December - Ljudmila

Spominèica
Glasilo Slovenskega združenja za pomoč pri demenci
Srečno novo leto 2007
Začetek zgodbe sega daleč v preteklost,
ko je oče kaznoval svojo petletno
hči, ker je izgubila neki dragocen
predmet. Denarja je bilo pri tej hiši
bore malo.
Naslednje jutro je punčka prinesla
darilo, enostavno zavito škatlo,
povezano z rdečin trakom, ki ji je
prej ovijal prelep koder svetlih las,
in rekla: Očka to je zate!” Očetu je
bilo vidno nerodno, a ko je odprl
škatlo je videl, da v njej ni ničesar, se
je zelo razjezil. Hčerki je grobo
zabrusil: "Ne veš, da se pričakuje, da
se v škatli, ki jo poda-riš nekaj nahaja?"
Punčka ga je žalostno pogledala
in s solzami v očeh rekla: "Očka saj
ni prazna. Do vrha sem jo napolnila
s poljubi samo zate”. Očka je bil ganjen.
Pokleknil je pred hčerko jo tesno
objel in prosil odpuščanja. Do konca
življenja je hranil škatlo poleg postelje
in vedno, ko se je počutil
izgubljenega in obupanega jo je vzel,
odprl in iz nje vzel en navidezen
poljub ter se spomnil ljubezni, ki jo
je hčerka shranila v njej.
Vsak od nas ima škatlo polno
ljubezni in poljubov, ki nam jo podarjajo
otroci, starši, prijatelji. Na
svetu ni pomembnejših reči, od
naklonjenosti in ljubezni. Torej
pripravite škatlo polno poljubov za
svoje najbližje.
Po neznanem avtorju priredila
Vesna Bukovec
Srečno, zadovoljno, prijazno, uspešno in nadvse zdravo leto 2007 vam želimo!
December 2006
Letnik 4
Številka 6
ISSN 1581-8470
Vsebina
2 Informacije o
dejavnostih
3 Kako naprej...
Prinesla sem jima razne
igre, da se ne bi dolgočasila,
vendar se le redko igrata.
Vedno bi morala biti tudi
sama z njima...
4-5 Vloga vitaminov
pri motnjah spomina
Kadar so motnje v delovanju
spomina posledica
pomanjkanja vitaminov jih
lahko pogosto ublažimo z
zdravljenjem z ustreznimi
vitamini, pogosto tudi v
obliki injekcij.
6 Vpliv živali na
počutje oseb z
demenco
Hišni ljubljenčki ljudem vlivajo
novo energijo in mnogi
šele v sožitju z njimi najdejo
tisto, kar pogrešajo.
7 XXXVII. memorialni
sestanek profesorja
Janeza Plečnika
Ob tej priložnosti se zahvaljujemo Alzheimer’s Disease International, Psihitrični kliniki
Ljubljana, Ministrstvu za delo družino in socialne zadeve, Fundaciji za financiranje invalidskih
in humanitarnih organizacij, Janssen Cilagu, Krki, Lundbecku, Novartisu in vsem
ostalim, ki so nam v preteklem letu finančno ali drugače pomagali, podpirali naše
dejavnosti in s tem pomagali uresničevati naša prizadevanja za napredek in boljšo kakovost
življenja bolnikov in njihovih bližnjih.
Foto: Mirjana Delić
Tema letošnjega memorialnega
sestanka profesorja
Janeza Plečnika je bila
posvečena demencam.
8 Utrinki
Slabo ravnotežje in
oslabljen stisk roke kot
možna napovednika za
demenco
Zlati red za zasluge profesorju
Bojanu Accettu

Spominčica Informacije
december 2006
2
Glasilo Spominčica je
namenjeno informiranju
o demenci in drugih
duševnih motnjah v
starosti. Izhaja vsaka
dva meseca.
Izdajatelj in založnik
Spominèica
SLOVENSKO
ZDRU ENJE ZA POMOÈ PRI DEMENCI
Studenec 48
1260 Ljubljana Polje
zzppd@mail.ljudmila.org
www.ljudmila.org/zzppd
Uredniški odbor
Branka Mikluž, Aleš
Kogoj, Nataša Vakselj,
Jana Dragar, Alenka
Hribšek, Janja
Letnikoska, Katarina B.
Štrukelj, Katja Umbreht,
Zlata Živič
Tisk
Tiskarna Čuk
Dejavnosti združenja
potekajo v sodelovanju z
ter s finančno pomočjo
Ministrstva za delo, družino in
socialne zadeve
Izdajo glasila so omogočili
Spominčica - slovensko
združenje za pomoč pri demenci
Svetovalni telefon in informacije:
01 52 83 995 vsak delovni ponedeljek,
sredo in četrtek od 15.00 do
17.00 ure.
Skupina za samopomoč svojcev bolnikov
z demenco v Ljubljani vsako
prvo sredo v mesecu.
Ne pozabi me: izobraževalni program
za svojce bolnikov z demenco.
E-naslov: zzppd@mail.ljudmila.org
Spletna stran: http://www.ljudmila.org/zzppd/
Forum: http://www.spomin.mojforum.si
Društvo za pomoč pri demenci
severnoprimorske regije GO-
Spominčica
Uradne ure: vsako tretjo sredo v
mesecu med 16. in 17.30 uro v domu
upokojencev Nova Gorica
Skupina za samopomoč svojcev
bolnikov z demenco vsako tretjo
sredo v mesecu.
Izobraževalni program za svojce
bolnikov z demenco.
E-naslov: go.spomincica@ssz-slo.si
Spominčica Škofja Loka
Informacije: 041- 698- 749, vsak
ponedeljek od 15. do 16. ure.
Domska skupina za samopomoč svojcev
bolnikov z demenco je vsak prvi
torek v mesecu od 18. ure dalje v
Centru slepih, slabovidnih in starejših,
Stara Loka 31, Škofja Loka.
Vabimo vas k soustvarjanju glasila
Spominčica. Prispevke za glasilo, ki
naj ne bodo daljši od 3600 znakov
s presledki, pošljite na naslov
združenja. Zaželjene so tudi
fotografije. Kadar so fotografije v
elektronski obliki morajo biti
priložene kot samostojna datoteka.
Uredništvo si pridržuje pravico do
recenzije prispevka.
Ostale skupine za samopomoč
bolnikom z demenco in njihovim
svojcem
Piran in Izola
Informacije: Zavod za zdravstveno
varstvo Koper, Vojkovo nabrežje 4/A,
Koper, telefon: 05 663 08 23 vsak
delovni dan med 8. in 10. uro,
kontaktna oseba: Nevenka Ražman,
e-naslov: nevenka.razman@zzv-kp.si
Metlika
Skupina za pomoč svojcem oseb z
demenco Regratova lučka. Skupina
se sestaja enkrat mesečno - vsako
prvo sredo ob 14. uri v prostorih
Doma počitka Metlika.
Vodja skupine je Vlasta Petraš,
telefon: 07 30 63145, e-naslov:
vlasta.petras@ssz-slo.si
Dravograd
V ustanavljanju je skupina za
samopomoč v Domu starejših
občanov.
Krško, Brežice, Sevnica
V ustanavljanju je skupina za
samopomoč v Posavju. Ustanovni
sestanek skupine je bil 7. 12. 2006. v
DSO Krško. Naslednje srečanje bo v
četrtek 11. 1. 2007 ob 16. uri v
Domu starejših občanov Krško.
Skupina še vedno zbira člane, zato se
čimprej prijavite.
Kontaktna oseba: Marta Kavšek, tel.
07 488 18 82.
Želite, da bi bili tudi drugi seznanjeni
z dejavnostmi, ki jih namenjate
osebam z demenco in njihovim
svojcem. Vaša obvestila
sprejemamo na elektronski naslov
združenja.

december 2006
Kako naprej...
Iz življenja
Spominčica
Moja mama ima in se zdravi za Alzheimerjevo
demenco. Začelo se je nekako pred petimi leti, ko
svojim očem in občutkom nisem hotela priznati,
da jo je to doletelo. Bolezen postopoma, vendar
vztrajno napreduje kljub zdravljenju. Mama živi z
očetom, nedaleč od mojega doma. V zakonu se
nikoli nista dobro razumela. Leta in leta je oče
hodil sam na izlete. Mama je bila bolj družinska
in ni bila zaposlena. Vedno je imela občutek
manjvrednosti, ker ni prinašala denarja k hiši in je
bila odvisna od moža. Kriznih trenutkov v
njunem zakonu je bilo veliko. Negativno so vplivali
name in na brata. Tako še danes ne sočustvujem
z očetom, ker ga delno krivim, da je mama
padla v depresijo, ki jo spremlja ob tej bolezni
Oba imata 85 let. Oče je še vedno v dobrem
fizičnem in duševnem stanju. Ima pa to slabo
lastnost, da nima potrpljenja do mame.
Gospodinjska opravila kot so kuhanje, pranje,
likanje in podobno opravlja on. Mama ni več
sposobna kuhati, ji tudi ne dovoli, da ne bi zažgala
hrane, ker sproti pozabi, kaj je začela delati. Ker
oče nima potrpljenja in ne zna uporabljati blagih
besed in dejanj pride do prepirov, ki vodijo mamo
v ljubosumje in obtoževanje očeta, zakaj jo je v
mladih letih pripeljal na podeželje, ko bi lahko kot
spoštovana gospa živela in bila zaposlena v mestu.
To očeta še bolj ujezi, zato jo zmerja z žaljivkami,
ki jo še bolj prizadenejo. Ob takih prilikah mama
noče ali pa zaradi dodatnega stresa ne more jesti.
Želi biti sama in mu predlaga ločitev, naj gre k
tisti njegovi "babi" (ki ne obstaja), da ne bo sedel
na dveh stolčkih. Jaz poskušam z dogovarjanjem
in dokazovanjem pomiriti dogajanje, vložiti veliko
energije, da ne prizadenem ne enega ne drugega.
Če zagovarjam očeta je mama jezna name, češ da
mu sedaj tudi jaz dajem potuho, zato je tako
nasilen do nje. Če bi se na njega jezila, bi bila ona
zadovoljna. To tudi večkrat storim, vendar
obzirno, z dopovedovanjem, da jo mora sprejemati
kot bolnico, ki ji možgani ne delajo prav.
Dopovedujem mu, da rabi mama toplo besedo, da
se ne bo čutila zavrženo.
Včasih sem jo za nekaj dni vzela k nam domov.
Pa je že po nekaj dnevih začela spraševati, ali jo
bo oče sploh še hotel vzeti nazaj.
Če je nisem več znala zamotiti z delom, si je
mislila da je odveč in v napoto. Peljala sem jo
nazaj domov in nekaj časa je bilo za silo v redu.
Če predlagamo, da bi šla v dom upokojencev je
grozno užaljena. Takoj očita, da zopet dajemo
očetu potuho, da bo potem lahko pripeljal ljubico
v hišo. V določenih trenutkih se hoče ločiti in ob
vprašanju, kdo bo potem kuhal in skrbel zanjo,
odgovori, da je sposobna vse narediti sama. V
takšnih težkih trenutkih se začne tresti, jokati, želi
si umreti in komaj jo pomirim.
Kadar sta pri volji gresta ob lepem vremenu tudi
na sprehod, vendar ju moram kar naprej spodbujati
k temu. Pozimi se razumeta še slabše kot
poleti, ker sta veliko v stanovanju. Prinesla sem
jima razne igre: Človek ne jezi se, Domino,
Vseved, z namenom, da se ne bi dolgočasila,
mislila na neumnosti, da bi si raje krepila
možgane. Vendar se le redko igrata. Vedno bi
morala biti tudi sama z njima...
Jaz pa pogosto ne zmorem več, utrujena sem od
pregovarjanja, zato se znova in znova sprašujem,
kako naj pripravim očeta, da bi ravnal z njo
človeško, da bi razumel, da je bolna..., in kako
sploh naprej...
N. N.
Vaša razmišljanja in izkušnje z življenjem ob
bolniku z demenco so lahko dragocena pomoč
drugim. Vabimo vas, da jih opišete in pošljete
na naslov:
Spominčica, Studenec 48, 1260 Ljubljana
3

Dobro je vedeti
Spominčica december 2006
Vloga vitaminov pri motnjah spomina
4
Spomin nam omogoča vsakodnevno življenje.
Kako zelo pomemben je, se zavemo, ko nam ne
služi več. Kako pomembni so vitamini za življenje
pa nam odkriva že njihovo ime (vita pomeni
življenje). Brez njih življenje v resnici ni mogoče.
Pomanjkanje vitaminov povzroča različne bolezni
in težave, lahko tudi prehodne ali trajne
spominske motnje. Ker človeško telo vitaminov
večinoma ne more proizvajati je pomembno, da
jih zaužijemo v zadostnih količinah s primerno
prehrano.
Tiamin (B1)
V razvitih deželah je pomanjkanje tiamina najpogostejše
pri ljudeh, ki dolgotrajno prekomerno
uživajo alkohol, zlasti zaradi neprimerne prehrane
takih oseb. Posledica pomanjkanja tiamina je
bolezen beri-beri, ki prizadene srce in ožilje ter
živčevje. Prizadeti so lahko tako živci (periferna
nevropatija) kot tudi možgani (Wernikova encefalopatija
in amnezični oziroma Korsakov sindrom).
Bolniki z amnezičnim sindromom imajo težave
samo s spominom, medtem ko so ostale višje
možganske funkcije dobro ohranjene. Taki bolniki
zato lahko rešujejo tudi zahtevnejše računske in
druge naloge. Praviloma je prizadet samo dolgoročni
spomin, ki omogoča pomnjenje dogodkov
izpred nekaj ur ali let. Ker je kratkoročni spomin
ohranjen bodo brez težav takoj ponovili nekaj
imen predmetov, ki smo jih našteli, če jih medtem
nismo zmotili z drugo dejavnostjo. Že nekaj minut
kasneje pa jih povsem pozabijo, ob tem pa se brez
večjih težav spomnijo dogodkov izpred let, ko so
še bili zdravi. Ob pravočasnem zdravljenju lahko
amnezični sindrom povsem izgine, ali se vsaj
delno izboljša, v nasprotnem primeru pa ostanejo
motnje spomina trajne.
Dnevne potrebe tiamina so odvisne od zaužite
dnevne količine ogljikovih hidratov v razmerju s
celotno kalorično vrednostjo obrokov. Na splošno
naj bi se dnevna potreba po vitaminu B1 gibala od
0,4 do 1,7 miligrama pri otroku in 1,2 do 2
miligrama pri odraslem. V majhnih količinah ga
lahko proizvedejo bakterije v črevesju, zato se
povečajo potrebe pri dolgotrajnih driskah pa tudi
ob uživanju prevelike količine alkohola. V velikih
količinah se nahaja v pivskem kvasu. Nahaja se
tudi v pšeničnih in sojinih kalčkih, v ovsenih
kosmičih, piščancu, prašičjih ledvicah, jajcih,
jetrih in srcu. Nekaj ga je še v ostrigah, tuni, lososu,
suhem sadju, suhem fižolu, suhem in svežem
grahu, leči, polnozrnatem kruhu in ajdi.
Niacin (B3)
Pelagra je bolezen, ki je posledica dolgotrajnega
pomanjkanje niacina. Običajno se pokaže s
kožnimi spremembami na delih, ki so izpostavljeni
soncu, z motnjami prebave (driska) in duševnimi
spremembami. Slednje so lahko sprva nevpadljive
in se kažejo kot utrujenost, nespečnost, duševna
upočasnjenost in otopelost, zmedenost, halucinacije
(prisluhi, prividi), pojavijo pa se lahko tudi
hude spominske motnje.
V naših razmerah je pelagra zelo redka. Ob običajni
prehrani ni velike nevarnosti pomanjkanja
tega vitamina. Včasih je bila pogostejša pri ljudeh,
pri katerih je prehrana temeljila predvsem na
koruzi. Človeško telo ga lahko proizvede tudi iz
aminokisline triptofan in nikotinske kisline, kar
običajno zadošča za 65 odstotkov dnevnih potreb
organizma. Dnevne potrebe vitamina so za otroke
6 do 17 miligramov, za mladostnike 15 do 40
miligramov (prav toliko tudi za noseče ali doječe
ženske), odrasla oseba pa potrebuje dnevno 13 do
20 miligramov.
V večjih količinah se nahaja v mesu, posebno v
notranjih organih: v jetrih, ledvicah, kjer je niacina
od 3 do 20 miligramov v 100 gramih živila, v
ribah (npr. polenovkah, skušah in posebno tunah)
pa od 2 do 10 miligramov. Največji vitaminski vir
pa so še vedno žitni kalčki in pivski kvas, v katerih
je tega vitamina od 5 do 150 miligramov v 100
gramih. Žal pa je v žitaricah vitamin pogosto vezan
v taki obliki, da ga telo ne more v celoti izkoristiti.
Če si privoščimo arašide, lečo ali pršut, bomo
prav tako zaužili precejšnjo količino niacina.
Vse stvari so težke, preden postanejo lahke.
Angleški pregovor

december 2006
Dobro je vedeti
Spominčica
Folna kislina (B9)
Kaže, da lahko tudi pomanjkanje folne kisline
slabo vpliva na nekatere spominske sposobnosti že
pri telesno zdravih starejših ljudeh. Morda je
pomanjkanje folne kisline še bolj usodno za
spominske sposobnosti kot pomanjkanje vitamina
B12.
Folna kislina se nahaja v številnih rastlinah in
živilih živalskega izvora. Dnevne potrebe vitamina
so do 300 mikrogramov pri otrocih in 400 mikrogramov
pri odraslih.
Kobalamin (B12)
Posledica dolgotrajnega pomanjkanja vitamina
B12 je slabokrvnost. Lahko pa se pokažejo tudi
okvare živcev z mravljinci v dlaneh in podplatih,
nestabilnostjo pri hoji, oslabelostjo nog in drugimi
težavami. V skrajni obliki pa tudi z razdražljivostjo,
motnjami razpoloženja, vida in zavesti ter z
upadom, ne samo spominskih, temveč tudi ostalih
umskih sposobnosti.
Kobalmina človeško telo ne more proizvajati.
Živali, posebno prežvekovalci pa ga lahko tudi
sami izdelajo. V večjih količinah se kobalamin
(kot večina vitaminov B skupine) nahaja v
drobovini: govejih in svinjskih jetrih, ledvicah in
srcu, slanikih in skušah, jajcih in mleku.
Precejšnje količine kobalmina se nahajajo tudi v
algah, morskih sadežih (predvsem v rakih) in
morski vodi. Strogi vegetarijanci so izpostavljeni
pomanjkanju kobalamina.
Dnevne potrebe vitamina so odvisne od spola,
starosti in fizične aktivnosti. Ker pa je velika zaloga
kobalmina shranjena v jetrih, kratkotrajno
pomanjkanje ne pušča posledic. Ocenjujejo da
zaloge kobalamina v telesu zadoščajo za več kot
leto dni. Dnevne potrebe znašajo od 0,3 mikrogramov
(otroci) do 2,5 mikrograma pri mladostnikih
in do 4 mikrograme pri nosečnicah.
Vitamin E
Ker deluje kot antioksidant in zmanjšuje škodljiv
učinek prostih radikalov, ga priporočajo tudi kot
dodatno zdravilo v zelo visokih odmerkih (2000
miligramov dnevno) pri Alzheimerjevi bolezni, za
katero so značilne, poleg upada ostalih umskih
sposobnosti, tudi motnje spomina. Žal večina
študij ni potrdila, da bi uživanje vitamina E lahko
upočasnilo napredovanje Alzheimerjeve bolezni.
Raziskovali so tudi možnosti podobnega delovanja
vitamina C in sočasne uporabe vitamina E ter C.
Uživanje kombinacije vitaminov E ter C bi morda
lahko vplivalo na potek Alzheimerjeve bolezni,
vendar pa so potrebne dodatne raziskave.
V večjih količinah se nahaja vitamin E v kalčkih
žitaric (pšenice, koruze in soje) in v njihovih oljih,
v naravnem rižu, zelenih listih nekatere zelenjave
npr. zelja, špinače, solate, v suhem oljnatem sadju
ter v arašidnem in olivnem olju. Med proizvodi pa
je maslo daleč najbogatejše po vsebnosti vitamina
E, sledijo mu slanina, jetra in mlečne jedi.
Dnevne potrebe vitamina znašajo 3 do 7
miligramov pri otrocih in do 10 miligramov pri
odraslih.
Zaključek
Kadar so motnje v delovanju spomina posledica
pomanjkanja vitaminov jih lahko pogosto
ublažimo z zdravljenjem z ustreznimi vitamini,
pogosto tudi v obliki injekcij. Zadostna količina
vitaminov nam omogoča normalno življenje in
pravilno delovanje spomina. Žal pa uživanje večjih
količin vitaminov kot so potrebne za vsakodnevno
življenje pri zdravih ljudeh ne prispeva k boljšemu
delovanju spomina. K temu lahko največ prispevamo
sami z zdravim načinom življenja in s stalnim
učenjem, najbolje vse življenje.
Tina Krokter Kogoj
Aleš Kogoj
5

Aktualno
Spominčica december 2006
Vpliv živali na počutje oseb z demenco
6
Živali pri ljudeh preganjajo osamljenost in blažijo
potrtost. Stik z mehko dlako vzbudi čustvo
ljubezni ter deluje nežno in pomirjajoče. Hišni
ljubljenčki ljudem vlivajo novo energijo in mnogi
šele v sožitju z njimi najdejo tisto, kar pogrešajo -
ljubezen, notranji mir, nežnost, občutek, da so
razumljeni. Trenutki, ko smo s svojimi ljubljenčki,
nam preoblikujejo dneve tako, da smo manj obremenjeni
s problemi s katerimi se srečujemo. Ko se
sprehajamo in občudujemo naravo vidimo, da je
miza v naravi pogrnjena vsak dan, za vsa živa
bitja.
Prav živali kot so zajec, morski prašiček, ribe,
želve in druge imajo na oddelku za bolnike z
demenco v Domu starejših občanov Šiška posebno
vlogo. Težko si zamišljamo, da bi bili brez njih.
Zajček nam je tako že nekajkrat pomagal
vzpostaviti odnos z obolelim. V primeru neke
nemirne gospe sta prav zajec in morski prašiček
tista, ki umirita njen nemir in beganje. Po uro in
več je z njima, ju pestuje, nagovarja, boža. In
potem, ko živalice niso več z njo je še vedno umirjena
in zadovoljna.
Zajček se večkrat giblje izven kletke in je prav
prijeten gost med nami. Oskrbovanci prav oživijo
v skrbi, da ne bi ušel. Njegovo gibanje spremljajo z
očmi, se sklanjajo, ker ga želijo pobožati in nagovoriti.
Ob tem so videti umirjeni, sproščeni in
zadovoljni. Naš nežni in ljubki spremljevalec je
tudi morski prašiček, ki kaže naklonjenost do
oskrbovancev z oglašanjem vsakič, ko mu kdo
ponudi priboljšek ali pokuka v kletko. In takih prijateljev
ima kar veliko. Ker ima mehko in lesketajočo
dlako tudi njega radi držijo v naročju.
Nemalokrat ga iščemo v rokavih in žepih, kamor
se rad skrije. Seveda ne smemo pozabiti tudi na
naše prečudovite akvarije. Oskrbovanci se ustavljajo
pred njimi in z zanimanjem opazujejo ribice.
Pri tem morajo biti zbrani in pozorni, enakomerno
gibanje rib pa jih umirja.
Prav gotovo so vse te živali del bivanja in druženja
na našem oddelku. Skupaj z njimi si prizadevamo,
da bi se oskrbovanci čim bolje počutili in da bi jim
bilo pri nas lepo.
Marija Stipančevič
Terapija s pomočjo živali je v svetu že dolgo poznana
metoda zdravljenja, vendar je obširnejši,
dokumentiran in organiziran terapevtski pristop
relativno nov in sega v devetdeseta leta prejšnjega
stoletja. Terapija se uspešno uporablja pri bolnikih
s srčnimimi obolenji, pri starostnikih z demenco,
čustveno motenih osebah, bolnikih z rakavim
obolenjem, pri zdravljenju psihiatričnih bolnikov
in še mnogih drugih.
Pri terapiji z živalmi se vzpostavi vez med bolnikom
in živaljo, ob sodelovanju z lastnikom ali
trenerjem živali, kar pomaga bolniku k boljšemu
in hitrejšemu doseganju terapevtskih ciljev, ki se
glede na obravnavano skupino bolnikov med seboj
razlikujejo. Ugotovili so, da živali pozitivno vplivajo
na vedenjske vzorce, izboljšujejo komunikacijo
med bolniki, povečujejo zanimanje za vsakodnevne
aktivnosti, povečujejo sproščenost in zmanjšujejo
napetost, znižujejo krvni tlak, pomagajo pri
spominskih motnjah, izboljšujejo pozornost, pripomorejo
k boljšemu razumevanju med prebivalci
domov starejših občanov, predvsem pa izboljšujejo
razpoloženje.
Uporabljajo se lahko različne živali od akvarijskih
ribic, hrčkov, zajčkov, mačk, psov, v nekaterih primerih
opisujejo tudi zdravljenje s pomočjo konjev.
Terapevtski režimi so lahko dolgotrajni, ko bolnik
posvoji žival ali kratkotrajni, z določenimi
aktivnostmi, ki potekajo ob prisotnosti strokovnega
osebja.
Aktivnosti lahko potekajo v domačem okolju, v
bolnišnicah ali v drugih ustanovah, kamor živali
pripeljejo, v nekaterih ustanovah pa so živali, kot
so ribice, ptiči, zajčki in druge, stalno naseljene.
Ne smemo pa pozabiti tudi na nekatere možne
negativne posledice uporabe živali v terapevtske
namene, ki so zlasti povezane z morebitnimi
alergijami in nečistočo.
Raziskave v domovih starejših občanov kažejo, da
člani osebja menijo, da koristnost terapevtskih
programov z uporabo živali bistveno presega
dodatno delo, ki ga morajo opraviti.
Lea Žmuc Veranič

december 2006
Predstavljamo vam
XXXVII. memorialni sestanek profesorja
Janeza Plečnika
Sedmega in osmega decembra 2006 je bil na
Medicinski fakulteti v Ljubljani že XXXVII.
memorialni sestanek profesorja Janeza Plečnika z
mednarodno udeležbo.
Janez Plečnik se je rodil leta 1875 v Ljubljani.
Študij medicine je končal na Dunaju. Že v času
študija je v sklopu predmeta patologija sodeloval
pri raziskavah Karla Landsteinerja, ki je kasneje
za odkritje krvnih skupin prejel Nobelovo nagrado.
Kasneje se je dr. Janez Plečnik odločil za
vrnitev v Ljubljano, kjer je pomagal pri ustanovitvi
Medicinske fakultete v Ljubljani ter v pomoč študentom
napisal učbenik anatomije. V čast njegovemu
požrtvovalnemu delu Medicinska fakulteta
Univerze v Ljubljani vsako leto organizira memorialni
sestanek profesorja Janeza Plečnika, katerega
osnovni cilj je vzpostaviti sodelovanje med
bazičnimi znanostmi in kliničnimi vedami.
Spominčica
demenco. Drugi dan memoriala je bil namenjen
psihološkim, genetskim, slikovnim in drugim
metodam diagnostike demenc. Poseben sklop pa
je bil namenjen problematiki Creutzfeldt-Jakobove
bolezni, ki je posebna oblika zelo hitro potekajoče
demence. Eno izmed oblik omenjene bolezni
povezujejo tudi z boleznijo, ki jo ljudje poznajo
tudi kot ”bolezen norih krav”.
Nesporno je dejstvo, da bo naraščanje števila bolnikov
z demenco in zmanjševanje števila
zaposlenih zaradi upada rodnosti, povzročilo
veliko finančno in socialno breme za zaposleni
del prebivalstva.
Poleg mehanizmov razvoja bolezni je bilo govora
tudi o razvijanju možnosti zgodnejše diagnostike,
kar je pomembno za zdravljenje. Z razumevanjem
vzrokov in mehanizmov nastanka in napredovanja
bolezni se omogoča razvoj visoko specifičnih
diagnostičnih metod in posledično učinkovitejših
zdravil. Velja poudariti, da čeprav bolezni tudi
danes z obstoječimi zdravili še ne moremo odpraviti,
jo v začetnih obdobjih lahko relativno dobro
zdravimo, upočasnimo njen potek in bolnikom ter
njihovim svojcem omogočimo bolj kvalitetno
življenje.
Zdravniki, medicinske sestre, socialni delavci in
drugi zdravstveni sodelavci nudijo zdravniške
usluge, praktične nasvete uporabne v vsakdanjem
življenju, svetovanje, čustveno podporo ter posredujejo
možnosti za druge vrste pomoči. S tem
pomembno vplivajo na zmanjševanje bremena, ki
ga nosijo družine varovancev z demenco.
Janez Plečnik
Tema letošnjega memorialnega sestanka profesorja
Janeza Plečnika je bila posvečena demencam. Na
njem so sodelovali najuglednejši domači in tuji
strokovnjaki s tega področja. Predavanja so obravnavala
razvoj in značilne bolezenske spremembe
pri različnih vrstah demenc, klinične značilnosti
demenc ter obravnavno in zdravljenje bolnika z
Raziskovalci so mnenja, da bo kombinacija
bazičnih in kliničnih raziskav, osredotočenih na
demence, sčasoma pripeljala do zgodnejše
diagnoze in bolj učinkovitega zdravljenja demenc.
S temi pozitivnimi mislimi se je letošnji memorialni
sestanek profesorja Janeza Plečnika tudi
zaključil.
Maja Šubelj
7

Utrinki
Spominčica december 2006
Slabo ravnotežje in oslabljen stisk roke kot
možna napovednika za demenco
V eni novejših raziskav so preverjali dejansko
fizično učinkovitost in ne le intenzivnost in
rednost telesnih vaj, za katere so nekatere
dosedanje študije pokazale možnost zmanjšanja
tveganja za razvoj Alzheimerjeve bolezni. Šest
let so spremljali 2288 ljudi. V času raziskave jih
je 319 zbolelo zaradi demence. Uporabljali so
različne teste, s pomočjo katerih so ugotovili, da
so težave pri hoji in slabše ravnotežje med prvimi
pokazatelji za razvoj demence. Kasnejši
pokazatelj je slabši stisk roke.
Potrebne bodo še nadaljnje raziskave, ki bodo
potrdile, ali so omenjeni pokazatelji primerni za
diagnostično obravnavo. Ponovno pa so pokazali,
kako pomembna je redna telesna vadba.
Želim postati član združenja Spominčica kot:
a) svojec ali bolnik b) strokovni delavec
c) podporni član d) ostalo ____________
in želim /ne želim prejemati glasilo
Lea Žmuc Veranič
Prirejeno po: BBC news, Poor balance predicts
Alzheimer's.
Zlati red za zasluge prof. dr. Bojanu
Accettu
Predsednik Republike Slovenije dr. Janez
Drnovšek je 25. oktobra letos z Zlatim redom za
zasluge odlikoval prof. dr. Bojana Accetta za
življenjsko delo na področju slovenske gerontologije,
medicinske geriatrije in interdisciplinarne
socialne gerontologije.
Kot je zapisano v obrazložitvi, je prof. dr. Bojan
Accetto pobudnik in začetnik slovenske gerontologije,
ki je že konec petdesetih let vse svoje
velike sposobnosti vložil v prizadevanja, da bi se v
Sloveniji razvili sodobna geriatrija in gerontologija.
Med njegovimi velikimi dosežki je
ustanovitev Inštituta za gerontologijo, ki ga je
vodil od ustanovitve leta 1966 vse do leta 1983, ko
se je pričel pripravljati na upokojitev. Inštitut za
gerontologijo je bil med prvimi svoje vrste v svetu.
Na področju gerontologije je prof. dr. Bojan
Accetto pionir znanstvenoraziskovalnega,
izobraževalnega in publicističnega dela, njegova
bibliografija obsega 160 znanstvenih in strokovnih
člankov, dve samostojni knjigi in nekaj zbornikov.
Misel in delo prof. dr. Bojana Accetta sta bila
vedno pred časom. Njegova misel, da je bilo
dvajseto stoletje stoletje pediatrije in je enaindvajseto
stoletje stoletje geriatrije, se je izkazala za
več kot resnično.
Katarina B. Štrukelj
8
Ime __________________________________
Naslov ________________________________
______________________________________
Poklic_________________________________
Datum _________ Podpis ________________
Članarina ni določena. Obkrožite ali vpišite
znesek, ki ga želite vplačati kot članarino.
3000 SIT 5000 SIT 8000 SIT
vaš predlog ______________
Prijavnico (lahko fotokopijo) pošljite na naslov:
Spominčica, Studenec 48, 1260 Ljubljana Polje
Forum Spominčice
http://www.ljudmila.org/zzppd ali
http://www.spomin.mojforum.si
Ljudje smo večinoma toliko srečni,
kolikor hočemo biti.
Abracham Lincoln
Spominèica
SLOVENSKO
ZDRU ENJE ZA POMOÈ PRI DEMENCI
Svetovalni telefon za pomoč pri demenci
01 / 52 83 995
ponedeljek, sreda, četrtek 15.00 - 17.00