revolucija 16<br />
Sistemi SIEM<br />
Varnostni sistemi-<strong>na</strong>dzor in upravljanje 18<br />
Odkrivanje in izboljšave<br />
S poslovnim obveščanjem odkrijte potencial podjetja 19<br />
CRM<br />
Orodje za upravljanje odnosov s strankami 20<br />
Argumenti za IT investicijo<br />
Kako zbrati argumente in pridobiti zeleno luč 21<br />
Pogovor s strokovnjakom:<br />
Walter Brenner<br />
Profesor informatike o izzivih informacijskih direktorjev 22<br />
TOP 3 v Srbiji<br />
S&T Srbija je uspešno obvladal vse izzive 24<br />
Poslovni pogovori<br />
Dan z rešitvijo Carbon/Poslovne inovacije/EMC 26<br />
Svetovanje =<br />
doda<strong>na</strong> vrednost<br />
Gospodarske razmere, v katerih<br />
smo se z<strong>na</strong>šli, spreminjajo<br />
zahteve trga. Podjetja se<br />
v boju za preživetje osredotočajo<br />
<strong>na</strong> svojo osnovno dejavnost. Pri tem se<br />
počasi začenjajo zavedati, da lahko podporne aktivnosti,<br />
ki jih potrebujejo za nemoteno poslovanje, zaupajo<br />
strokovnjakom. Ta trend je viden tudi <strong>na</strong> področju<br />
informacijske tehnologije, kjer v ospredje prihaja celovit<br />
svetovalski pristop.<br />
IT-svetovanje je lahko uspešno samo, če se vsebinsko<br />
usmeri <strong>na</strong> področja osnovnih dejavnosti podjetij. Pri<br />
tem je <strong>na</strong> strani svetovalskega IT-podjetja ključno poglobljeno<br />
z<strong>na</strong>nje o <strong>na</strong>ročniku, njegovem poslovanju in<br />
panogi, v kateri se <strong>na</strong>haja. Doda<strong>na</strong> vrednost za<br />
<strong>na</strong>ročnika pa je rešitev konkretnega poslovnega problema.<br />
Zato se prava vrednost svetovanja pokaže šele v povezovanju<br />
svetovanja in implementacije informacijskih<br />
rešitev, ki svetovalne rešitve spremenijo v rezultate.<br />
Na tem področju strokovnjaki S&T <strong>Slovenija</strong><br />
dokazujejo, da je S&T po raziskavi a<strong>na</strong>litske hiše Gartner<br />
z razlogom postal <strong>na</strong>jvečje svetovalno podjetje v<br />
centralni in vzhodni Evropi.<br />
Ti<strong>na</strong> Škerlj<br />
članica uprave S&T <strong>Slovenija</strong> in izvrš<strong>na</strong> direktorica<br />
Poslovnih rešitev<br />
O reviji<br />
Založnik: S&T System Integration & Technology Distribution AG, Geiselbergstr. 17-19, 1110 Du<strong>na</strong>j, Avstrija • Založil: PG The Corporate Publishing<br />
Group GmbH (CPG), Otto-Bauer-Gasse 6/2, 1060 Du<strong>na</strong>j • Vodstvo projekta: Zlata Kovacevic (S&T), Gesa Weitzenböck (CPG), Teja Breznik Alfirev (S&T<br />
<strong>Slovenija</strong>) • Postavitev strani: Gerald Fröhlich (CPG) • Urednik: Jürgen Leidinger • Fotografije (če ni drugače <strong>na</strong>vedeno): Fotolia •<br />
Opomba: Revija SnT World bo izda<strong>na</strong> leta 2<strong>01</strong>0 v več kot dva<strong>na</strong>jstih jezikih. Med<strong>na</strong>rodne informacije o različnih državah so deloma v angleškem<br />
jeziku.<br />
world<br />
0
Novice podjetja S&T<br />
Tihi prehod<br />
Migracija odjemalcev v podjetju<br />
Sony DADC.<br />
Vseh 2000 odjemalcev v podjetju Sony DADC v Salzburgu je<br />
bilo treba vključiti v infrastrukturo Microsoft Active Directory.<br />
Proizvajalec optičnih medijev, kot so diski Blu-Ray, DVD<br />
in CD-ROM ter glasbeni CD-ji, si je želel zagotoviti<br />
<strong>na</strong>jsodobnejšo informacijsko infrastrukturo.<br />
Projekt je izvedel S&T in se pri tem srečal z velikim izzivom.<br />
Najpomembnejša <strong>na</strong>loga je bila <strong>na</strong>mreč zagotoviti migracijo<br />
strežniških in odjemalskih sistemov, ne da bi pri tem vplivali<br />
<strong>na</strong> delovne procese. Obsežne priprave so zagotovile, da je<br />
migracija odjemalcev potekala brez težav, edi<strong>na</strong> sprememba<br />
za zaposlene pa je bila, da so morali le enkrat ponovno<br />
zag<strong>na</strong>ti svoje raču<strong>na</strong>lnike. Prehod je bistveno olajšal upravljanje<br />
ter administracijo dostopa do omrežja in avtorizacije<br />
uporabnikov. ❱❙<br />
© Sony<br />
© UB<br />
SAP za višje izobraževanje<br />
Univerza v Budimpešti se za<strong>na</strong>ša <strong>na</strong><br />
poslovni informacijski sistem.<br />
Osrednjo evropsko univerzo Central European University (CEU) v<br />
Budimpešti je mogoče primerjati z velikim podjetjem, saj ima 13<br />
oddelkov, več raziskovalnih središč in široko paleto dodiplomskih<br />
programov. Vodstvo univerze se je odločilo za vpeljavo izredno<br />
zmogljive poslovne programske opreme, saj so želeli ohraniti<br />
korak z <strong>na</strong>raščajočim številom administrativnih <strong>na</strong>log.<br />
Madžarska podružnica podjetja S&T je postala partner univerze<br />
pri vpeljavi in prispevala 15 let izkušenj s področja projektov<br />
SAP. “Naš cilj je povečati učinkovitost univerze,” je povedal<br />
fi<strong>na</strong>nčni direktor univerze CEU, Mark Kiss. Od avgusta 2<strong>01</strong>0 dalje<br />
rešitev SAP ERP 6.0 uporablja več kot 100 zaposlenih v administraciji<br />
univerze. Na osrednji lokaciji je mogoče koordinirati<br />
fi<strong>na</strong>nčne <strong>na</strong>loge, <strong>na</strong>bavo, upravljanje zalog ter upravljanje projektov<br />
in prostorov.<br />
S sistemom bodo povezani tudi knjižnica in študentski domovi,<br />
kar bo zagotavljalo še bolj kakovostne informacije, prvič v zgodovini<br />
univerze pa bo mogoče vpeljati tudi povezave s preteklimi<br />
študenti in e-učenje. ❱❙<br />
0<br />
world
Novice podjetja S&T<br />
© RRFG<br />
© Fotolia<br />
Arhiviranje radijskih zakladov Romunije<br />
Fonoteca Radio.<br />
V radijskem arhivu romunskega državnega radia, ki nosi ime<br />
Fonoteca Radio, je mogoče <strong>na</strong>jti več kot 80 let zgodovine romunskega<br />
radia,vključno s posnetki slavnih zgodovinskih osebnosti.<br />
Integrira<strong>na</strong> rešitev,ki jo je razvilo podjetje S&T, bo<br />
omogočila,da se ti zakladi zgodovine ohranijo za prihodnje generacije.<br />
S sistemom, ki ga je zagotovilo avstrijsko podjetje NOA<br />
Audio Solutions, bo v <strong>na</strong>slednjih 15 letih digitaliziranih več kot<br />
132.000 ur posnetkov <strong>na</strong> digitalnih kasetah, vinilnih ploščah in<br />
ploščah iz ebonita. Skupi<strong>na</strong> strokovnjakov iz romunske<br />
podružnice podjetja S&T je v sodelovanju z lokalnimi partnerji<br />
vzpostavila optično komunikacijsko omrežje, <strong>na</strong>mestila sodobno<br />
strojno infrastrukturo ter prilagodila posebno programsko opremo<br />
za specifične zahteve radijskega arhiva. Rezultat projekta,<br />
za katerega bo romunska vlada <strong>na</strong>menila do milijon evrov, je<br />
sodobno informacijsko okolje, v katerem je <strong>na</strong> voljo dovolj kapacitet<br />
za shranjevanje podatkov. Sistem za shranjevanj podatkov<br />
v povezavi s sistemom za varnostno kopiranje zagotavlja osnovo<br />
za digitalizacijo vsebin.<br />
“V sodelovanju z S&T Romunija smo <strong>na</strong>mestili in integrirali sistem,<br />
s katerim lahko z javnostjo v Romuniji delimo zaklade, ki<br />
smo jih v 81 letih zbrali v arhivu Fonoteca Radio. S tem<br />
uresničujemo enega od <strong>na</strong>ših poslanstev, saj ohranjamo in poudarjamo<br />
romunske kulturne vrednote,” je povedal Constantin<br />
Burloiu, tehnični direktor organizacije Romanian Radio Broadcasting<br />
Corporation. ❱❙<br />
Še tesnejše partnerstvo<br />
© Fotolia<br />
S&T in Cisco sodelujeta še tesneje.<br />
S&T je prejel <strong>na</strong>jvišji certifikat za poenotene raču<strong>na</strong>lniške sisteme<br />
Unified Computing System (UCS) podjetja Cisco za celotno<br />
regijo Srednje in Vzhodne Evrope. Podjetji se bosta s<br />
tem korakom še zbližali in se bosta skupaj osredotočili <strong>na</strong><br />
oblikovanje trga podatkovnih centrov v Vzhodni Evropi. S&T<br />
bo prispeval svojo prisotnost <strong>na</strong> trgih v regiji, ki jo je zgradil<br />
skozi več let. Do sedaj je bil S&T edini regijski partner, ki je<br />
lahko ponudil celovito rešitev virtualiziranih raču<strong>na</strong>lniških<br />
okolij, zgrajenih s tehnologijami podjetij VMware, Cisco in<br />
EMC. S temi tehnologijami je mogoče oblikovati en sam gradnik<br />
z imenom Vblock, ki strankam zagotavlja omrežje,<br />
strežnike, vire za shranjevanje podatkov in virtualizacijo,<br />
obenem pa nudi storitve več tisoč uporabnikom istočasno. ❱❙<br />
world<br />
0
Trendi <strong>na</strong> področju<br />
informacijskih tehnologij:<br />
o čem se govori v panogi<br />
in kaj v resnici stoji za<br />
besedami.
Cover Story<br />
Glavni trendi informacijskih<br />
tehnologij<br />
Virtualizacija in raču<strong>na</strong>lništvo v oblaku ter trg domačih uporabnikov<br />
vplivajo <strong>na</strong> prihodnost panoge informacijskih tehnologij.<br />
Le redki poslovni odločevalci se bodo lahko izognili razpravi<br />
o obstoječih in prihodnjih trendih <strong>na</strong> področju informacijskih<br />
tehnologij. Kdo pa si želi zamuditi odločilne<br />
novosti? Če pobliže pogledamo informacijske oddelke v podjetjih<br />
iz vseh panog, se pokaže en, vodilni trend: informacijski oddelki<br />
so pod čedalje večjim pritiskom, da znižajo stroške, ki<br />
včasih ne poz<strong>na</strong>jo meja. Obstajajo novi trendi in novosti v razvoju,<br />
ki pomagajo pri zniževanju stroškov ter hkrati v svet poslovanja<br />
pri<strong>na</strong>šajo inovacije. Od informacijskih direktorjev se<br />
pričakuje, da bodo ohranili <strong>na</strong>dzor in prepoz<strong>na</strong>li novosti, ki so<br />
pomembne za njihova podjetja, hkrati pa se izognili tistim tehnologijam,<br />
ki ne pri<strong>na</strong>šajo prednosti.<br />
Virtualizacija: postavljanje novih meja<br />
V klasičnih informacijskih okoljih strežnik, trdi disk in <strong>na</strong>mizni<br />
raču<strong>na</strong>lnik običajno predstavljajo ločene vire, ki jih izkoriščajo<br />
različni uporabniki, oddelki in delovni procesi. Ta pristop pa<br />
zahteva energijo in pomeni številne neizkoriščene zmogljivosti.<br />
Virtualizacija določa nove meje ter ustvarja logično vmesno raven<br />
med <strong>na</strong>pravami in uporabniki. Prek tega vmesnika so povezani<br />
različni viri, ki so uporabnikom predstavljeni kot en sam<br />
poenoten gradnik. Posamezni viri so lahko tudi razdeljeni in<br />
predstavljeni po delih, kot <strong>na</strong> primer v obliki trdega diska z več<br />
logičnimi deli.<br />
S&T, ki je že leta vodilno podjetje <strong>na</strong> področju virtualizacije, nudi<br />
podporo velikim podjetjem pri vpeljavi rešitev virtualizacije<br />
strežnikov in centrov za shranjevanje podatkov. Trend je že dosegel<br />
visoko stopnjo zrelosti saj raziskave podjetja Gartner<br />
kažejo, da <strong>na</strong>merava okoli 70 odstotkov malih in srednje velikih<br />
podjetij v <strong>na</strong>slednjih štirih letih izvesti 100-odstotno virtualizacijo.<br />
Ta trend virtualizacije se zdaj od strežnikov in centrov za shranjevanje<br />
podatkov počasi premika k <strong>na</strong>miznim raču<strong>na</strong>lnikom.<br />
Namesto, da bi vse programe <strong>na</strong>meščali <strong>na</strong> vsak raču<strong>na</strong>lnik posebej,<br />
bodo <strong>na</strong>mizni raču<strong>na</strong>lniki upravljani s centralne lokacije<br />
ter le preneseni in “simulirani” <strong>na</strong> odjemalskih <strong>na</strong>pravah. To bo<br />
zmanjšalo potrebe po dragi strojni opremi ter pripeljalo do večje<br />
prilagodljivosti <strong>na</strong> delovnem mestu, doma ali drugod. Do <strong>na</strong>miznega<br />
raču<strong>na</strong>lnika in vseh njegovih aplikacij bo mogoče dostopati<br />
od koderkoli, ne da bi bili pri tem ogroženi varnostni standardi<br />
podjetja.<br />
Raču<strong>na</strong>lništvo v oblaku: vse je storitev<br />
“Vse je storitev” je osnovni koncept v svetu raču<strong>na</strong>lništva v oblaku.<br />
V skladu s tem <strong>na</strong>čelom zasebni uporabniki že upravljajo<br />
svojo elektronsko pošto z uporabo storitve GMX in svoje dokumente<br />
urejajo v storitvi Google Docs. Prav tako številni uporabniki<br />
svoje varnostne kopije datotek in fotografije shranjujejo v<br />
spletnih podatkovnih zbirkah. Skoraj vse aplikacije, ki so zdaj<br />
lastniške in so <strong>na</strong>meščene <strong>na</strong> osebnih raču<strong>na</strong>lnikih, bodo v prihodnosti<br />
dostopne kot storitve raču<strong>na</strong>lništva v oblaku. Stranki<br />
ne bo treba kupiti programov, saj bo plačala le strošek uporabe<br />
storitve. Naslednji slogan se glasi “Plačilo po porabi”. Namesto<br />
da bi sklepale dolgoročne pogodbe licenciranja in vzdrževanja,<br />
bodo stranke plačevale glede <strong>na</strong> svoje potrebe in dejansko porabo.<br />
V povezavi z raču<strong>na</strong>lništvom v oblaku bo potrebno standardizirati<br />
zagotavljanje storitev, podobno kot se je to zgodilo <strong>na</strong><br />
začetku razvoja industrijske proizvodnje. Tako se pojavlja vse<br />
Varno shranjevanje podatkov<br />
S&T-jevo ponudbo <strong>na</strong> področjih virtualizacije in raču<strong>na</strong>lništva<br />
v oblaku optimalno podpirajo S&T-jevi lastni podatkovni<br />
centri v Zilini, Ljubljani in Zagrebu.<br />
world<br />
0
Cover Story<br />
V zraku je raču<strong>na</strong>lništvo<br />
v oblaku.<br />
več ponudnikov integriranih storitev, ki končnim kupcem nudijo<br />
interne in zu<strong>na</strong>nje storitve. Med njimi je kompetenčni center<br />
“Industrializacija upravljanja informacij” z univerze v St. Gallnu,<br />
ki se osredotoča ravno <strong>na</strong> to razvijajoče se področje informacijskih<br />
tehnologij. K temu razvoju močno prispevajo pomembne<br />
pogodbe, ki se sklepajo z velikimi podjetji, kot sta Pa<strong>na</strong>sonic in<br />
McDo<strong>na</strong>lds, zaradi katerih so se nekatere pomembne informacijske<br />
dejavnosti že premaknile v oblak. Širša uporaba raču<strong>na</strong>lništva<br />
v oblaku je odvis<strong>na</strong> tudi od varnostnih ukrepov, ki predstavljajo<br />
<strong>na</strong>jpomembnejšo skrb za podjetja. Težavo predstavljajo<br />
občutljivi podatki o zaposlenih in strankah, ki jih ni mogoče preprosto<br />
prenesti v katerikoli oddaljeni podatkovni center.<br />
Tudi v lokalnih okoljih se pojavljajo novi podatkovni centri in vse<br />
več je kapacitet za shranjevanje podatkov - podoben trend se<br />
odvija tudi v S&T-ju. “Direktorji oddelkov za informacijske tehnologije<br />
se trenutno podrobneje poglabljajo v to vprašanje, saj<br />
so videli, da ne gre le za muho enodnevnico, temveč pravo evolucijo,”<br />
je povedal Peter Sturz, vodja poslovanja za področje infrastrukturnih<br />
rešitev. Po ugotovitvah podjetja Experton Group<br />
bo trg raču<strong>na</strong>lništva v oblaku samo v Nemčiji do konca letošnjega<br />
leta predvidoma zrasel <strong>na</strong> 480 milijonov evrov. V <strong>na</strong>slednjih letih<br />
je <strong>na</strong> področju raču<strong>na</strong>lništva v oblaku mogoče pričakovati dvomestno<br />
rast. A<strong>na</strong>litiki podjetja Gartner <strong>na</strong>mreč <strong>na</strong>povedujejo, da<br />
20 odstotkov vseh podjetij do leta 2<strong>01</strong>2 ne bo imelo več lastnih<br />
informacijskih sredstev, saj bodo svojo programsko opremo<br />
in raču<strong>na</strong>lniške storitve <strong>na</strong>jela od zu<strong>na</strong>njih ponudnikov.<br />
Raču<strong>na</strong>lništvo v oblaku bo torej ostalo z <strong>na</strong>mi.<br />
Fi<strong>na</strong>nčni direktor prihodnosti<br />
Danes se definicija fi<strong>na</strong>nčnega direktorja spreminja. Če je šlo<br />
nekoč le za “človeka, ki premetava številke”, danes prevzema<br />
vodilno vlogo v podjetju. Globalizacija, prevzemi in usta<strong>na</strong>vljanja<br />
0<br />
world
Cover Story<br />
Nova moč trga<br />
domačih uporabnikov.<br />
povezanih družb, nova trž<strong>na</strong> partnerstva in spreminjajoče se<br />
računovodske zahteve so le nekateri od novih izzivov, s katerimi<br />
se fi<strong>na</strong>nčni direktorji soočajo. E<strong>na</strong> od njihovih ključnih odgovornosti<br />
je postavitev celostnega in trajnostnega informacijskega<br />
sistema in sistema fi<strong>na</strong>nčnega upravljanja, ki podpira upravljanje<br />
in <strong>na</strong>dzor podjetja. Ti sistemi se uporabljajo <strong>na</strong> številnih<br />
področjih, kot so <strong>na</strong>dzor, upravljanje likvidnosti, optimizacija in<br />
vodenje procesov, upravljanje tveganj in skladnost. S&T ta štiri<br />
področja pokriva z lastnim <strong>na</strong>borom rešitev, ki se imenuje CFO-<br />
Solutions in zajema vse od svetovanja do vpeljave tehnologije.<br />
Izzivi sodobnega fi<strong>na</strong>nčnega direktorja pa se ne končajo pri<br />
upravljanju in spremljanju mesečnih računov ali letnih fi<strong>na</strong>nčnih<br />
poročil ter pravilnem opravljanju računovodskih obveznosti. Informacijske<br />
tehnologije v povezavi z zanesljivim in inovativnim<br />
zu<strong>na</strong>njim ali internim partnerjem <strong>na</strong> področju svetovanja so<br />
danes ključnega pome<strong>na</strong>.<br />
Moč zasebnih strank in novo področje<br />
zdravstva<br />
Naslednji ključni trend je manj povezan s tehničnimi spremembami<br />
in bolj s premikom vpliva in inovacij v roke zasebnih<br />
uporabnikov. Razvoj informacijskih in telekomunikacijskih tehnologij<br />
<strong>na</strong>mreč <strong>na</strong>rekujejo ravno domači uporabniki. Lep primer<br />
tega so splet<strong>na</strong> pošta in druge aplikacije v oblaku in uporabniki<br />
pogosto tudi v podjetjih zahtevajo storitve, ki so jih vajeni iz zasebnega<br />
življenja. Poleg trendov v sektorju informacijskih tehnologij<br />
pa zanimanje za informacijske rešitve <strong>na</strong>rašča tudi <strong>na</strong><br />
področju zdravstva. Težko bi <strong>na</strong>šli področje, ki bo v bližnji prihodnosti<br />
doseglo večji pomen, kar je posledica demografskih<br />
sprememb v Evropi in s tem povezanih <strong>na</strong>raščajočih stroškov<br />
zdravstva. Potreb<strong>na</strong> je obsež<strong>na</strong> optimizacija procesov in hkrati<br />
sodobni informacijski sistemi ter svetovanje.<br />
»Trg raču<strong>na</strong>lništva v<br />
oblaku v Nemčiji je vreden<br />
480 milijonov evrov.«<br />
“Prav nič me ne skrbi za prihodnost <strong>na</strong>šega podjetja, vse dokler<br />
količi<strong>na</strong> podatkov <strong>na</strong>rašča, ljudje vse raje uporabljajo splet in<br />
svoje mobilne telefone za brskanje, poslovanje ter spremljanje<br />
dogajanja in oddajajo davč<strong>na</strong> poročila preko spleta ter vse dokler<br />
je strma krivulja učenja prebivalstva še v povojih in di<strong>na</strong>mično<br />
raste,” pravi Thomas Streimelweger, izvršni direktor podjetja<br />
S&T. ❱❙<br />
world<br />
0
“Hitro se odzivamo”<br />
Thomas Streimelweger je izvršni direktor podjetja S&T. Sprego<br />
voril je o prednostih podjetja in njegovih <strong>na</strong>črtih za prihodnost.<br />
Kaj se bo pod vašim vodstvom spremenilo?<br />
TS Prav gotovo ne <strong>na</strong>meravam popolnoma spremeniti vsega v<br />
podjetju. A kot njegov ustanovitelj in solastnik vanj pri<strong>na</strong>šam<br />
bolj podjetniški <strong>na</strong>čin razmišljanja. V podjetju S&T skušam obuditi<br />
e<strong>na</strong>ko vzdušje, kot je vladalo v prvih dneh njegovega delovanja.<br />
Dejstvo je, da se je S&T v zadnjih letih močno razširil, pri<br />
tem pa izgubil ogromno podjetniškega zago<strong>na</strong>. Rad bi začrtal<br />
novo pot <strong>na</strong>prej in ji sledil skupaj z zaposlenimi skupine S&T.<br />
Osredotočamo se <strong>na</strong> poslovanje z velikimi strankami in z njimi<br />
gradimo dolgoročne odnose, obenem pa se bomo v <strong>na</strong>slednjih<br />
dveh letih posvetili motivaciji <strong>na</strong>ših <strong>na</strong>jboljših zaposlenih. S&T<br />
ima odločilno prednost pred drugimi velikimi podjetji v panogi<br />
informacijskih tehnologij, saj lahko občutno hitreje sprejemamo<br />
odločitve in se odzivamo. To svojo konkurenčno prednost moramo<br />
še dodatno razviti in pri tem bi rad sodeloval. V zadnjem<br />
četrtletju leta 2<strong>01</strong>0 želimo znova zabeležiti dobiček in pozitivno<br />
zaključiti tudi poslovno leto 2<strong>01</strong>1.<br />
Gospod Streimelweger, po dolgem obdobju<br />
delovanja <strong>na</strong> mestu predsednika <strong>na</strong>dzornega<br />
sveta ste se vrnili v upravo podjetja.<br />
Ste si preprosto zaželeli znova<br />
sodelovati pri vsakdanjem poslovanju?<br />
Thomas Streimelweger (TS) To delno drži. Za več kot deset let<br />
sem se umaknil iz operativnega dela poslovanja. V tem času se<br />
je podjetje, ki sem ga ustanovil, povečalo za dvajsetkrat. Gre za<br />
rast, ki človeka resnično <strong>na</strong>vduši, in seveda sem se želel znova<br />
dejavno pridružiti upravi podjetja. Poleg tega ne smemo pozabiti<br />
težavnega položaja, v katerem se je lani z<strong>na</strong>šlo podjetje.<br />
Poslovni uspeh S&T-ja v prvem četrtletju leta 2<strong>01</strong>0 ni bil zadovoljiv.<br />
V <strong>na</strong>dzornem svetu smo se zato soglasno odločili, da bi<br />
bilo v <strong>na</strong>jboljšem interesu podjetja, če sam prevzamem položaj<br />
izvršnega direktorja. Tako sem podpisal petletno pogodbo.<br />
Kakšno vlogo bo pri tem igral segment<br />
poslovnih rešitev?<br />
TS Nameravam razširiti storitve svetovanja, ki so po mojem<br />
mnenju <strong>na</strong>jpomembnejše področje za uspeh v prihodnosti. Tu je<br />
še veliko potenciala, ki ga je mogoče izkoristiti in s svetovalnimi<br />
storitvami moramo pridobiti čedalje več strank. Naš glavni cilj je<br />
poglobiti odnose s strankami in graditi <strong>na</strong> dolgoročnih projektih.<br />
Ključni trg Vzhodne Evrope je močno<br />
prizadela gospodarska kriza. Kako bi<br />
ocenili trenutno stanje v regiji Srednje in<br />
Vzhodne Evrope?<br />
TS Res je, da so se te države z<strong>na</strong>šle v težavnem položaju. Hkrati<br />
pa so zaradi dogodkov iz sodobne zgodovine bolj vajene krize<br />
v primerjavi z mnogimi drugimi državami. Vedo, kako se soočiti<br />
s težavami, in <strong>na</strong>učile so se, kako hitro pridobiti prednost. Ta<br />
trend je danes viden zlasti <strong>na</strong> Hrvaškem, Slovaškem, v Sloveniji,<br />
Romuniji in <strong>na</strong> Poljskem pa tudi v majhnih državah, kot je Make<br />
10<br />
world
Znova ga je zamikalo poslovanje:<br />
Streimelweger obljublja obuditev<br />
podjetniškega duha.<br />
donija. Trenutno smo že dosegli točko, ko v teh regijah znova<br />
zaposlujemo. V Vzhodni Evropi še vedno poslujemo z dobičkom.<br />
Seveda pa je treba obrav<strong>na</strong>vati vsako državo posebej saj je regija<br />
Srednje in Vzhodne Evrope še vedno zelo heterogen trg.<br />
Kako vidite prihodnost podjetja S&T?<br />
TS Prav nič me ne skrbi za prihodnost <strong>na</strong>šega podjetja, vse dokler<br />
količi<strong>na</strong> podatkov <strong>na</strong>rašča, ljudje vse raje uporabljajo splet in<br />
svoje mobilne telefone za brskanje, poslovanje ter spremljanje<br />
dogajanja in oddajajo davč<strong>na</strong> poročila preko spleta ter vse dokler<br />
je strma krivulja učenja prebivalstva še v povojih in di<strong>na</strong>mično<br />
raste. S&T bo igral dejavno vlogo <strong>na</strong> področju informacijskih<br />
tehnologij in znova ustvarjal dobiček. ❱❙<br />
V središču: Thomas Streimelweger<br />
Thomas Streimelweger je leta 1987 ustanovil S&T in je bil<br />
vse do leta 2000 izvršni direktor podjetja. Leta 2004 je bil<br />
izvoljen za predsednika <strong>na</strong>dzornega sveta in je ta položaj<br />
obdržal vse do julija 2<strong>01</strong>0, ko je znova prevzel mesto<br />
izvršnega direktorja.<br />
world<br />
11
SAP Strategy Ma<strong>na</strong>gement<br />
Strategy Ma<strong>na</strong>gement<br />
Preveč vodenja <strong>na</strong> pamet.<br />
S&T je izbralo SAP strategy<br />
ma<strong>na</strong>gement in je prvo podjetje<br />
v Sloveniji, ki je uvedlo to<br />
orodje v svoje poslovanje.<br />
Vodenje in upravljanje podjetja ter težavnost doseganja<br />
strateških in operativnih ciljev obenem so stalnice, s<br />
katerimi se menedžerji srečujejo vsakodnevno. Umetnost<br />
ma<strong>na</strong>gementa je v združevanju operativnih ciljev z<br />
dolgoročnimi in usklajevanje ciljev podjetja s cilji posameznikov.<br />
Vsak uporablja svoj “menedžment sistem”, ki pa je lahko tak ali<br />
drugačen. “V S&T <strong>Slovenija</strong> verjamemo v ciljno vodenje, katerega<br />
idejni oče je Peter Drucker - torej v ‘ma<strong>na</strong>gement by objectives’.<br />
V okviru ciljnega vodenja se <strong>na</strong>m zdi zelo pomembno,<br />
kako motivirati ljudi in kakšne cilje jim postaviti. Ali z<strong>na</strong>mo cilje<br />
določiti tako, da vsota posameznih ciljev, ki jih imajo zaposleni,<br />
podjetje dejansko vodi v pravo smer? Če hočemo podjetje premakniti<br />
iz točke A do točke B, moramo razvojno vizijo ali strategijo<br />
razdrobiti <strong>na</strong> vsakdanje operativne cilje, ki jih <strong>na</strong>dalje razdrobimo<br />
še <strong>na</strong> raven posameznika,” razlaga Robert Trnovec,<br />
predsednik uprave S&T <strong>Slovenija</strong>. Eno od orodij, ki povezuje<br />
strateško usmeritev in operativno odličnost je SAP Strategy Ma<strong>na</strong>gement.<br />
Gre torej za usklajevanje vsakodnevnih operativnih<br />
ciljev s strateškimi cilji in za usklajevanje ciljev posameznika s<br />
cilji organizacije. “To sta dve ključni zadevi za uspešno vodenje<br />
vsakega podjetja ali organizacije,” dodaja Trnovec.<br />
Fi<strong>na</strong>nčni cilji niso dovolj<br />
Podjetja se <strong>na</strong>mreč ne da voditi le <strong>na</strong> podlagi fi<strong>na</strong>nčnih ciljev,<br />
zato sodob<strong>na</strong> orodja za strateško upravljanje podpirajo<br />
metodologijo uravnoteženih kazalnikov (“balanced scorecards”).<br />
Poleg fi<strong>na</strong>nčne perspektive je treba v podjetju<br />
spremljati vsaj še perspektivo zaposlenih, internih procesov<br />
in strank. “Pri zaposlenih iščemo odgovore <strong>na</strong> vprašanja,<br />
kakš<strong>na</strong> z<strong>na</strong>nja imajo in kakš<strong>na</strong> hočemo, da jih imajo; kje<br />
smo v razvoju z<strong>na</strong>nja in kompetenc ter doseganja ciljev. Pri<br />
internih procesih ugotavljamo, kako delujejo proizvodnja,<br />
prodaja, inovativni procesi v podjetju in ne <strong>na</strong>zadnje tudi<br />
družbe<strong>na</strong> odgovornost. Pomemb<strong>na</strong> je tudi perspektiva strank<br />
- kako želiš, da te stranke vidijo, kaj morajo stranke videti v<br />
tebi, da boš uspešen s tistim, kar jim ponujaš. Le z ustreznimi<br />
orodji lahko spremljamo vse te štiri perspektive, ki so<br />
nujne za vodenje vsakega podjetja,” pojasnjuje Trnovec.<br />
Najprej je treba določiti kazalnike<br />
uspešnosti<br />
Pred uvedbo kateregakoli orodja v praksi mora podjetje <strong>na</strong>jprej<br />
določiti kazalnike uspešnosti (KPI). Morda se zdi samo po sebi<br />
umevno, da ima vsako podjetje postavljene strateške cilje in kazalnike<br />
uspešnosti, vendar temu ni vedno tako. “Določitev KPI<br />
mora biti produkt diskusije znotraj podjetja ali tudi širše. Včasih<br />
je treba iti povsem <strong>na</strong> začetek, če hočemo ugotoviti, kaj so <strong>na</strong>ši<br />
strateški cilji in dejavniki uspeha. Ko jih določimo, jih razrežemo<br />
<strong>na</strong> KPI-je, vstavimo v orodje in spremljamo, ali jih dosegamo ali<br />
ne,” razlaga Trnovec.<br />
Uvedba ustreznega IT orodja za strateški menedžment je projekt,<br />
ki za večje slovensko podjetje traja nekaj mesecev in ne<br />
zahteva velike investicije. S&T <strong>Slovenija</strong> je izbralo SAP strategy<br />
ma<strong>na</strong>gement in je tako prvo podjetje v Sloveniji, ki je uvedlo to<br />
orodje v svoje poslovanje. “Zdaj, ko se sami soočamo s tem<br />
orodjem, ugotavljamo, kateri kazalniki dobro delujejo in spoz<strong>na</strong>vamo,<br />
kako globoko gremo lahko v drobovje poslovanja podjetja.<br />
Občutek imam, da je v Sloveniji preveč vodenja <strong>na</strong> pamet. Vsak<br />
menedžment ima sicer postavljen sistem vodenja in upravljanja,<br />
ampak kakovost strateško-operativnega vodenja <strong>na</strong> papirju ali v<br />
Excelovih tabelah ni primerljiva s tem orodjem,” še dodaja<br />
Trnovec. ❱❙<br />
12<br />
world
we create values<br />
There are people who spend a lot of time a<strong>na</strong>lyzing the future.<br />
We prefer to take the future into our own hands. The underlying<br />
key is innovation, which is why S&T embodies a corporate<br />
culture promoting creative and pro-active individuals. In turn,<br />
this requires a willingness to take risks, forge new paths and<br />
believe in the power of vision.<br />
Consulting. Integration. Outsourcing.<br />
www.snt-world.com
Nemoten prehod<br />
Češki vodni dobavitelj Kralovehradecka provozní a.s.<br />
(v <strong>na</strong>daljevanju: KHP) se za<strong>na</strong>ša <strong>na</strong> celovito virtualizacijo strežnikov.<br />
KHP dobavlja pitno vodo skoraj 150.000 ljudem <strong>na</strong><br />
Češkem. Ker je voda tako pomemb<strong>na</strong> dobri<strong>na</strong>, se podjetje<br />
ne more za<strong>na</strong>šati <strong>na</strong> informacijski sistem, v katerem<br />
bi pogosto prihajalo do <strong>na</strong>pak. Češka podružnica francoskega<br />
med<strong>na</strong>rodnega podjetja Veolia Water se je zato pred dvema<br />
letoma odločila za virtualizacijo svojih strežnikov. Takrat je podjetje<br />
KHP za svojega partnerja <strong>na</strong> področju informacijskih tehnologij<br />
izbralo češko podružnico S&T-ja. KHP se je kasneje odločil<br />
za <strong>na</strong>daljnji korak: virtualizacijo celotne informacijske infrastrukture<br />
v vseh svojih čeških poslovalnicah. S&T je junija 2008<br />
zmagal tudi <strong>na</strong> tem javnem razpisu. “Veselimo se priložnosti, da<br />
bomo lahko KHP podprli pri tem procesu. Razširitev <strong>na</strong>šega sodelovanje<br />
je dokaz obojestranskega zaupanja in zanesljivosti, ki<br />
jo je prikazala <strong>na</strong>ša rešitev,” je dejal Miroslav Becka, direktor<br />
poslovne enote za infrastrukturo pri podjetju S&T Češka.<br />
Uspešni prvi koraki<br />
Prvi projekt se je začel septembra 2008. V prvi fazi je potekala<br />
migracija 14 virtualnih strežnikov, ki so jim sledili še štirje. Leta<br />
2009 je v osrednjem raču<strong>na</strong>lniškem centru podjetja KHP ter glavni<br />
in dveh manjših strežniških sobah potekal projekt konsolidacije<br />
infrastrukture. “Prehod je potekal v več korakih. V celoti<br />
smo sledili <strong>na</strong>črtom in se skoraj povsem izognili motnjam poslovanja.<br />
V le petih tednih <strong>na</strong>m je uspelo vzpostaviti popolnoma<br />
novo in sodobno infrastrukturo,” je povedal Zdenek Mládek,<br />
Podjetje se za nemoteno delovanje informacijskih tehnologij<br />
za<strong>na</strong>ša <strong>na</strong> storitve podjetja S&T.<br />
© KHP<br />
direktor oddelka za informacijske tehnologije pri KHP. Naložba<br />
se je povrnila v le 15 mesecih. Rezultati so upravo podjetja KHP<br />
prepričali o fi<strong>na</strong>nčnih prednostih, ki jih pri<strong>na</strong>ša virtualizacija v<br />
vseh podjetjih skupine. Novi sistem je KHP-ju zagotovil <strong>na</strong>jvišjo<br />
možno razpoložljivost sistema in hkrati zmanjšal posledice prekinitev<br />
delovanja.<br />
Dolgoročni <strong>na</strong>črt<br />
Podjetje lahko zdaj svoje poslovanje ščiti 24 ur <strong>na</strong> dan ter se v<br />
realnem času odziva <strong>na</strong> vse vrste izpadov in okvar. S&T Češka<br />
pri <strong>na</strong>daljevanju projektu virtualizacije sodeluje s podjetjema<br />
VMware in Dell. Partnerja bosta <strong>na</strong>mreč vpeljala celovito programsko<br />
rešitev, <strong>na</strong> lokaciji usposobila zaposlene za uporabo<br />
novega sistema, priskrbela dokumentacijo in zagotovila storitve<br />
podpore. KHP ima glede tega projekta visoka pričakovanja in<br />
tudi sez<strong>na</strong>m ciljev, ki jih je podjetje določilo, je temu ustrezno<br />
dolg. Stroške informacijskih tehnologij je treba dodatno<br />
zmanjšati in zagotoviti visoko razpoložljivost informacijskih sistemov<br />
v vseh poslovalnicah po državi.<br />
Sodobno okolje<br />
»Dokaz zanesljivosti,<br />
ki so jih prikazale<br />
<strong>na</strong>še rešitve.«<br />
Ukrepi so <strong>na</strong>menjeni oblikovanju enotne infrastrukture in splošni<br />
poenostavitvi upravljanja informacijskih sistemov. To bo zagotovilo<br />
izboljšano odzivnost <strong>na</strong> novosti v poslovanju, informacijski<br />
sistemi pa bodo manj odvisni od vzdrževanja in popravil. Strokovnjaki<br />
postavljajo povsem novo strežniško sobo, ki bo opremlje<strong>na</strong><br />
z učinkovitim sistemom hlajenja in okoljskimi senzorji, ki<br />
bodo prispevali k doseganju zastavljenih ciljev. Potrebne<br />
zmogljivosti bo zagotovil <strong>na</strong>jsodobnejši strežnik podjetja Dell iz<br />
družine PowerEdge. Tehnologija za zagotavljanje visoke<br />
razpoložljivosti podjetja VMware bo omogočila samodejni pono<br />
14<br />
world
© Fotolia<br />
Podjetje KHP 150.000 ljudem zagotavlja <strong>na</strong>jpomembnejšo dobrino.<br />
vni zagon virtualnega strežnika v primeru izpada. Tako bo v prihodnosti<br />
tudi v primeru resnejših <strong>na</strong>pak prihajalo le do krajših<br />
prekinitev delovanja sistema. Poleg tega je bil že <strong>na</strong>meščen celovit<br />
sistem za varnostno kopiranje informacij z virtualnih<br />
<strong>na</strong>prav.<br />
Prilagodljivost podpira razvoj poslovanja<br />
Vsi ti ukrepi so bili sprejeti, da bi bila informacijska infrastruktura<br />
podjetja v prihodnosti bolj prilagodljiva. Obsežne podatkovne<br />
zbirke in različne zahteve glede operacijskih sistemov v tradicio<strong>na</strong>lnih<br />
okoljih vodijo v ogromno število strežnikov. V takšnih<br />
okoljih vsaka <strong>na</strong>črtova<strong>na</strong> razširitev pri<strong>na</strong>ša visoke dodatne<br />
stroške. “V primeru <strong>na</strong>daljnje rasti podjetja bi bil KHP soočen z<br />
nenehnim višanjem stroškov za informacijske sisteme, njihovo<br />
upravljanje in <strong>na</strong>pajanje. Tudi potrebe po dodatnih kapacitetah<br />
za shranjevanje podatkov bi <strong>na</strong>rekovale <strong>na</strong>mestitev novih<br />
strežnikov,” je dejal Mládek. Novi sistem omogoča tudi večje<br />
prilagoditve v le nekaj urah. ❱❙<br />
world<br />
15
Nov <strong>na</strong>čin dela<br />
Virtualizacija <strong>na</strong>mizij spreminja delov<strong>na</strong> mesta z osebnimi raču<strong>na</strong>lniki.<br />
Dolgo je bila to le oddalje<strong>na</strong> prihodnost, sedaj pa je tehnologija<br />
<strong>na</strong>predovala dovolj, da je postala resničnost.<br />
Skrite stroške lahko odkrijemo v vsaki pisarni, saj se<br />
skrivajo v obliki dragih osebnih raču<strong>na</strong>lnikov. Uporabniki<br />
<strong>na</strong>mreč izkoriščajo le del njihovih zmogljivosti, administracija,<br />
vzdrževanje in popravilo teh <strong>na</strong>prav pa stanejo<br />
malo premoženje, saj lahko zanje <strong>na</strong>menimo do tretjino vseh<br />
sredstev za informacijske tehnologije. Virtualizacija <strong>na</strong>mizij ob<br />
tem ne pomeni le nižjih stroškov, temveč odpira tudi številne<br />
nove priložnosti. “Na področju virtualizacije strežnikov in centrov<br />
za shranjevanje podatkov je tehnologija že močno <strong>na</strong>predovala.<br />
Naslednji večji izziv <strong>na</strong> področju virtualizacije so <strong>na</strong>mizja,”<br />
pravi Wolf Brandstötter, direktor oddelka za programske infrastrukturne<br />
rešitve pri podjetju S&T. Infrastruktura virtualnih <strong>na</strong>mizij<br />
(VDI) je prvič doslej dovolj zrela za bolj razširjeno uporabo<br />
v podjetjih. Podjetji VMare in Citrix sta že ponudili prepričljive<br />
rešitve, ki jih podjetje S&T uspešno uporablja, čedalje več zanimanja<br />
zanje pa je tudi med strankami.<br />
Nov <strong>na</strong>čin upravljanja <strong>na</strong>mizij<br />
Infrastruktura virtualnih <strong>na</strong>mizij pomeni centralizirano virtualizacijo<br />
<strong>na</strong>mizij <strong>na</strong> strežnikih. Pri tem pristopu gre za manjšo revolucijo,<br />
saj <strong>na</strong>mizje <strong>na</strong>mreč ni več konč<strong>na</strong> <strong>na</strong>prava <strong>na</strong> uporabnikovi<br />
mizi, temveč deluje <strong>na</strong> strežniku in se prenese prek<br />
omrežja. S tem se zmanjšajo zahteve glede strojne opreme. Če<br />
se podjetje odloči za virtualizacijo <strong>na</strong>mizij, zmogljivejše osebne<br />
raču<strong>na</strong>lnike <strong>na</strong>domestijo preprosti lahki odjemalci, ki so <strong>na</strong> trgu<br />
že dolgo časa. Infrastruktura virtualnih <strong>na</strong>mizij bistveno olajša<br />
tudi osrednje upravljanje <strong>na</strong>mizij. Omogoča <strong>na</strong>mreč hitre <strong>na</strong>dgradnje<br />
in <strong>na</strong>meščanje nove programske opreme, ki je takoj <strong>na</strong><br />
voljo <strong>na</strong> vseh <strong>na</strong>mizjih zaposlenih. Oddelek za informacijske<br />
tehnologije odloča, katero programsko opremo bo podjetje vpeljalo<br />
v svoje delovno okolje. Poleg tega je <strong>na</strong>mizja mogoče tudi<br />
prilagoditi, tako da ustrezajo zahtevam določenih delovnih mest,<br />
prilagodijo pa jih lahko tudi zaposleni sami.<br />
Namizje za vse <strong>na</strong>prave in katerokoli lokacijo.<br />
Prinesite svoj raču<strong>na</strong>lnik<br />
S tem je zagotovljen temelj za koncept, ki je po mnenju mnogih<br />
prihodnost dela, ki ga podpirajo informacijske tehnologije. Gre<br />
16<br />
world
»Naslednji velik izziv<br />
virtualizacije so<br />
delov<strong>na</strong> mesta.«<br />
Nova pisar<strong>na</strong>: ko <strong>na</strong>mizje ni več vezano <strong>na</strong> osebni raču<strong>na</strong>lnik in zaposleni niso priklenjeni k svoji mizi.<br />
za koncept uporabe zasebnega raču<strong>na</strong>lnika v delovnem okolju<br />
podjetja (“Bring your own computer”). Ta <strong>na</strong>čin dela so že vpeljali<br />
v nekaterih ameriških podjetjih in sčasoma bi se lahko<br />
uveljavil tudi v Evropi, saj so inovativne odjemalske <strong>na</strong>prave, kot<br />
je iPad, zelo priljubljene pri mnogih zaposlenih. Doslej je uporaba<br />
osebnih <strong>na</strong>prav <strong>na</strong> delovnem mestu pri<strong>na</strong>šala varnostne in<br />
administrativne težave, v okolju virtualnih <strong>na</strong>mizij pa imajo<br />
uporabniki dostop do svojih virtualnih <strong>na</strong>mizij in vseh aplikacij s<br />
kateregakoli raču<strong>na</strong>lnika z internetno povezavo. “Virtual<strong>na</strong> delov<strong>na</strong><br />
mesta bodo čedalje bolj pomemb<strong>na</strong>, saj bodo njihove funkcio<strong>na</strong>lnosti<br />
še širše,” dodaja Brandstötter. Da bi v to prepričali<br />
tudi vodilne predstavnike podjetij, je velikokrat potrebno le prikazati<br />
številne možnosti, ki jih pri<strong>na</strong>ša ta koncept. S&T zato nudi<br />
uvodno delavnico <strong>na</strong> temo virtualizacije <strong>na</strong>mizij. ❱❙<br />
Stanje infrastrukture virtualnih <strong>na</strong>mizij<br />
Infrastruktura virtualnih <strong>na</strong>mizij je osnova za znižanje stroškov,<br />
povezanih z informacijskimi tehnologijami. Stroške <strong>na</strong>bave<br />
strojne opreme je mogoče zmanjšati z uporabo lahkih odjemalcev,<br />
ki imajo izredno nizke stroške vzdrževanja, prav tako pa ni<br />
več treba zagotavljati podpore uporabnikom <strong>na</strong> lokaciji, saj se<br />
administracija prenese v podatkovni center. Zaposleni imajo tako<br />
prednost takojšnjega dostopa do svojih osebnih <strong>na</strong>mizij in jim ni<br />
treba čakati <strong>na</strong> <strong>na</strong>mestitev osebnega raču<strong>na</strong>lnika. Pri tem ne gre<br />
za vprašanje kratkoročnih prihrankov, temveč za dolgoročno<br />
<strong>na</strong>ložbo v upravljanje delovnih mest.<br />
Ko govorimo o infrastrukturi virtualnih <strong>na</strong>mizij, moramo pravilno<br />
razumeti celotno vprašanje prostora za shranjevanje podatkov.<br />
Toda ključni dejavnik pri tem ni količi<strong>na</strong>, temveč hitrost dostopa.<br />
Delov<strong>na</strong> mesta nenehno potrebujejo dostop, za kar je potreb<strong>na</strong><br />
hitra in izredno učinkovita tehnologija, ki postaja zaradi upada<br />
cen tehnologije shranjevanja podatkov Flash cenovno vedno bolj<br />
ugod<strong>na</strong>.<br />
Da bi se izognili prevelikim stroškom, ki jih pri<strong>na</strong>ša centralno<br />
shranjevanje slik <strong>na</strong>mizij, se ne shrani vsaka slika posebej, ampak<br />
samo standardne slike. Pretok podatkov pa omogoča tudi<br />
delo brez povezave. Aplikacije se v<strong>na</strong>prej prenesejo <strong>na</strong> osebni<br />
raču<strong>na</strong>lnik, tako da so uporabnikom <strong>na</strong> voljo tudi brez omrežne<br />
povezave. Tehnologija kljub temu še ni primer<strong>na</strong> za vse tipe delovnih<br />
mest. Številne aplikacije, ki temeljijo <strong>na</strong> večpredstavnostnih<br />
vsebi<strong>na</strong>h (npr. programska oprema za obdelavo slik, video in<br />
raču<strong>na</strong>lniško podrto <strong>na</strong>črtovanje (CAD)), v infrastrukturi virtualnih<br />
<strong>na</strong>mizij ne delujejo dobro. Toda le vprašanje časa je, kdaj se bo<br />
spremenilo tudi to.<br />
world<br />
17
Sistemi SIEM<br />
Varnostni sistemi-<strong>na</strong>dzor<br />
in upravljanje<br />
Brez <strong>na</strong>dzora in upravljanja varnostnih sistemov ne<br />
moremo zagotavljati učinkovitega varovanja.<br />
Matej Saksida.<br />
© S&T <strong>Slovenija</strong> d.d.<br />
Danes za zagotavljanje dovolj visoke stopnje varovanja<br />
informacij in s tem posledično neprekinjenega poslovanja<br />
potrebujemo bogato paleto varnostnih rešitev.<br />
To vključuje pamet<strong>na</strong> stikala, <strong>na</strong>predne požarne zidove, sisteme<br />
za odkrivanje in preprečevanje vdorov, raznovrstne protivirusne<br />
rešitve, sisteme za upravljanje z digitalnimi identitetami in podobno.<br />
V kolikor želi podjetje obvarovati poslovne procese tako<br />
pred notranjimi kot tudi zu<strong>na</strong>njimi <strong>na</strong>padalci in si s tem zagotoviti<br />
neprekinjeno poslovanje, zmanjšati poslov<strong>na</strong> tveganja, zadostiti<br />
zakonskim potrebam (predvsem varovanje osebnih podatkov),<br />
zaščititi ugled <strong>na</strong> trgu in doseči čim večjih dohodkov iz<br />
<strong>na</strong>ložb in poslovnih možnosti, potem potrebuje poleg varnostnih<br />
sistemov še celovito informacijsko varnostno politiko.<br />
Brez ustreznega <strong>na</strong>dzora ni želenih<br />
učinkov<br />
Ko vzpostavimo varnostne sisteme in pripravimo celovito informacijsko<br />
varnostno politiko, je potrebno <strong>na</strong> redni osnovi preverjati<br />
njihovo učinkovitost. V <strong>na</strong>sprotnem primeru ne bomo nikoli<br />
dobili odgovora <strong>na</strong> vprašanja, kot so <strong>na</strong> primer ali imamo dovolj<br />
dobre varnostne sisteme, ali so pravilno <strong>na</strong>stavljeni, ali morebiti<br />
potrebujemo nove varnostne sisteme, kateri raču<strong>na</strong>lniški sistemi<br />
so ranljivi, ali se sprejete informacijske varnostne politike<br />
dejansko izvajajo v organizaciji, ali jih je morebiti potrebno dopolniti<br />
ali spremeniti in podobno. V kolikor gre za zu<strong>na</strong>nje <strong>na</strong>padalce,<br />
<strong>na</strong>s o izvajanju zlo<strong>na</strong>merni dejanj pogosto pravočasno<br />
obvestijo varnostni sistemi, kot so požarni zidovi, sistemi za od<br />
krivanje in preprečevanje vdorov in podobno. Kaj pa v primeru<br />
notranjih <strong>na</strong>padalcev, ki povzročijo okoli devetdeset odstotkov<br />
vseh varnostnih incidentov in lahko povzročijo bistveno več<br />
škode kot zu<strong>na</strong>nji <strong>na</strong>padalci? Kako pa rav<strong>na</strong>ti v primeru zaposlenih,<br />
ki dostopajo do podatkov brez poslovne potrebe?<br />
Sistemi SIEM so ključ do uspeha<br />
Tovrstne zlorabe, in sicer tako zu<strong>na</strong>nje kot notranje, lahko danes<br />
odkrijemo le s pomočjo pametne a<strong>na</strong>lize dnevniških zapisov<br />
varnostnih sistemov. Tu seveda govorimo o sistemih SIEM (Security<br />
Information and Event Ma<strong>na</strong>gement), ki so zmožni zbirati,<br />
shranjevati, povezovati in a<strong>na</strong>lizirati dnevniške zapise različnih<br />
varnostnih sistemov. S pomočjo rešitve SIEM lahko odkrijemo<br />
tudi varnostne incidente, kot so <strong>na</strong> primer kršitve varnostnih politik,<br />
zu<strong>na</strong>nje vdore, <strong>na</strong>pade z uporabo socialnega inženiringa,<br />
neupravičen dostop zaposlenih do osebnih ali zaupnih podatkov.<br />
Na varnostni incident <strong>na</strong>s opozoril celo v primeru, da bi zaposleni,<br />
ki je izvedel, da ga bodo v kratkem odpustili, kopiral<br />
neobičajno visoko količino podatkov iz skupnih map.<br />
Sistem SIEM poskrbi še za samodejno izdelavo poročil za notranje<br />
in zu<strong>na</strong>nje revizorje. Za sodišče in regulatorje izdela povem<br />
verodostojno in neovrgljivo poročilo. To pride v poštev v<br />
primeru, da pride do varnostnega incidenta, kot je <strong>na</strong> primer<br />
kraja podatkov o kreditnih karticah, osebnih podatkov,<br />
neupravičeno pregledovanje zaupnih podatkov s strani zaposlenih<br />
in podobno. ❱❙<br />
S&T partner za rešitve SIEM<br />
Družba S&T <strong>Slovenija</strong> ima bogate izkušnje <strong>na</strong> področju postavitev<br />
sistemov SIEM (Security Information and Event Ma<strong>na</strong>gement)<br />
v velikih in kompleksnih okoljih. Družba S&T <strong>Slovenija</strong><br />
prisega predvsem <strong>na</strong> rešitev podjetja ArcSight, saj je vodil<strong>na</strong><br />
<strong>na</strong> področju centraliziranega <strong>na</strong>dzora in upravljanja sodobnih<br />
varnostnih sistemov. Njeni svetovno priz<strong>na</strong>ni svetovalci vam<br />
bodo z <strong>vrh</strong>unskim z<strong>na</strong>njem in praktičnim pristopom pomagali<br />
oblikovati sistem SIEM, ki bo pisan <strong>na</strong> kožo varnostnih zahtevam<br />
vašega poslovanja ter zahtevam vaših strank in poslovnih<br />
partnerjev.<br />
18<br />
world
Odkrivanje in izboljšave<br />
Poslovno obveščanje podjetjem pomaga odkriti njihov potencial in<br />
prikazati nepotrebne stroške.<br />
Na začetku so bile informacije - in to v velikih količi<strong>na</strong>h.<br />
Kjerkoli poteka elektronska obdelava podatkov, se samodejno<br />
ustvarja ogrom<strong>na</strong> količi<strong>na</strong> informacij o<br />
poslovnih procesih in drugih dogodkih v podjetju. Vendar pa ti<br />
podatki pogosto ostanejo neuporabljeni in nedotaknjeni ter porazdeljeni<br />
po različnih oddelkih. Poslovno obveščanje pomeni<br />
zbiranje in a<strong>na</strong>lizo vseh teh informacij. Zagotavlja <strong>na</strong>mreč vpogled<br />
v to, kaj podjetje dosega in <strong>na</strong> kakšen <strong>na</strong>čin ter kje se<br />
<strong>na</strong>haja neizkoriščen potencial. Tako poslovno obveščanje ni le<br />
priročno dodatno orodje, temveč zagotavlja pomembno podporo<br />
vodstvu. “V nekaterih situacijah lahko poslovno obveščanje<br />
predstavlja konkurenčno prednost in pomaga pri znižanju<br />
stroškov,” je povedal Wolfgang Hornung, vodja storitev svetovanja<br />
v skupini za poslovne storitve podjetja S&T.<br />
Vpeljava temeljev za sprejemanje<br />
odločitev<br />
Na začetku procesa poslovnega obveščanja se določi in v podatkovnem<br />
skladišču zbere pomembne podatke. Naslednja <strong>na</strong>loga<br />
je preučevanje podatkov in odkrivanje a<strong>na</strong>logij, vzorcev ter nepravilnosti.<br />
Nato se pripravi in sporoči končne ugotovitve, ki<br />
vodstvu podjetja pogosto dajejo nov vpogled v podjetje in tako<br />
služijo kot pomemb<strong>na</strong> osnova za <strong>na</strong>daljnje sprejemanje odločitev.<br />
V prejšnjih letih je bilo poslovnemu obveščanju <strong>na</strong>menjeno veliko<br />
pozornosti, vendar se je povpraševanje zaradi krize zmanjšalo,<br />
omejen pa je bil tudi obseg <strong>na</strong>črtovanih rešitev. Medtem ko so<br />
podjetja prej iskala celovite, dolgoročne rešitve, se danes pogosto<br />
zadovoljijo z omejenimi a<strong>na</strong>lizami podatkov v določenem<br />
trenutku. Te ugotovitve bi bile lahko zelo dragocene, zlasti v negotovih<br />
gospodarskih razmerah.<br />
Poslovni objekti postavljajo standarde<br />
S&T se <strong>na</strong> področju poslovnega obveščanja osredotoča <strong>na</strong> tehnologijo<br />
SAP Business Objects. Velikan <strong>na</strong> področju programske<br />
opreme s sedežem v Waldorfu je z <strong>na</strong>kupom kalifornijskega ponudnika<br />
Business Objects obogatil svoje izdelke z <strong>na</strong>prednim<br />
z<strong>na</strong>njem. “Business Objects odpira povsem nove možnosti in<br />
postavlja nove standarde <strong>na</strong> področju prijaznosti do uporabnika,”<br />
je dejal Hornung. Te okoliščine predstavljajo še večjo spodbudo za<br />
<strong>na</strong>daljnji razvoj in razširitev področja poslovnega obveščanja.<br />
Hornung <strong>na</strong>poveduje, da se bo do konca leta povpraševanje po<br />
rešitvah poslovnega obveščanja močno povečalo. ❱❙<br />
Poslovno obveščanje osvetljuje poslovne procese.<br />
world<br />
19
MS CRM Dy<strong>na</strong>mics<br />
CRM<br />
Orodja za upravljanje odnosov s<br />
strankami.<br />
Trenut<strong>na</strong> gospodarska kriza je <strong>na</strong>jbolj vplivala <strong>na</strong> prihodke<br />
podjetij (ti so seveda padli). Posledično se podjetja<br />
- da bi vsaj delno ohranila svoje dobičke - vse bolj<br />
osredotočajo <strong>na</strong> zniževanje stroškov. Vendar pa to ne gre v nedogled<br />
- podjetja lahko znižajo stroške, vendar le do določene<br />
mere, saj prične agresivno zniževanje stroškov <strong>na</strong>jedati substanco<br />
podjetij (Američani temu pravijo “saving to death”) in s tem<br />
njihovo zmožnost generirati prihodke. Zato se morajo podjetja<br />
tudi v teh kriznih časih ozreti po možnostih za povečanje<br />
prihodkov.<br />
Povečajmo prihodke<br />
Kako torej povečati prihodke? Obstajata vsaj dva <strong>na</strong>či<strong>na</strong>:<br />
povečamo št. strank ali pa povečamo prodajo obstoječim strankam<br />
(ti. “<strong>na</strong>vzkriž<strong>na</strong> prodaja”). Pri povečanju št. strank smo pred<br />
velikim izzivom, da so to že obstoječe stranke konkurenčnih<br />
podjetij (razen, če ne gre za nove produkte <strong>na</strong> trgu) in da jih ta<br />
podjetja <strong>na</strong> vse kriplje poskušajo obdržati. Pridobivanje novih<br />
strank je tudi bistveno dražje (po nekaterih raziskavah celo do<br />
sedemkrat) od povečanja prodaje obstoječim strankam.<br />
Stanje v slovenskih podjetjih<br />
“V S&T <strong>Slovenija</strong> opažamo, da se podjetja povečanja prihodkov<br />
povečini ne lotevajo sistematično: prodajno strategijo, ki <strong>na</strong>j<br />
poveča prodajo, vsaj <strong>na</strong> <strong>na</strong>čelni ravni imajo, manjka pa jim segmentacija<br />
strank, jasen produktni <strong>na</strong>bor za posamezni segment<br />
strank in dovolj podrobno planiranje prihodkovnih ciljev za posamezni<br />
segment. Predvsem pa jim manjkajo procesi, ki bi izvajanje<br />
prodajne strategije rasti podpirali. Potrebno se je vprašati<br />
ali lahko širimo <strong>na</strong>bor strank z e<strong>na</strong>kim <strong>na</strong>činom prodaje, e<strong>na</strong>kimi<br />
prodajnimi procesi, e<strong>na</strong>kim <strong>na</strong>činom motivacije prodajnih<br />
predstavnikov. Navadno so potrebne spremembe, ki pa jih je<br />
potrebno zasledovati in meriti njihov učinek. In tega se v večji<br />
prodajni organizaciji z nekaj 10 produkti in prodajnimi mesti, z<br />
nekaj 100 ali 1.000 strankami brez ustrezne tehnološke podpore<br />
ne da <strong>na</strong>rediti. V S&T si tega za <strong>na</strong>mene lastne prodaje vsekakor<br />
ne predstavljamo,” pravi Borut Kolmanič, direktor prodaje<br />
S&T <strong>Slovenija</strong>.<br />
Borut Kolmanic.<br />
CRM orodje kot tehnološka podpora za<br />
povečanje prodaje<br />
Zato smo se v S&T <strong>Slovenija</strong> odločili, da pričnemo ponujati<br />
tehnološko podporo tako za operativni del (“mehki” podatki o<br />
strankah, kontakti prodajalcev s strankami, obvladovanje<br />
marketinških kampanj in merjenje njihovega učinka.) kot tudi<br />
a<strong>na</strong>litični del (bruto prihodki, marže, izračuni profitabilnosti posameznih<br />
segmentov strank in produktov ipd.) procesa obvladovanja<br />
strank. Tehnološka podpora bo temeljila <strong>na</strong> Microsoft<br />
orodjih (MS CRM Dy<strong>na</strong>mics, MS SQL), <strong>na</strong>dgraje<strong>na</strong> pa bo z <strong>na</strong>šim<br />
poz<strong>na</strong>vanjem posameznih panog, saj imamo v S&T <strong>Slovenija</strong><br />
močne ekipe strokovnjakov z vsebinskim z<strong>na</strong>njem (npr.<br />
bančništva, proizvodnje ter drugih panog). Tudi S&T kot med<strong>na</strong>rod<strong>na</strong><br />
skupi<strong>na</strong> za podporo procesa prodaje uporablja prav orodje<br />
MS CRM Dy<strong>na</strong>mics.<br />
V <strong>na</strong>črtu imamo, da bomo to orodje strankam pričeli intenzivno<br />
ponujati že to jesen. V ta <strong>na</strong>men smo se lotili tudi izgradnje pilotske<br />
aplikacije, ki jo bomo predstavili potencialnim strankam.<br />
Strankam lahko z <strong>na</strong>menom zniževanja njihovih operativnih<br />
stroškov ponudimo tudi storitev zu<strong>na</strong>njega izvajanja <strong>na</strong> <strong>na</strong>ši IT<br />
opremi, seveda ob striktnem zagotavljanju zaupnosti podatkov o<br />
strankah posameznega podjetja (ne<strong>na</strong>zadnje je zakonodaja o<br />
varstvu osebnih podatkov zelo ostra). ❱❙<br />
20<br />
world
Nova era, nova vloga IT<br />
Argumenti za potrebno IT investicijo<br />
Kako zbrati argumente in pridobiti zeleno luč za potrebno IT investicijo?<br />
Zagotovo ste se že kdaj z<strong>na</strong>šli v situaciji, ko ste bili<br />
prepričani, da je IT investicija, ki ste jo ravnokar predlagali<br />
vodstvu za vaše podjetje, nuj<strong>na</strong>. Predstavljali ste<br />
konkretne koristi, ki bi jih slednja prinesla podjetju. A <strong>na</strong>to je<br />
<strong>na</strong>stopilo tisto mučno večno vprašanje: “Zakaj pa mi to sploh<br />
potrebujemo? Če smo do sedaj preživeli brez tega, bomo pa tudi<br />
v prihodnje.” In vrata so se zaprla.<br />
V IT okolju še nikoli do sedaj ni bila tako močno izpostavlje<strong>na</strong> in<br />
zahteva<strong>na</strong> konkretizacija učinkov in koristi določene IT investicije.<br />
“Stranki danes ne zadostuje več, da izbira med številčnimi<br />
univerzalnimi IT produkti, ki jih <strong>na</strong>to skuša prilagoditi svojemu<br />
specifičnemu okolju in poslovnemu izzivu. Danes iščejo unikatne<br />
storitve dodane vrednosti, ki ponujajo <strong>na</strong>jboljši odgovor za<br />
njihov specifičen problem. Investicije v IT danes niso več samoumevne,<br />
ampak morajo biti poslovno upravičene,” razloge za<br />
spremenjeni pristop v poslovanju S&T <strong>Slovenija</strong> opisuje Roman<br />
Čreš<strong>na</strong>r, industry segment ma<strong>na</strong>ger v S&T <strong>Slovenija</strong>.<br />
Univerzalnost je out. Čas je za unikatnost!<br />
Pozornost IT panoge danes ni več usmerje<strong>na</strong> primarno v tehnologijo,<br />
ampak v poslovne izzive podjetij. Z <strong>na</strong>menom prilagoditve<br />
tem spremembam <strong>na</strong> trgu, je S&T <strong>Slovenija</strong> oblikoval model<br />
Poslovno primerjalne a<strong>na</strong>lize, ki predstavlja novo smernico njihovega<br />
delovanja in izhaja iz prepoz<strong>na</strong>vanja poslovnih problemov<br />
strank. Model temelji <strong>na</strong> štirih ključnih aktivnostih:<br />
❱ A<strong>na</strong>liza okolja, ki predstavlja sistematičen in a<strong>na</strong>litičen pristop<br />
k razumevanju stranke. V okviru te faze, ki se predvidoma izvaja<br />
deset dni, se izvede a<strong>na</strong>lizo trga in konkurence. Predstavitev<br />
ugotovitev in izhodišč, v okviru katerega so stranki<br />
predstavljeni rezultati a<strong>na</strong>lize; v skupnem dialogu z S&T <strong>Slovenija</strong><br />
pa so, <strong>na</strong> podlagi ugotovitev a<strong>na</strong>lize, tudi oblikovani<br />
<strong>na</strong>daljnji koraki upravljanja ključnih kritičnih dejavnikov.<br />
❱ A<strong>na</strong>liza podjetja z <strong>na</strong>menom ugotovitve možnosti implementacije<br />
predlaganih rešitev, katerega <strong>na</strong>men je ugotoviti, v kolikšni meri<br />
je podjetje pripravljeno <strong>na</strong> implementacijo predlagane IT rešitve.<br />
❱ Izvedba projekta: zadnji korak predstavlja implementacijo optimizirane<br />
IT rešitve. Opcijsko pa se lahko model <strong>na</strong>dgradi tudi<br />
s pripravo poslovnega <strong>na</strong>črta prihodnjega stanja in določitvijo<br />
t.i. “break-even” točk.<br />
Model Poslovne primerjalne a<strong>na</strong>lize predstavlja nov pristop<br />
upravljanja IT panoge v Sloveniji. “Na eni strani <strong>na</strong>m model<br />
omogoča opredelitev ključnih poslovnih področij, ki predstavljajo<br />
vrzel v poslovanju podjetja, <strong>na</strong> drugi pa konkretizacijo IT<br />
rešitve, ki predstavlja neposredni odgovor <strong>na</strong> izziv podjetja.<br />
Hkrati za vlože<strong>na</strong> sredstva pridobimo <strong>na</strong>jvečjo korist,” je prednosti<br />
modela izpostavil Roman Čreš<strong>na</strong>r.<br />
»Prepričati prepričanega<br />
in pridobiti zeleno luč za<br />
določeno IT investicijo.«<br />
Pogled iz prakse<br />
Kljub temu, da je model Poslovne primerjalne a<strong>na</strong>lize novost <strong>na</strong><br />
slovenskem trgu, pa je že bil tudi implementiran v praksi za izbrano<br />
slovensko podjetje. Za potrebe a<strong>na</strong>lize situacije so bili v prvem<br />
koraku uporabljeni javno dostopni podatki iz letnih poročil tako<br />
obrav<strong>na</strong>vanega podjetja kot tudi dveh konkurenčnih podjetij v panogi.<br />
Na podlagi a<strong>na</strong>lize kazalcev so bile definirane ključne vrzeli,<br />
v okviru katerih je a<strong>na</strong>lizirano podjetje v <strong>na</strong>jvečji meri negativno<br />
odstopalo od primerjanih konkurenčnih podjetij. ❱❙<br />
Nova era, nova vloga IT<br />
Predstavljeni primer in tudi vpeljava modela Poslovne primerjalne<br />
a<strong>na</strong>lize v delovanje družbe S&T <strong>Slovenija</strong> <strong>na</strong> eni strani priča o<br />
novi vlogi, ki jo IT oddelki igrajo v podjetjih. Slednja so <strong>na</strong>mreč<br />
prerasla vlogo tehnične podpore podjetju in trenutno zasedajo<br />
eno od strateških poslovnih funkcij. Na drugi strani pa tudi<br />
pričajo o spremenjeni vlogi ponudnikov IT storitev <strong>na</strong> da<strong>na</strong>šnjem<br />
trgu. In kakš<strong>na</strong> je ta vloga? Dobro IT svetovalno podjetje mora<br />
podpirati IT vodje “prepričati prepričanega in pridobiti zeleno luč<br />
za določeno IT investicijo”, hudomušno, a <strong>na</strong>zorno zaključuje<br />
Čreš<strong>na</strong>r.<br />
world<br />
21
Pogovor s strokovnjakom<br />
Informacijski direktor v dilemi<br />
Profesor Walter Brenner z inštituta za upravljanje informacij univerze v St. Gallnu je<br />
spregovoril o izzivih in trendih, s katerimi se soočajo oddelki informacijskih tehnologij.<br />
Kakšen je trenutni položaj oddelkov za<br />
informacijske tehnologije v podjetjih?<br />
Walter Brenner (WB) Ko se pogovarjam z informacijskimi direktorji,<br />
vidim, da se informacijski oddelki soočajo z delno<br />
<strong>na</strong>sprotujočimi si razvojnimi smernicami. Prva smernica je novi<br />
val inovacij, ki vključuje Facebook in Twitter ter iPhone in iPad.<br />
Te nove tehnologije, ki jih uporabniki že dolgo z zadovoljstvom<br />
uporabljajo, zdaj vpeljujejo tudi podjetja. To je <strong>na</strong>loga, ki jo direktorji<br />
podjetij <strong>na</strong>lagajo svojim informacijskim direktorjem.<br />
Vendar pa teh novih rešitev ni preprosto vključiti v vsakodnevno<br />
poslovanje podjetja. Da bi zagotovili ustrezne prilagoditve informacijske<br />
arhitekture podjetja, je potrebno več časa. Zato teh<br />
sprememb ni mogoče vpeljati tako hitro kot v segmentu domačih<br />
uporabnikov.<br />
Od informacijskih direktorjev se obenem<br />
pričakuje, da bodo v svojih oddelkih<br />
znižali stroške.<br />
WB Zahteve po znižanju stroškov v oddelkih za informacijske<br />
tehnologije so vedno bolj glasne. Toda bolj, ko znižujejo stroške,<br />
manj časa jim ostane za inovacije. Zato so informacijski direktorji<br />
resnično postavljeni pred težko <strong>na</strong>logo. Poizkusiti morajo premostiti<br />
razkorak med pritiskom po nižjih stroških in inovacijami.<br />
Ali splet 2.0 vpliva <strong>na</strong> informacijske<br />
sisteme podjetij?<br />
WB Primerov, ki bi prikazali, kako lahko podjetja proaktivno in<br />
uspešno izkoristijo tehnologije spleta 2.0, je še vedno malo.<br />
Eden takih primerov je Lego, ki s svojo odprto inovacijsko platformo<br />
strankam omogoča interaktivno usmerjanje razvoja izdelkov.<br />
Druga podjetja kot temelj za boljšo komunikacijo med zaposlenimi<br />
uporabljajo družab<strong>na</strong> omrežja. Pri tem je treba<br />
omeniti tudi primere, kjer imajo novi komunikacijski ka<strong>na</strong>li negativen<br />
vpliv <strong>na</strong> podjetja.<br />
Eden od primerov, ko trend vpliva <strong>na</strong><br />
zasebne uporabnike, je raču<strong>na</strong>lništvo v<br />
oblaku. Je to res prihodnost?<br />
WB Raču<strong>na</strong>lništvo v oblaku, <strong>na</strong> primer v obliki spletne pošte, je<br />
za domače uporabnike popolnoma običaj<strong>na</strong> stvar. Vendar pa<br />
podjetja ob integraciji takih storitev v informacijsko arhitekturo<br />
<strong>na</strong>letijo <strong>na</strong> težave in je teh aplikacij je še relativno malo. Trenutno<br />
<strong>na</strong>jverjetnejši pristop je, da bodo podjetja oblikovala lastne<br />
oblake. Vendar pa to ni prava uresničite v zamisli programske<br />
opreme v obliki storitev. Za to področje velja isto kot za druga -<br />
če informacijski oddelki ne bodo ustrezno ukrepali, bodo to storili<br />
uporabniki sami in te storitve prinesli v poslov<strong>na</strong> okolja.<br />
Ali ta pristop <strong>na</strong>jema raču<strong>na</strong>lniških<br />
kapacitet v oblaku ne ogroža poslovnih<br />
modelov vodilnih razvijalcev programske<br />
opreme?<br />
WB Največja podjetja v panogi čakajo številni izzivi. Prilagodljivi<br />
pogoji ustrezajo željam uporabnikom in bodo vedno bolj pogosto<br />
vključeni v pogodbe o programski opremi. Toda plačilo glede <strong>na</strong><br />
uporabo bo izpodrinilo tradicio<strong>na</strong>lni poslovni model ponudnikov<br />
programske opreme. Poleg tega bo treba programsko opremo<br />
prihodnosti preoblikovati. Opustiti bo treba predstavljanje novih<br />
različic oziroma pristop, pri katerem vprašamo uporabnika:<br />
“Ali veste, katero različico Googla trenutno uporabljate?” To<br />
predstavlja pomemben izziv za ponudnike programske opreme.<br />
22<br />
world
Pogovor s strokovnjakom<br />
Kaj je v ozadju koncepta zelene informacijske<br />
tehnologije? Je to pravi trend ali gre<br />
za trženjski prijem?<br />
WB Ta izraz mi sploh ni všeč. Veliko ljudem se zaradi tega godi<br />
krivica. Stroškov<strong>na</strong> učinkovitost je bila vedno med osnovnimi cilji<br />
tistih, ki razvijajo informacijske infrastrukture. Gre preprosto za<br />
eno od <strong>na</strong>čel poslovanja. V tem primeru je treba upoštevati,<br />
kakšno kritično maso je treba doseči, če želimo zagotoviti<br />
stroškovno učinkovite podatkovne centre. Ta masa se bo v prihodnje<br />
zagotovo povečala. Pojem zelene informacijske tehnologije je<br />
le zvit trženjski pristop. Le kdo si zares želi škoditi okolju?<br />
Vaš inštitut že dolgo časa sodeluje s<br />
podjetjem S&T. Kako se to partnerstvo<br />
razvija?<br />
WB Najprej smo sodelovali s podjetjem IMG, ki ga je ustanovil<br />
inštitut, kasneje pa ga je kupilo podjetje S&T, ki <strong>na</strong>daljuje to tradicijo<br />
in je sopokrovitelj izrednega profesorja za poslovne inovacije.<br />
Naše sodelovanje vključuje izmenjavo zamisli in skupno<br />
delo <strong>na</strong> inovativnih področjih. ❱❙<br />
Walter Brenner meni, da so vodje oddelkov za informacijske<br />
tehnologije ključni odločevalci pri iskanju ravnotežja med<br />
stroški in inovacijami.<br />
V ospredju: Profesor Walter Brenner<br />
Walter Brenner je generalni direktor inštituta za upravljanje<br />
informacije univerze v St. Gallnu. Tudi sam je bil študent univerze<br />
v St. Gallnu in kasneje predaval <strong>na</strong> fakultetah v Ilme<strong>na</strong>uju,<br />
Freibergu in Essnu. Je avtor številnih specializiranih publikacij,<br />
pred kratkim pa je skupaj z avtorjema Andreasom<br />
Reschem and Veitom Schulzem objavil tudi knjigo z <strong>na</strong>slovom<br />
“The Future of IT in Companies: Ma<strong>na</strong>ging IT as a Business”<br />
(Frankfurter Allgemeine Buch, 2009).<br />
world<br />
23
24<br />
world
TOP 3 v Srbiji<br />
S&T Srbija je uspešno obvladal vse izzive.<br />
Tstop <strong>na</strong> trg ni bil nekaj vsakdanjega. Ko je S&T v Beogradu<br />
pred 14 leti ustanovil podružnico pod imenom<br />
S&T Jugoslavija, je šlo za prvo ustanovitev podjetja v<br />
nedavno reformiranem tržnem gospodarstvu Jugoslavije. Danes<br />
S&T Srbija s skoraj 100 zaposlenimi sodi med tri <strong>na</strong>juspešnejše<br />
sistemske integratorje v državi.<br />
Seveda osnovo poslovanja predstavljajo svetovanje, razvoj in<br />
vpeljava informacijskih tehnologij ter razvoj rešitev, postopkov<br />
in sistemov, prilagojenih strankam. S&T Srbija se osredotoča<br />
predvsem <strong>na</strong> telekomunikacijska podjetja, banke in ponudnike<br />
storitev, proizvod<strong>na</strong> podjetja, javne službe ter javni sektor.<br />
Pamet premaga krizo<br />
Med <strong>na</strong>jvečjimi strankami podjetja S&T Srbija sta norveški mobilni<br />
operater Telenor, ki je izredno dejaven <strong>na</strong> srbskem trgu, in<br />
Milsped, <strong>na</strong>jvečje regijsko logistično podjetje. Ugled, ki si ga je<br />
S&T ustvaril od leta 1996 dalje, je pomembno prispeval k temu,<br />
da je podjetje iz krize izšlo skoraj povsem neprizadeto. Med<strong>na</strong>rod<strong>na</strong><br />
gospodarska kriza je še posebej močno udarila po srbskem<br />
gospodarstvu, saj so nekatere potencialne stranke <strong>na</strong>letele <strong>na</strong><br />
resne težave. Učinkovito spopadanje s temi izzivi vsekakor ni bilo<br />
preprosto. “Kljub temu smo uspešno in dobičkonosno <strong>na</strong>daljevali<br />
s poslovanjem. Odprla se <strong>na</strong>m je tudi priložnost, da <strong>na</strong>jamemo<br />
dobre zaposlene iz konkurenčnih podjetij, ki jih je prizadela<br />
kriza,” je povedal direktor podružnice, Predrag Vranes.<br />
Razvoj e-vlade<br />
V podjetju S&T Srbija so še posebej zadovoljni, da so bili izbrani<br />
za <strong>na</strong>jprestižnejši informacijski projekt v državi. Držav<strong>na</strong> agencija<br />
za informacije in internet, ki je del Ministrstva za telekomunikacije<br />
in informacijsko družbo, je odgovor<strong>na</strong> za vpeljavo e-vlade<br />
v Srbiji.<br />
To vključuje tudi <strong>na</strong>mestitev celovitega administrativnega portala,<br />
ki služi za povezovanje javnega sektorja in državljanov. Za<br />
oblikovanje in implementacijo portala www.euprava.gov.rs se je<br />
agencija obrnila <strong>na</strong> z<strong>na</strong>nje in izkušnje podjetja S&T. Kot skup<strong>na</strong><br />
točka dostopa splet<strong>na</strong> stran nudi številne elektronske javne storitve<br />
za državljane in podjetja. Cilj projekta je bil oblikovati stalno<br />
dostopen portal do informacij in storitev, ki obdeluje elektronsko<br />
posla<strong>na</strong> vprašanja in sinhronizira davčne informacije<br />
z državnimi ustanovami.<br />
Prestižen projekt<br />
S&T je s tem projektom prispeval k povečani učinkovitosti javne<br />
uprave v Srbiji. Projekt je prispeval k boljši javni podobi podjetja.<br />
“Logotip podjetja S&T je prikazan <strong>na</strong> izredno obiskani spletni<br />
strani. To še izboljša <strong>na</strong>šo vidnost in nedvomno <strong>na</strong>s bodo<br />
določene potencialne stranke opazile,” pravi Vranes. Ko se<br />
v Srbiji gospodarstvo vrne <strong>na</strong> prave tirnice, bo S&T že imel<br />
tlakovano pot do <strong>na</strong>daljnjih uspehov. ❱❙<br />
Predrag Vranes: Moj Beograd<br />
Ker leži <strong>na</strong> sotočju Save in Do<strong>na</strong>ve, je Beograd<br />
<strong>na</strong>vdušujoča z<strong>na</strong>menitost. Le redki turisti glavno<br />
mesto Srbije zapustijo ravnodušni. Z več kot milijonom<br />
in pol prebivalcev je Beograd<br />
izobraževalno in medijsko središče države. “Mesto<br />
je polno življenja. Obiskovalci vseh let so<br />
<strong>na</strong>vdušeni <strong>na</strong>d zabavo in glasbo v živo ter energijo<br />
mesta,” je povedal direktor srbske<br />
podružnice, Predrag Vranes. Za raziskovanje<br />
srbske kulture prek kuli<strong>na</strong>ričnih dobrot Vranes<br />
priporoča restavracijo Madera (Bulevar Kralja<br />
Aleksandra 43), kjer lahko obiskovalec uživa<br />
v lokalnih specialitetah v okolju v stilu Art Deco.<br />
Bolj tradicio<strong>na</strong>l<strong>na</strong> hra<strong>na</strong> je po Vranesovih besedah<br />
<strong>na</strong> voljo pri Vuku (Vuka Karadzica 12). Tu<br />
lahko gostje uživajo v dobri srbski domači hrani<br />
in prijetnem vzdušju.<br />
world<br />
25
Poslovni pogovori<br />
Dan z rešitvijo Carbon<br />
S&T in LUEG predstavila CARBON DBM.<br />
Delov<strong>na</strong> postaja z rešitvijo Carbon.<br />
Michael Pickel, Autohaus Pickel, Stephan Meyerhoff,<br />
S&T Nemčija, Jürgen Tauscher, LUEG, Frieda Harz, AZE<br />
(z desne proti levi).<br />
CARBON DBM je rešitev za upravljanje mreže prodajalcev<br />
avtomobilov, ki jo je razvilo podjetje S&T. Rešitev nudi<br />
<strong>na</strong>j<strong>na</strong>prednejša trgovska orodja, pospešuje delovne procese, zagotavlja<br />
višjo stopnjo transparentnosti in operativne postopke<br />
preoblikuje v <strong>na</strong>jboljše prakse. Udeleženci dogodka CARBON-<br />
DBM, ki je potekal v središču Mercedes Center LUEG Essen so<br />
se lahko o teh prednostih prepričali v živo.<br />
Prodajalec avtomobilov Fahrzeug-Werke LUEG AG bo CARBON<br />
DBM <strong>na</strong>mestil kot standardni sistem za upravljanje prodajne<br />
mreže. V sodelovanju s podjetjem S&T so v živo prikazali delovanje<br />
rešitve. Dogodek, ki ga je odprl Jürgen Tauscher, vodja<br />
upravnega odbora podjetja Fahrzeug-Werke LUEG AG, je potekal<br />
pod sloganom “Prepričajte se”. Udeleženci so lahko <strong>na</strong> štirih<br />
delovnih postajah sami preizkusili izkušnjo rešitve.<br />
Med uglednimi gosti so bili Mike Seaton, Woods & Seaton, Karl-<br />
Heinz Peschel, Rosier, Winfried Hötte, Beresa, Franco Barletta,<br />
Jürgens, in Michael Pickel ter Autohaus Pickel. ❱❙<br />
Poslovne inovacije<br />
Večerja + zanimiva predavanja = pogovor.<br />
Na forumu, ki ga je v hotelu Dolder Grand v Zürichu, v sodelovanju<br />
z univerzo St. Gallen organiziralo podjetje S&T<br />
Švica so se gostje iz različnih podjetij spoprijeli z vprašanjem<br />
“Poslovne inovacije in vloga informacijskih tehnologij”. Otvoritvenemu<br />
govoru Bernharda Lenzi<strong>na</strong>, direktorja podjetja S&T<br />
Schweiz Consulting AG, je sledilo predavanje profesorja Walterja<br />
Brennerja z univerze St. Gallen z <strong>na</strong>slovom “Pot do banke prihodnosti<br />
<strong>na</strong> področju <strong>na</strong>petosti med digitalnimi staroselci in digitalnimi<br />
priseljenci”. Na zabaven <strong>na</strong>čin je v govoru orisal posledice<br />
čedalje večjega števila posameznikov, ki pripadajo<br />
internetni generaciji in so prevzeli vodilne položaje. Praktične<br />
izkušnje Thomasa Kocha, čla<strong>na</strong> izvršnega odbora podjetja Axpo<br />
Informatik AG, so pokazale uspešne pobude <strong>na</strong> področju energetike.<br />
Na dogodku so bili: David Rolny, G. Bopp + Co. AG, Thomas Koch,<br />
Axpo Informatik AG, Reto Hautle, Zurich Insurance Company,<br />
Stephan Geiser, Osterwalder in Wolfgang Mähr, SPAR.<br />
Stephan Geiser, Osterwalder AG, Wolfgang Mähr, SPAR<br />
Ma<strong>na</strong>gement AG, Christoph Sieger, Walter Meier AG in Bruno<br />
Hatt, Flawa AG. ❱❙<br />
26<br />
world
Poslovni pogovor<br />
EMC: Naslednji korak<br />
Dogodek EMC Forum 2<strong>01</strong>0 je potekal pod sloganom “Naslednji<br />
korak” in je ponovno ponudil <strong>na</strong>predne vsebine, osredotočene<br />
<strong>na</strong> trenutne izzive <strong>na</strong> področju tehnologij in <strong>na</strong>loge, kot so<br />
raču<strong>na</strong>lništvo v oblaku, konsolidacija in tehnološke strategije.<br />
Med predavatelji je bil tudi Josef Villa iz podjetja S&T AG, s predavanjem<br />
“Klasifikacija podatkov: ključni element razvoja<br />
tehnološke strategije in povezanih dogovorov o ravni storitev<br />
(SLA)”. Udeležencem je opisal metodologijo za a<strong>na</strong>lizo podatkov<br />
z določenimi kategorijami (zaupnost, razpoložljivost, doslednost<br />
podatkov itd.), v skladu z njihovo pomembnostjo in želenimi ravnmi<br />
storitev. Metodologijo se <strong>na</strong>to uporabi za razvrstitev podatkov<br />
v različne razrede. V <strong>na</strong>slednjem koraku so ti razredi določeni<br />
primernim tehnologijam, postopkom in pravilnikom, ki predstavljajo<br />
osnovo za razvoj tehnoloških strategij, prilagojenih kakovosti<br />
podatkov. Pol<strong>na</strong> dvora<strong>na</strong> in števil<strong>na</strong> vprašanja ob koncu<br />
predavanja so potrdila, da gre za zanimivo področje, s katerim<br />
smo pomembno prispevali k dogodku EMC Forum. ❱❙<br />
Popoln <strong>na</strong>dzor v tunelu podatkov.<br />
world
Poslovni pogovor<br />
EMC: Naslednji korak<br />
Dogodek EMC Forum 2<strong>01</strong>0 je potekal pod sloganom “Naslednji<br />
korak” in je ponovno ponudil <strong>na</strong>predne vsebine, osredotočene<br />
<strong>na</strong> trenutne izzive <strong>na</strong> področju tehnologij in <strong>na</strong>loge, kot so<br />
raču<strong>na</strong>lništvo v oblaku, konsolidacija in tehnološke strategije.<br />
Med predavatelji je bil tudi Josef Villa iz podjetja S&T AG, s predavanjem<br />
“Klasifikacija podatkov: ključni element razvoja<br />
tehnološke strategije in povezanih dogovorov o ravni storitev<br />
(SLA)”. Udeležencem je opisal metodologijo za a<strong>na</strong>lizo podatkov<br />
z določenimi kategorijami (zaupnost, razpoložljivost, doslednost<br />
podatkov itd.), v skladu z njihovo pomembnostjo in želenimi ravnmi<br />
storitev. Metodologijo se <strong>na</strong>to uporabi za razvrstitev podatkov<br />
v različne razrede. V <strong>na</strong>slednjem koraku so ti razredi določeni<br />
primernim tehnologijam, postopkom in pravilnikom, ki predstavljajo<br />
osnovo za razvoj tehnoloških strategij, prilagojenih kakovosti<br />
podatkov. Pol<strong>na</strong> dvora<strong>na</strong> in števil<strong>na</strong> vprašanja ob koncu<br />
predavanja so potrdila, da gre za zanimivo področje, s katerim<br />
smo pomembno prispevali k dogodku EMC Forum. ❱❙<br />
Popoln <strong>na</strong>dzor v tunelu podatkov.<br />
world