06.07.2014 Views

junij - Ljudmila

junij - Ljudmila

junij - Ljudmila

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

Spominčica, <strong>junij</strong> 2008<br />

Aktualno<br />

<br />

BOLEZNI ŠČITNICE IN DEMENCA<br />

Aleš Kogoj<br />

Že dolgo velja pravilo, da so lahko nekatere<br />

bolezni žlez z notranjim izločanjem (ščitnica,<br />

obščitnične žleze, slinavka, nadledvične žleze,<br />

hipofiza) vzrok nastanka demence. Ozdravljena<br />

bolezen, katere izmed omenjenih žlez, naj bi tudi<br />

odpravila demenco, če le niso bile posledice prehude.<br />

Ali je res tako?<br />

Med žlezami z notranjim izločanjem, naj bi imele<br />

na nastanek demence najizrazitejši vpliv bolezni<br />

obščitničnih žlez, ki pa so precej redkejše kot<br />

bolezni ščitnice. Slednje prizadenejo približno<br />

tretjino do četrtino žensk po 40 letu starosti.<br />

Ščitnica vpliva na možgane na treh nivojih. Najpomembnejši<br />

je vpliv v fazi razvoja, v manjši<br />

toda pomembni meri vpliva tudi na delovanje že<br />

razvitih možganov. Morda pa je pomemben tudi<br />

vpliv na degenerativne procese možganov.<br />

Razvoj možganov<br />

Posledica pomanjkanja ščitničnih hormonov v<br />

času razvoja možganov ploda med nosečnostjo<br />

in odraščanja dojenčka je duševna manjrazvitost.<br />

S preiskavami in pravočasnim nadomeščanjem<br />

ščitničnega hormona v tej občutljivi fazi razvoja<br />

lahko preprečimo hude posledice.<br />

Hipertiroza<br />

Vpliv na delovanje možganov ter njihove spoznavne<br />

sposobnosti je posreden in neposreden.<br />

Znano je, da hipertirozo pogosto spremljata<br />

depresija in tesnobnost, redkeje pa hipomanija.<br />

Poznano je, da osebe z depresijo, tesnobnostjo in<br />

drugimi duševnimi motnjami pogosteje navajajo<br />

težave s spominom in z zbranostjo. Včasih gre le<br />

za njihov občutek, lahko pa so težave resnično<br />

prisotne, vplivajo na njihove umske sposobnosti<br />

in dejavnosti. Vendar pa lahko hipertiroza tudi<br />

neposredno povzroča motnje pozornosti, spomina<br />

in kompleksnih nalog.<br />

Hipotiroza<br />

Podobno kot povečana količina ščitničnih hormonov<br />

moti delovanje možganov tudi pomanjkanje<br />

slednjih. Hipotirozo pogosto spremljata<br />

tesnobnost in depresija, ki že sami lahko motita<br />

spominske funkcije in pozornost. Pomanjkanje<br />

ščitničnih hormonov pa tudi neposredno povzroča<br />

upočasnjenost, motnje spomina vključno<br />

s slabšim odloženim priklicem, motnje pozornosti,<br />

vidno-prostorskih in izvršilnih funkcij.<br />

Raziskave so pokazale, da je pri osebah z nezdravljeno<br />

hipotirozo, zmanjšan pretok krvi v posameznih<br />

predelih možganov. Poleg tega je upočasnjena<br />

električna aktivnost možganov. Običajno,<br />

nekaj mesecev po začetku nadomestnega zdravljenja<br />

s ščitničnim hormonom, opisane motnje<br />

izzvenijo, s tem pa se tudi popravijo spoznavne<br />

sposobnosti.<br />

Splošno velja, da naj bi hudo in dolgotrajno<br />

pomanjkanje ščitničnih hormonov povzročilo<br />

tako izrazite motnje spomina in ostalih umskih<br />

sposobnosti, da je posledica tega demenca. Prav<br />

tako je veljalo, da pravočasno zdravljenje hipotiroze<br />

odpravi demenco. Vendar novejši podatki<br />

kažejo, da je povsem reverzibilna demenca le zelo<br />

redka izjema. Kljub vsemu pa se ob zdravljenju<br />

hipotiroze pri bolniku z demenco umske sposobnosti<br />

vsaj deloma izboljšajo.<br />

Študije kažejo, da poveča hipotiroza verjetnost<br />

za nastanek demence za približno štirikrat<br />

in verjetnost za nastanek Alzheimerjeve<br />

bolezni za približno dvakrat.<br />

Čeprav je povezava dokaj trdno dokazana, pa<br />

taka povezava še ne pomeni nujno vzročne zveze.<br />

Morda lahko hipotiroza poveča verjetnost za<br />

nastanek Alzheimerjeve bolezni. Bolj verjetno pa<br />

se zdi, da pri nastajajoči Alzheimerjevi bolezni hipotiroza<br />

toliko poslabša delovanje možganov, da<br />

se demenca (prej) pokaže. Dokazano je namreč,<br />

da pri 37 % starejših, ki so izpolnjevali NIA-Reganove<br />

patološke kriterije za Alzheimerjevo bolezen,<br />

demence za časa življenja (še) ni bilo. Pri dobri<br />

tretjini starejših brez demence pa so po smrti<br />

našli druge bolezenske spremembe v možganih.<br />

Očitno je veliko starejših na robu demence, pri<br />

tem pa lahko ne le bolezni ščitnice, temveč tudi<br />

druge telesne bolezni, hitro porušijo krhko ravnovesje.<br />

Pomoč nudi:<br />

Društvo za pomoč pri obolenjih ščitnice<br />

Metuljčica, Smrekarjeva 44, 1000 Ljubljana<br />

Društvo nudi pomoč, izmenjavo mnenj in<br />

izkušenj v skupinah za samopomoč in na<br />

telefonu GSM: 041 244 251 ter forumu<br />

http://metuljcica.mojforum.si/.

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!