junij - Ljudmila
junij - Ljudmila junij - Ljudmila
Spominčica, junij 2008 Dobro je vedeti SKUPINA ZA SAMOPOMOČ SVOJCEV OSEB Z DEMENCO V DOMU PETRA UZARJA TRŽIČ Marjeta Šumič Skupina ljudi s podobnimi težavami so posamezniku največja psihološka opora, ko se znajde v situaciji, ki ji pogosto ni sam kos, ga izčrpava, mu jemlje moči in pogosto celo voljo do življenja. Tega se zavedamo tudi strokovni delavci v Domu Petra Uzarja Tržič, ob hkratnem posluhu in podpori vodstva. Zato smo pred dvema letoma skušali v skupino združiti svojce naših stanovalcev z diagnozo demenca. Na uvodno predavanje smo povabili medicinsko sestro iz Psihiatrične klinike Polje, gospo Branko Mikluž, ki je svojcem predstavila smisel združevanja svojcev v pogovorne skupine. S skupino smo pričeli mesec dni po uvodnem predavanju. Srečanja naj bi potekala enkrat mesečno, trajala naj bi eno uro in pol. Vodile pa naj bi jo socialna delavka in medicinska sestra ter delovna terapevtka in bolničarka in sicer izmenično v paru. Prvega srečanja se je udeležilo 12 svojcev. Med njimi so bili tisti, ki so potrebovali več informacij v zvezi z demenco in tisti, ki se z bolezenskim stanjem svojega sorodnika niso mogli sprijazniti in ga sprejeti v drugačni vlogi, kot so ga poznali vse življenje. Predvsem so težko razumeli, da se svojec nenavadno obnaša ali, da jih ne prepozna, medtem, ko jim je bil do nedavnega vzor in opora. Trije svojci, ki so imeli takšne občutke, so spoznali in začutili, da je skupina edina sredina, ki jim je v oporo, jih razume, posluša in jim svetuje, zato so ji ostali zvesti. Nekateri so prišli na srečanje samo enkrat in sicer z namenom »da vidim, za kaj gre«, naslednjič pa jih ni bilo več. A vsakdo je prinesel nekaj dobrega, svojo izkušnjo, v kateri je vsakdo našel nekaj zase in dal drugemu občutek, da v dani situaciji ni sam. Žal se je število udeležencev iz srečanja v srečanje zmanjševalo. Na zadnjem srečanju pred poletnimi počitnicami ni bilo na srečanje nobenega od naših svojcev več, pač pa sta prišli po nasvet dve sestri, ki sta doma skrbeli za svojo dementno mamo in sta nekje slišali, da bi lahko v domu dobili kak dober nasvet. Po pogovoru z njima smo prišli do spoznanja, da so ljudje, ki skrbijo za osebo z demenco doma in so z njo cel dan, v veliko večjih stiskah, kot tisti, katerih dementni svojci bivajo v instituciji in so bistveno bolj razbremenjeni skrbi. Odločili smo se, da v poletnih počitnicah srečanja prekinemo, v jeseni pa ponovno organiziramo sestanek s strokovnim predavanjem za vse svojce naših stanovalcev, svojce čakajočih na sprejem v dom, uporabnike pomoči na domu ter vse tiste, ki jih ta problematika zanima. To smo storili v mesecu oktobru lanskega leta, k sodelovanju smo povabili dr. Andreja Dernikoviča ter Judito Miško, ki sta pripravila izredno kvalitetno predavanje ter privabila v pogovor marsikoga od prisotnih. V mesecu novembru smo ponovno pričeli s srečanji skupine svojcev oseb z demenco. Voditeljici sva bili bolničarka ter delovna terapevtka. Kljub osebnemu povabilu in obveščanju v medijih, sta na srečanje prišla le dva svojca. S sovoditeljico sva bili kar malo v stiski, saj sva zaslutili žalostno usodo najinih prizadevanj. Potem, ko pa se je srečanje razvilo, nama je čedalje bolj postajalo jasno, da ni pomembno število udeležencev, pač pa posameznik, ki se doma iz dneva v dan, iz ure v uro, sam prebija v skrbi za svojega svojca z demenco. Pogosto doma nima nikogar, ki bi mu bil v pomoč ali psihično oporo, ga poskušal razumeti, namesto da mu očita, ko potoži, da ne zmore več sam. En sam tak človek v stiski je že lahko skupina. Vesela sem, da smo vztrajali. Z vsakim srečanjem se pojavi nov član, človek, ki je potreben naše pomoči in razumevanja, sprejmemo ga z vsem spoštovanjem, ga poslušamo, ga bodrimo in ko se naslednjič zopet srečamo, je to znamenje, da smo skupaj ustvarili sredino, v kateri se vsi dobro počutimo, se čutimo sprejete in razumljene. In to je glavni namen srečanj. Nikomur ne moremo odvzeti težav in ovir, ki jih prinaša življenje, toda skupaj lahko ustvarjamo moč, da jih lažje prebrodimo.
Dobro je vedeti Spominčica, junij 2008 GLASBA NAS SPREMLJA SKOZI VSE ŽIVLJENJE Nataša Đurič, Damjana Orel 16. maja letos je bil za bolnike z demenco, ki dneve preživljajo na Enoti za gerontopsihiatrijo Psihiatrične klinike v Ljubljani nekoliko drugačen dan. V naš vsakdan smo spet povabili glasbo. Tokrat nam jo je pomagal privabiti mlad harmonikar, sicer študent Visoke šole za zdravstvo. Za glasbo radi rečemo, da nas spremlja skozi vse življenje. Pri bolnikih z demenco ima še poseben pomen, zato jo delovni terapevti redno vključujemo v svoje terapevtske skupine. Tako imenovana glasbena terapija je, po definiciji stroke, vsaka namerna uporaba zvoka in glasbe v terapiji in zdravljenju ljudi vseh starostnih skupin, ki imajo težave na mentalnem, fizičnem, psihičnem ali čustvenem področju. V literaturi zasledimo skromne zapise o izboljšanju Alzheimerjeve bolezni po terapiji z glasbo, a so žal strokovno slabo podprte in znanstveno nepreverjene. Trdimo pa lahko, da glasba bolnikom pomaga, da se lažje sprostijo in omilijo stres. Glasbo lahko uporabimo tudi kot spremljavo pri telesni vadbi, vajah za razgibavanje ali vajah za mišično moč. Ob glasbi se prebudijo spomini, pomaga nam tudi pri izražanju čustev. Izbira glasbe je vedno prepuščena terapevtu, izbere pa jo na podlagi tega, kaj želi pri bolniku doseči (aktivacija, pomiritev, izražanje čustev). V kolikor je mogoče, jo lahko izbereta z bolnikom skupaj. Glasbeno terapijo vedno načrtujemo, skrbno opredelimo njen namen, prostor in čas. Glasbo lahko koristno uporabimo tudi v domačem okolju. V prodaji je veliko različnih zvrsti glasbe ali zvokov iz narave, na različnih medijih. Glasba iz radijskih programov je največkrat neprimerna, razen če načrtno izberemo posamezno glasbeno oddajo. Naša izbira bo vedno temeljila na želenem učinku glasbe. V kolikor bomo želeli bolnika pomiriti, ga bomo seveda morali najprej kar se da udobno namestiti, in že pri tem lahko vključimo glasbo. Pritegnila ga bo in lažje nam bo sledil v prostor, kamor ga želimo namestiti. Z namenom počitka se bo sprostil ob zvokih iz narave kot so: žuborenje potoka, pesmi ptic, šumenje listja v gozdu in podobno. Pomirjujoča je lahko tudi glasba klavirja, cerkvenih orgel ali godal. Zaspane ali slabše odzivne bolnike z demenco pogosto pritegne, razveseli ali vzpodbudi k večji dejavnosti slovenska narodno zabavna glasba. To, navadno zelo priljubljeno zvrst glasbe, lahko uporabimo ob praznovanjih ali veselih dogodkih, ko želimo, da je bolnik buden in živahen. Tovrstna aktivnost bo bolnika razgibala in ga hkrati dovolj utrudila za kasnejši nočni počitek. Narodno zabavna glasba je ob prvih pojavih radijskih sprejemnikov spremljala ljudi predvsem ob nedeljskih obedih in tako priklicani spomini nam lahko pomagajo pri tistih bolnikih, ki slabše jedo, ker te aktivnosti ne prepoznajo več. Poslušanje glasbe jim lahko obudi spomine na dogodek, ki ga je takšna glasba nekoč spremljala - torej nedeljsko kosilo. Klasična glasba, ob podpori božanja, rahle masaže in toplote, torej dotika in bližine ljudi, ki nas imajo radi, deluje pomirjujoče, pomaga pri sproščanju ter izražanju čustev. Bolnik z demenco bo v takem okolju čutil, da je sprejet, ljubljen in spoštovan, kar vsekakor pozitivno vpliva na medsebojne odnose s člani družine, ki ga negujejo. Bolnik nam bo tako posredno bolj zaupal, zato bo lažje sodeloval z nami, nam prisluhnil in se tudi po svojih močeh potrudil, da nam olajša težke trenutke pri negovanju. Izražanje s pomočjo glasbe je lahko tako povsem ustrezno nadomestilo za besedno komunikacijo. Nenazadnje glasba lahko pomaga tudi vsem tistim, ki se vsakodnevno trudimo in skrbimo za bolnike z demenco. Poslušanje glasbe, ki pomirja in sprošča je koristno za vsakodnevno polnjenje naših »baterij«. Izbira bo sicer bistveno lažja, saj svoj okus poznamo in vemo kaj nam prija, le čas je tisti, ki ga bo potrebno najti med vsakodnevnimi obveznostmi.
- Page 1 and 2: Glasilo Slovenskega združenja za p
- Page 3: Iz življenja Spominčica, junij 20
- Page 7 and 8: Predstavljamo Spominčica, junij 20
Dobro je vedeti<br />
Spominčica, <strong>junij</strong> 2008<br />
GLASBA NAS SPREMLJA SKOZI VSE ŽIVLJENJE<br />
Nataša Đurič, Damjana Orel<br />
<br />
16. maja letos je bil za bolnike z demenco, ki<br />
dneve preživljajo na Enoti za gerontopsihiatrijo<br />
Psihiatrične klinike v Ljubljani nekoliko drugačen<br />
dan. V naš vsakdan smo spet povabili glasbo.<br />
Tokrat nam jo je pomagal privabiti mlad harmonikar,<br />
sicer študent Visoke šole za zdravstvo.<br />
Za glasbo radi rečemo, da nas spremlja skozi vse<br />
življenje. Pri bolnikih z demenco ima še poseben<br />
pomen, zato jo delovni terapevti redno vključujemo<br />
v svoje terapevtske skupine. Tako imenovana<br />
glasbena terapija je, po definiciji stroke, vsaka<br />
namerna uporaba zvoka in glasbe v terapiji in<br />
zdravljenju ljudi vseh starostnih skupin, ki imajo<br />
težave na mentalnem, fizičnem, psihičnem ali<br />
čustvenem področju. V literaturi zasledimo skromne<br />
zapise o izboljšanju Alzheimerjeve bolezni po<br />
terapiji z glasbo, a so žal strokovno slabo podprte<br />
in znanstveno nepreverjene. Trdimo pa lahko, da<br />
glasba bolnikom pomaga, da se lažje sprostijo in<br />
omilijo stres. Glasbo lahko uporabimo tudi kot<br />
spremljavo pri telesni vadbi, vajah za razgibavanje<br />
ali vajah za mišično moč. Ob glasbi se prebudijo<br />
spomini, pomaga nam tudi pri izražanju čustev.<br />
Izbira glasbe je vedno prepuščena terapevtu, izbere<br />
pa jo na podlagi tega, kaj želi pri bolniku doseči<br />
(aktivacija, pomiritev, izražanje čustev). V kolikor<br />
je mogoče, jo lahko izbereta z bolnikom skupaj.<br />
Glasbeno terapijo vedno načrtujemo, skrbno<br />
opredelimo njen namen, prostor in čas.<br />
Glasbo lahko koristno uporabimo tudi v domačem<br />
okolju. V prodaji je veliko različnih zvrsti<br />
glasbe ali zvokov iz narave, na različnih medijih.<br />
Glasba iz radijskih programov je največkrat neprimerna,<br />
razen če načrtno izberemo posamezno<br />
glasbeno oddajo. Naša izbira bo vedno temeljila<br />
na želenem učinku glasbe. V kolikor bomo želeli<br />
bolnika pomiriti, ga bomo seveda morali najprej<br />
kar se da udobno namestiti, in že pri tem lahko<br />
vključimo glasbo. Pritegnila ga bo in lažje nam bo<br />
sledil v prostor, kamor ga želimo namestiti. Z namenom<br />
počitka se bo sprostil ob zvokih iz narave<br />
kot so: žuborenje potoka, pesmi ptic, šumenje<br />
listja v gozdu in podobno. Pomirjujoča je lahko<br />
tudi glasba klavirja, cerkvenih orgel ali godal.<br />
Zaspane ali slabše odzivne bolnike z demenco<br />
pogosto pritegne, razveseli ali vzpodbudi<br />
k večji dejavnosti slovenska narodno zabavna<br />
glasba.<br />
To, navadno zelo priljubljeno zvrst glasbe, lahko<br />
uporabimo ob praznovanjih ali veselih dogodkih,<br />
ko želimo, da je bolnik buden in živahen.<br />
Tovrstna aktivnost bo bolnika razgibala in ga<br />
hkrati dovolj utrudila za kasnejši nočni počitek.<br />
Narodno zabavna glasba je ob prvih pojavih radijskih<br />
sprejemnikov spremljala ljudi predvsem<br />
ob nedeljskih obedih in tako priklicani spomini<br />
nam lahko pomagajo pri tistih bolnikih, ki<br />
slabše jedo, ker te aktivnosti ne prepoznajo več.<br />
Poslušanje glasbe jim lahko obudi spomine na<br />
dogodek, ki ga je takšna glasba nekoč spremljala<br />
- torej nedeljsko kosilo.<br />
Klasična glasba, ob podpori božanja, rahle masaže<br />
in toplote, torej dotika in bližine ljudi, ki<br />
nas imajo radi, deluje pomirjujoče, pomaga pri<br />
sproščanju ter izražanju čustev. Bolnik z demenco<br />
bo v takem okolju čutil, da je sprejet, ljubljen<br />
in spoštovan, kar vsekakor pozitivno vpliva na<br />
medsebojne odnose s člani družine, ki ga negujejo.<br />
Bolnik nam bo tako posredno bolj zaupal,<br />
zato bo lažje sodeloval z nami, nam prisluhnil in<br />
se tudi po svojih močeh potrudil, da nam olajša<br />
težke trenutke pri negovanju. Izražanje s pomočjo<br />
glasbe je lahko tako povsem ustrezno nadomestilo<br />
za besedno komunikacijo.<br />
Nenazadnje glasba lahko pomaga tudi vsem tistim,<br />
ki se vsakodnevno trudimo in skrbimo za<br />
bolnike z demenco. Poslušanje glasbe, ki pomirja<br />
in sprošča je koristno za vsakodnevno polnjenje<br />
naših »baterij«. Izbira bo sicer bistveno lažja, saj<br />
svoj okus poznamo in vemo kaj nam prija, le čas<br />
je tisti, ki ga bo potrebno najti med vsakodnevnimi<br />
obveznostmi.
Change language