Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Spominčica, <strong>junij</strong> 2008<br />
Aktualno<br />
<br />
BOLEZNI ŠČITNICE IN DEMENCA<br />
Aleš Kogoj<br />
Že dolgo velja pravilo, da so lahko nekatere<br />
bolezni žlez z notranjim izločanjem (ščitnica,<br />
obščitnične žleze, slinavka, nadledvične žleze,<br />
hipofiza) vzrok nastanka demence. Ozdravljena<br />
bolezen, katere izmed omenjenih žlez, naj bi tudi<br />
odpravila demenco, če le niso bile posledice prehude.<br />
Ali je res tako?<br />
Med žlezami z notranjim izločanjem, naj bi imele<br />
na nastanek demence najizrazitejši vpliv bolezni<br />
obščitničnih žlez, ki pa so precej redkejše kot<br />
bolezni ščitnice. Slednje prizadenejo približno<br />
tretjino do četrtino žensk po 40 letu starosti.<br />
Ščitnica vpliva na možgane na treh nivojih. Najpomembnejši<br />
je vpliv v fazi razvoja, v manjši<br />
toda pomembni meri vpliva tudi na delovanje že<br />
razvitih možganov. Morda pa je pomemben tudi<br />
vpliv na degenerativne procese možganov.<br />
Razvoj možganov<br />
Posledica pomanjkanja ščitničnih hormonov v<br />
času razvoja možganov ploda med nosečnostjo<br />
in odraščanja dojenčka je duševna manjrazvitost.<br />
S preiskavami in pravočasnim nadomeščanjem<br />
ščitničnega hormona v tej občutljivi fazi razvoja<br />
lahko preprečimo hude posledice.<br />
Hipertiroza<br />
Vpliv na delovanje možganov ter njihove spoznavne<br />
sposobnosti je posreden in neposreden.<br />
Znano je, da hipertirozo pogosto spremljata<br />
depresija in tesnobnost, redkeje pa hipomanija.<br />
Poznano je, da osebe z depresijo, tesnobnostjo in<br />
drugimi duševnimi motnjami pogosteje navajajo<br />
težave s spominom in z zbranostjo. Včasih gre le<br />
za njihov občutek, lahko pa so težave resnično<br />
prisotne, vplivajo na njihove umske sposobnosti<br />
in dejavnosti. Vendar pa lahko hipertiroza tudi<br />
neposredno povzroča motnje pozornosti, spomina<br />
in kompleksnih nalog.<br />
Hipotiroza<br />
Podobno kot povečana količina ščitničnih hormonov<br />
moti delovanje možganov tudi pomanjkanje<br />
slednjih. Hipotirozo pogosto spremljata<br />
tesnobnost in depresija, ki že sami lahko motita<br />
spominske funkcije in pozornost. Pomanjkanje<br />
ščitničnih hormonov pa tudi neposredno povzroča<br />
upočasnjenost, motnje spomina vključno<br />
s slabšim odloženim priklicem, motnje pozornosti,<br />
vidno-prostorskih in izvršilnih funkcij.<br />
Raziskave so pokazale, da je pri osebah z nezdravljeno<br />
hipotirozo, zmanjšan pretok krvi v posameznih<br />
predelih možganov. Poleg tega je upočasnjena<br />
električna aktivnost možganov. Običajno,<br />
nekaj mesecev po začetku nadomestnega zdravljenja<br />
s ščitničnim hormonom, opisane motnje<br />
izzvenijo, s tem pa se tudi popravijo spoznavne<br />
sposobnosti.<br />
Splošno velja, da naj bi hudo in dolgotrajno<br />
pomanjkanje ščitničnih hormonov povzročilo<br />
tako izrazite motnje spomina in ostalih umskih<br />
sposobnosti, da je posledica tega demenca. Prav<br />
tako je veljalo, da pravočasno zdravljenje hipotiroze<br />
odpravi demenco. Vendar novejši podatki<br />
kažejo, da je povsem reverzibilna demenca le zelo<br />
redka izjema. Kljub vsemu pa se ob zdravljenju<br />
hipotiroze pri bolniku z demenco umske sposobnosti<br />
vsaj deloma izboljšajo.<br />
Študije kažejo, da poveča hipotiroza verjetnost<br />
za nastanek demence za približno štirikrat<br />
in verjetnost za nastanek Alzheimerjeve<br />
bolezni za približno dvakrat.<br />
Čeprav je povezava dokaj trdno dokazana, pa<br />
taka povezava še ne pomeni nujno vzročne zveze.<br />
Morda lahko hipotiroza poveča verjetnost za<br />
nastanek Alzheimerjeve bolezni. Bolj verjetno pa<br />
se zdi, da pri nastajajoči Alzheimerjevi bolezni hipotiroza<br />
toliko poslabša delovanje možganov, da<br />
se demenca (prej) pokaže. Dokazano je namreč,<br />
da pri 37 % starejših, ki so izpolnjevali NIA-Reganove<br />
patološke kriterije za Alzheimerjevo bolezen,<br />
demence za časa življenja (še) ni bilo. Pri dobri<br />
tretjini starejših brez demence pa so po smrti<br />
našli druge bolezenske spremembe v možganih.<br />
Očitno je veliko starejših na robu demence, pri<br />
tem pa lahko ne le bolezni ščitnice, temveč tudi<br />
druge telesne bolezni, hitro porušijo krhko ravnovesje.<br />
Pomoč nudi:<br />
Društvo za pomoč pri obolenjih ščitnice<br />
Metuljčica, Smrekarjeva 44, 1000 Ljubljana<br />
Društvo nudi pomoč, izmenjavo mnenj in<br />
izkušenj v skupinah za samopomoč in na<br />
telefonu GSM: 041 244 251 ter forumu<br />
http://metuljcica.mojforum.si/.