junij - Ljudmila

Glasilo Slovenskega združenja za pomoč pri demenci
ISSN 1581-8470
SPOMINČICA, SLOVENSKO ZDRUŽENJE ZA
POMOČ PRI DEMENCI, IMA NOVO PREDSEDNICO
Damjana Orel
V sredo 19. marca je potekal redni letni občni zbor Spominčice, slovenskega
združenja za pomoč pri demenci.
Predsednik Združenja je najprej podal poročilo o delovanju v preteklem
letu. Poudaril je, da je bila večina nalog iz preteklega leta uspešno realiziranih,
nekaj pa jih je v teku realizacije ali pa čakajo na realizacijo v prihodnosti.
Uspešno potekajo sledeče dejavnosti: izobraževanje strokovnih delavcev
v različnih delovnih organizacijah, izobraževalni program za svojce bolnikov
z demenco »Ne pozabi me«, svetovalni telefon za pomoč pri demenci
Spominčica, spletna stran Združenja, vsak drugi mesec pa izhaja glasilo
Spominčica. Zbornik 5. psihogeriatričnega srečanja bo pripravljen v maju.
Žal nismo uspeli realizirati potrebe po oblikovanju delovne skupine za povezovanje
med regijskimi društvi, predvsem zaradi pomanjkanja finančnih
sredstev in prostovoljcev, ki bi bili pripravljeni sodelovati pri tej nalogi.
Predsednik Združenja je seznanil prisotne tudi s finančnim poročilom za
preteklo leto. Ker na lanskem Občnem zboru nismo uspeli izvoliti novega
predsednika in blagajnika Združenja, smo k tej nalogi ponovno pristopili.
Obe funkciji sta zahtevni, zato je bila odločitev posameznika za sprejetje
teh funkcij težka. Z velikim veseljem smo zato pozdravili odločitev gospe
Danice Simšič, da sprejme funkcijo predsednika Združenja in gospe Katje
Umbreht, da prevzame funkcijo blagajnika. Dosedanji predsednik in blagajničarka
sta novo izvoljenima članicama predsedstva Združenja zaželela
uspešno delo in ponudila svojo pomoč.
Sprejeli smo še sklep, da Spominčica Šentjur, združenje zahodnoštajerske
pokrajine za pomoč pri demenci, lahko uporablja logotip Slovenskega
združenja za pomoč pri demenci, s spremenjenim podnapisom, za kar nas
je zaprosila njihova predsednica. Novi predsednici in blagajničarki ob izvolitvi
čestitamo in jima želimo uspešno vodenje Združenja, da bodo naši
uporabniki resnično čutili, da v stiski in v boju z boleznijo niso sami.
junij 2008, letnik 6, številka 3
VSEBINA
2 - Informacije o dejavnostih
3 - Blizu smo tudi mi
Pomoč bližnjih, ji ni nič pomenila.
Pozabljala je imena svojcev, krajev, bila
je vsak dan bolj obupana. Velikokrat
me je vprašala, kaj je z njeno glavo in
kaj se z njo dogaja.
4 - Skupina za samopomoč
svojcev oseb z demenco
v Domu Petra Uzarja Tržič
Potem, ko pa se je srečanje razvilo,
nama je čedalje bolj postajalo jasno,
da ni pomembno število udeležencev,
pač pa posameznik, ki se doma iz
dneva v dan, iz ure v uro, sam prebija
v skrbi za svojega svojca z demenco.
5 - Glasba nas spremlja skozi vse
življenje
Zaspane ali slabše odzivne bolnike
z demenco pogosto pritegne, razveseli
ali vzpodbudi k večji dejavnosti
slovenska narodno zabavna glasba.
6 - Bolezni ščitnice in demenca
Študije kažejo, da poveča hipotiroza
verjetnost za nastanek demence za
približno štirikrat in verjetnost za
nastanek Alzheimerjeve bolezni za
približno dvakrat.
7 - Izšel je Zbornik
5. psihogeriatričnega srečanja
Zbornik v štirinajstih prispevkih predstavlja
različne poglede, izkušnje, izzive
in priložnosti, ki jih prinaša ta, čedalje
bolj, aktualna problematika.
8 - Utrinki
Zaključil se je cikel osmih
predavanj v Šentjurju
Priprave na Svetovni dan
Alzheimerjeve bolezni 2008 -
21. september

Spominčica, junij 2008
Informacije
Glasilo Spominčica je namenjeno informiranju o
demenci in drugih duševnih motnjah v starosti. Izhaja
vsaka dva meseca.
Izdajatelj in založnik
Studenec 48, 1260 Ljubljana Polje, Slovenija
E: zzppd@mail.ljudmila.org, www.ljudmila.org/zzppd
DŠ: 58674721
Uredniški odbor
Branka Mikluž, Aleš Kogoj, Nataša Vakselj, Jana Dragar,
Alenka Hribšek, Janja Letnikoska, Katarina B. Štrukelj,
Zlata Živič, Damjana Orel
Tisk
Tiskarna Vovk
Dejavnosti združenja potekajo v sodelovanju z
in s finančno pomočjo
Donacije lahko nakažete na račun št.:
02056-0051100513,
NLB enota 4028, Ljubljana Fužine
Vabimo vas k soustvarjanju glasila Spominčica.
Prispevke za glasilo, ki naj ne bodo daljši od 4600
znakov s presledki, pošljite na naš naslov. Dobrodošle
so tudi fotografije. Kadar so fotografije v elektronski
obliki, morajo biti priložene kot samostojna
datoteka. Uredništvo si pridržuje pravico do recenzije
prispevka. Obvestila o dejavnostih, ki jih namenjate
osebam z demenco in njihovim svojcem,
sprejemamo na elektronski naslov združenja.
Spominčica - slovensko združenje za pomoč pri demenci
- Kontakt: e-pošta: zzppd@mail.ljudmila.org, spletna
stran: www.ljudmila.org/zzppd/ • Svetovalni telefon in
informacije: 01 52 83 995 vsak delovni ponedeljek, sredo in
četrtek od 15.00 do 17.00 ure. • Skupina za samopomoč svojcev
bolnikov z demenco v Ljubljani vsako prvo sredo v mesecu.
• Izobraževalni program za svojce bolnikov z demenco
Ne pozabi me
GO-Spominčica, društvo za pomoč pri demenci severnoprimorske
regije - Kontakt: Ulica Padlih borcev 13,
5290 Šempeter pri Gorici, e-pošta: go.spomincica@ssz-slo.
si, go-spomincica@bolnisnica-go.si. Telefon: 05 330 69 07,
od ponedeljka do petka od 8. do 11. ure. • Uradne ure:
Dom upokojencev Nova Gorica, stranski vhod, ambulanta,
vsaka tretja sreda v mesecu od 15.30 do 16.30, izven urnika
po predhodnem dogovoru. • Skupina za samopomoč: vsako
tretjo sredo v mesecu v Domu upokojencev Nova Gorica
ob 16.30; vsak drugi četrtek v mesecu v Ajdovščini ob 16.30
v prostorih Šenta, Bevkova 2. • Izobraževalni program za
svojce Spomni se me...
Spominčica Škofja Loka - Telefon: 041 698 749, vsak
ponedeljek od 15. do 16. ure. • Domska skupina za samopomoč
svojcev bolnikov z demenco je vsak prvi torek
v mesecu od 18. ure dalje v Centru slepih, slabovidnih in
starejših, Stara Loka 31, Škofja Loka.
Združenje zahodnoštajerske pokrajine za pomoč pri
demenci Spominčica Šentjur - Dom starejših Šentjur,
Svetinova ulica 1, 3230 Šentjur, Telefon: 03 74 61 700 vsak
prvi četrtek v mesecu od 16.00 do 17.00 ure, e-pošta: zlata.
felc@gmail.com, Uradne ure: Dom starejših Šentjur, vsak
prvi četrtek v mesecu od 16.00 do 17.00 ure, • Skupina
za samopomoč: Dom starejših Šentjur, vsak prvi četrtek v
mesecu ob 17. 00 uri, • Izobraževalni program za svojce
bolnikov z demenco: Pomagaj se mi spomniti, Pogled v
svet oseb z demenco.
Druge skupine za samopomoč bolnikom z demenco
in njihovim svojcem
Piran in Izola - Informacije: Zavod za zdravstveno varstvo
Koper, Vojkovo nabrežje 4/A, Koper, telefon: 05 663 08 23
vsak delovni dan med 8. in 10. uro, kontaktna oseba: Nevenka
Ražman, e-pošta: nevenka.razman@zzv-kp.si
Metlika - Skupina za pomoč svojcem oseb z demenco Regratova
lučka - Skupina se sestaja enkrat mesečno - vsako
prvo sredo ob 14. uri v prostorih Doma počitka Metlika.
Vodja skupine je Vlasta Petraš, telefon: 07 30 63145, e-pošta:
vlasta.petras@ssz-slo.si
Dravograd - Skupina za samopomoč v Domu starejših
občanov.
Krško, Brežice, Sevnica - Skupina za samopomoč v Posavju
- Kontaktna oseba: Marta Kavšek, telefon: 07 488 18 82.
Tržič: Skupina za samopomoč svojcev oseb z demenco.
Dom Petra Uzarja, Ročevnica 58, 4290 Tržič. Srečanja potekajo
vsak 1. delovni torek v mesecu v Sejni sobi Doma
Petra Uzarja in trajajo uro in pol. Kontaktna oseba Marjeta
Šumič, telefon: 051 36 36 13.

Iz življenja
Spominčica, junij 2008
BLIZU SMO TUDI MI
Nada
Moja tašča je gospa v 85 letu starosti. Že dolga
leta je vdova. Sama je živela v svojem stanovanju,
kjer smo jo pogosto obiskovali. Bila je zelo natančna
gospa, dobra gospodinja in mati. Rada je
bila urejena in lepo oblečena. Veliko ji je pomenilo,
da je bila v središču pozornosti in da smo
vsi delali tako, kot je želela. Na nek način smo se
je vsi bali, a smo se naučili živeti z njo.
Pred štirimi leti pa se je vse, kar naenkrat spremenilo.
S svojci je postala prijazna, za vsakogar je
našla dobro besedo. Te spremembe smo bili zelo
veseli. A odnos do sosedov je bil vsak dan slabši.
Našla si je žrtev, jo obtoževala, zmerjala, klicala
policijo. To je trajalo celo leto. V bloku je imela
samo dve sosedi, s katerima je bila v dobrem
odnosu, pa še iz teh se je norčevala. Naenkrat pa
tudi teh ni več omenjala, pomaknila se je sama
vase in bila iz dneva v dan bolj jokava. Vsak dan
je imela novo bolezen, zavračala je hrano, stanovanje
ni bilo več tako čisto kot prej. Opazili smo,
da ni poznala več denarja, tudi njena zunanjost ji
ni bila več tako pomembna. Njena osebna higiena
se je zelo poslabšala, stanovanje je začela mazati
z lastnim blatom. Noči se je zelo bala. Videla
je razne ljudi, ki so prihajali k njej, ji kradli hrano
in jo hoteli nekam odpeljati. Vsa okna je imela
zaprta in rolete spuščene, da svetlobe ni bilo
nikjer, razen v kuhinji. Vsak prosti prostorček je
zamašila s papirjem. Zelo je shujšala, rada je imela
le mleko, rekoč, to je dobro za kosti. Veliko je
pripovedovala o svojih starših, bratih in sestrah
in o domačem kraju. Morila jo je druga svetovna
vojna in njene strahote. Sedanjost je sploh ni več
zanimala. Bala se je smrti in vsak dan je govorila,
da ne bo več dolgo. Stala je pred ogledalom in se
opazovala, ni se mogla sprijazniti, da je postala
stara. Rada je bila sama, a bilo jo je strah, zato
nas je vedno klicala, da smo bili ob njej.
Pomoč bližnjih, ji ni nič pomenila. Pozabljala
je imena svojcev, krajev, bila je vsak dan
bolj obupana. Velikokrat me je vprašala, kaj
je z njeno glavo in kaj se z njo dogaja.
Sama delam v domu starejših občanov, največ z
dementnimi ljudmi. Čutila sem, da je tudi pri
mami vzrok vseh težav demenca. Tudi zdravniki
so to ugotovili. Mame nismo upali puščati same,
bilo nas je strah. Vsi hodimo v službo, zato je
bila mama nekaj časa sama. Topli obrok je dobila
iz doma starostnikov. Za premestitev v dom ni
hotela slišati. Rekla je: »Rajši umrem, kot da bi
šla tja!« Stanje pa se je slabšalo iz dneva v dan.
Vedno bolj se je bala smrti. Pa tudi prividov, ki
se jih je zelo bala, je bilo iz dneva v dan več. Verjetno
si je prav zaradi tega strahu premislila in
sama rekla, da bi šla v dom. Želela si je, da bi
živela v sobi s sostanovalko. Kar sama si je pripravila
oblačila in stvari, ki jih bi odnesla s seboj
in tako pripravljena čakala na sprejem.
Ko je prišel dan odhoda, se je poslovila od sosedov
in vesela odšla v svoj novi dom. Ko smo
mamo pripeljali v dom, so nas prav lepo sprejeli.
Socialna delavka in višja medicinska sestra
sta nam vse razložili. Enako tudi mami. Bila je
sprejeta na varovani oddelek. Na oddelku so jo
zelo lepo sprejeli. Veliko stanovalcev je mamo
poznalo, a ona se jih ni spominjala. Pokazali so ji
sobo, v kateri jo je čakala njena sostanovalka. Na
mamino posteljo so za dobrodošlico položili lepo
rdečo vrtnico. Mama je bila zelo vesela.
Sedaj živi v domu že dve leti. Nikoli ne omenja
svojega doma in nima želje, da bi kdaj šla tja.
Rada je med sostanovalci, čeprav se pogosto tudi
skrega. Na srečo kmalu pozabi, na koga je bila jezna.
V domu lepo skrbijo zanjo. Sama je postala
veliko bolj urejena kot doma. Na svojo osebno
higieno spet nekaj da, rada pospravi za seboj in
hodi na razne prireditve. Ni je več tako strah,
celo okno je lahko ponoči odprto. Sedaj živi v
veliki družini, vsi jo razumejo. Tudi svojci smo
del te družine. Zelo smo veseli, da ji je lepo.
Sama delam na tem oddelku in z mamo sva vsak
dan skupaj. Včasih jo vzamemo domov in tega se
razveseli. Vedno nam pripoveduje, kako je lepo v
domu in da je tam zelo rada. Pravi: »Pridi kdaj
pogledat, pa boš videla, kako mi je lepo. Vsi me
poznajo, kličejo me Joži, pravijo kako sem lepa
in vsi me imajo radi«. Ko je kakšno uro pri nas,
pa že želi nazaj v dom, da jih ne bo skrbelo.
Zanjo je zelo pomembno, da jo zjutraj pohvalimo,
kako se je lepo oblekla, rada se namaže po
obrazu, včasih ima vse barve na sebi. A glavno, da
ji je lepo. Ko se gleda v ogledalo, pravi: »Res sem
najlepša«. Besede ji ne gredo več tako gladko. Pride
dan, ko kaže na svoje roke ali telo in pravi, da
je vse mrtvo. Včasih pa je vsa nasmejana in si poje
pesmico, edino, ki jo še zna - Prišla bo pomlad.
Mi pa upamo, da bi teh pomladi bilo še veliko.

Spominčica, junij 2008
Dobro je vedeti
SKUPINA ZA SAMOPOMOČ SVOJCEV OSEB Z DEMENCO
V DOMU PETRA UZARJA TRŽIČ
Marjeta Šumič
Skupina ljudi s podobnimi težavami so posamezniku
največja psihološka opora, ko se znajde v
situaciji, ki ji pogosto ni sam kos, ga izčrpava, mu
jemlje moči in pogosto celo voljo do življenja.
Tega se zavedamo tudi strokovni delavci v Domu
Petra Uzarja Tržič, ob hkratnem posluhu in podpori
vodstva. Zato smo pred dvema letoma skušali
v skupino združiti svojce naših stanovalcev z
diagnozo demenca.
Na uvodno predavanje smo povabili medicinsko
sestro iz Psihiatrične klinike Polje, gospo Branko
Mikluž, ki je svojcem predstavila smisel združevanja
svojcev v pogovorne skupine. S skupino
smo pričeli mesec dni po uvodnem predavanju.
Srečanja naj bi potekala enkrat mesečno, trajala
naj bi eno uro in pol. Vodile pa naj bi jo socialna
delavka in medicinska sestra ter delovna terapevtka
in bolničarka in sicer izmenično v paru.
Prvega srečanja se je udeležilo 12 svojcev. Med
njimi so bili tisti, ki so potrebovali več informacij
v zvezi z demenco in tisti, ki se z bolezenskim
stanjem svojega sorodnika niso mogli sprijazniti
in ga sprejeti v drugačni vlogi, kot so ga poznali
vse življenje. Predvsem so težko razumeli, da se
svojec nenavadno obnaša ali, da jih ne prepozna,
medtem, ko jim je bil do nedavnega vzor
in opora. Trije svojci, ki so imeli takšne občutke,
so spoznali in začutili, da je skupina edina sredina,
ki jim je v oporo, jih razume, posluša in jim
svetuje, zato so ji ostali zvesti. Nekateri so prišli
na srečanje samo enkrat in sicer z namenom »da
vidim, za kaj gre«, naslednjič pa jih ni bilo več. A
vsakdo je prinesel nekaj dobrega, svojo izkušnjo,
v kateri je vsakdo našel nekaj zase in dal drugemu
občutek, da v dani situaciji ni sam.
Žal se je število udeležencev iz srečanja v srečanje
zmanjševalo. Na zadnjem srečanju pred poletnimi
počitnicami ni bilo na srečanje nobenega od naših
svojcev več, pač pa sta prišli po nasvet dve sestri, ki
sta doma skrbeli za svojo dementno mamo in sta
nekje slišali, da bi lahko v domu dobili kak dober
nasvet. Po pogovoru z njima smo prišli do spoznanja,
da so ljudje, ki skrbijo za osebo z demenco
doma in so z njo cel dan, v veliko večjih stiskah,
kot tisti, katerih dementni svojci bivajo v instituciji
in so bistveno bolj razbremenjeni skrbi.
Odločili smo se, da v poletnih počitnicah srečanja
prekinemo, v jeseni pa ponovno organiziramo
sestanek s strokovnim predavanjem za vse svojce
naših stanovalcev, svojce čakajočih na sprejem v
dom, uporabnike pomoči na domu ter vse tiste, ki
jih ta problematika zanima. To smo storili v mesecu
oktobru lanskega leta, k sodelovanju smo povabili
dr. Andreja Dernikoviča ter Judito Miško,
ki sta pripravila izredno kvalitetno predavanje ter
privabila v pogovor marsikoga od prisotnih.
V mesecu novembru smo ponovno pričeli s srečanji
skupine svojcev oseb z demenco. Voditeljici
sva bili bolničarka ter delovna terapevtka. Kljub
osebnemu povabilu in obveščanju v medijih, sta
na srečanje prišla le dva svojca. S sovoditeljico
sva bili kar malo v stiski, saj sva zaslutili žalostno
usodo najinih prizadevanj.
Potem, ko pa se je srečanje razvilo, nama je
čedalje bolj postajalo jasno, da ni pomembno
število udeležencev, pač pa posameznik,
ki se doma iz dneva v dan, iz ure v uro, sam
prebija v skrbi za svojega svojca z demenco.
Pogosto doma nima nikogar, ki bi mu bil v pomoč
ali psihično oporo, ga poskušal razumeti, namesto
da mu očita, ko potoži, da ne zmore več sam. En
sam tak človek v stiski je že lahko skupina.
Vesela sem, da smo vztrajali. Z vsakim srečanjem
se pojavi nov član, človek, ki je potreben naše pomoči
in razumevanja, sprejmemo ga z vsem spoštovanjem,
ga poslušamo, ga bodrimo in ko se
naslednjič zopet srečamo, je to znamenje, da smo
skupaj ustvarili sredino, v kateri se vsi dobro počutimo,
se čutimo sprejete in razumljene. In to je
glavni namen srečanj. Nikomur ne moremo odvzeti
težav in ovir, ki jih prinaša življenje, toda skupaj
lahko ustvarjamo moč, da jih lažje prebrodimo.

Dobro je vedeti
Spominčica, junij 2008
GLASBA NAS SPREMLJA SKOZI VSE ŽIVLJENJE
Nataša Đurič, Damjana Orel
16. maja letos je bil za bolnike z demenco, ki
dneve preživljajo na Enoti za gerontopsihiatrijo
Psihiatrične klinike v Ljubljani nekoliko drugačen
dan. V naš vsakdan smo spet povabili glasbo.
Tokrat nam jo je pomagal privabiti mlad harmonikar,
sicer študent Visoke šole za zdravstvo.
Za glasbo radi rečemo, da nas spremlja skozi vse
življenje. Pri bolnikih z demenco ima še poseben
pomen, zato jo delovni terapevti redno vključujemo
v svoje terapevtske skupine. Tako imenovana
glasbena terapija je, po definiciji stroke, vsaka
namerna uporaba zvoka in glasbe v terapiji in
zdravljenju ljudi vseh starostnih skupin, ki imajo
težave na mentalnem, fizičnem, psihičnem ali
čustvenem področju. V literaturi zasledimo skromne
zapise o izboljšanju Alzheimerjeve bolezni po
terapiji z glasbo, a so žal strokovno slabo podprte
in znanstveno nepreverjene. Trdimo pa lahko, da
glasba bolnikom pomaga, da se lažje sprostijo in
omilijo stres. Glasbo lahko uporabimo tudi kot
spremljavo pri telesni vadbi, vajah za razgibavanje
ali vajah za mišično moč. Ob glasbi se prebudijo
spomini, pomaga nam tudi pri izražanju čustev.
Izbira glasbe je vedno prepuščena terapevtu, izbere
pa jo na podlagi tega, kaj želi pri bolniku doseči
(aktivacija, pomiritev, izražanje čustev). V kolikor
je mogoče, jo lahko izbereta z bolnikom skupaj.
Glasbeno terapijo vedno načrtujemo, skrbno
opredelimo njen namen, prostor in čas.
Glasbo lahko koristno uporabimo tudi v domačem
okolju. V prodaji je veliko različnih zvrsti
glasbe ali zvokov iz narave, na različnih medijih.
Glasba iz radijskih programov je največkrat neprimerna,
razen če načrtno izberemo posamezno
glasbeno oddajo. Naša izbira bo vedno temeljila
na želenem učinku glasbe. V kolikor bomo želeli
bolnika pomiriti, ga bomo seveda morali najprej
kar se da udobno namestiti, in že pri tem lahko
vključimo glasbo. Pritegnila ga bo in lažje nam bo
sledil v prostor, kamor ga želimo namestiti. Z namenom
počitka se bo sprostil ob zvokih iz narave
kot so: žuborenje potoka, pesmi ptic, šumenje
listja v gozdu in podobno. Pomirjujoča je lahko
tudi glasba klavirja, cerkvenih orgel ali godal.
Zaspane ali slabše odzivne bolnike z demenco
pogosto pritegne, razveseli ali vzpodbudi
k večji dejavnosti slovenska narodno zabavna
glasba.
To, navadno zelo priljubljeno zvrst glasbe, lahko
uporabimo ob praznovanjih ali veselih dogodkih,
ko želimo, da je bolnik buden in živahen.
Tovrstna aktivnost bo bolnika razgibala in ga
hkrati dovolj utrudila za kasnejši nočni počitek.
Narodno zabavna glasba je ob prvih pojavih radijskih
sprejemnikov spremljala ljudi predvsem
ob nedeljskih obedih in tako priklicani spomini
nam lahko pomagajo pri tistih bolnikih, ki
slabše jedo, ker te aktivnosti ne prepoznajo več.
Poslušanje glasbe jim lahko obudi spomine na
dogodek, ki ga je takšna glasba nekoč spremljala
- torej nedeljsko kosilo.
Klasična glasba, ob podpori božanja, rahle masaže
in toplote, torej dotika in bližine ljudi, ki
nas imajo radi, deluje pomirjujoče, pomaga pri
sproščanju ter izražanju čustev. Bolnik z demenco
bo v takem okolju čutil, da je sprejet, ljubljen
in spoštovan, kar vsekakor pozitivno vpliva na
medsebojne odnose s člani družine, ki ga negujejo.
Bolnik nam bo tako posredno bolj zaupal,
zato bo lažje sodeloval z nami, nam prisluhnil in
se tudi po svojih močeh potrudil, da nam olajša
težke trenutke pri negovanju. Izražanje s pomočjo
glasbe je lahko tako povsem ustrezno nadomestilo
za besedno komunikacijo.
Nenazadnje glasba lahko pomaga tudi vsem tistim,
ki se vsakodnevno trudimo in skrbimo za
bolnike z demenco. Poslušanje glasbe, ki pomirja
in sprošča je koristno za vsakodnevno polnjenje
naših »baterij«. Izbira bo sicer bistveno lažja, saj
svoj okus poznamo in vemo kaj nam prija, le čas
je tisti, ki ga bo potrebno najti med vsakodnevnimi
obveznostmi.

Spominčica, junij 2008
Aktualno
BOLEZNI ŠČITNICE IN DEMENCA
Aleš Kogoj
Že dolgo velja pravilo, da so lahko nekatere
bolezni žlez z notranjim izločanjem (ščitnica,
obščitnične žleze, slinavka, nadledvične žleze,
hipofiza) vzrok nastanka demence. Ozdravljena
bolezen, katere izmed omenjenih žlez, naj bi tudi
odpravila demenco, če le niso bile posledice prehude.
Ali je res tako?
Med žlezami z notranjim izločanjem, naj bi imele
na nastanek demence najizrazitejši vpliv bolezni
obščitničnih žlez, ki pa so precej redkejše kot
bolezni ščitnice. Slednje prizadenejo približno
tretjino do četrtino žensk po 40 letu starosti.
Ščitnica vpliva na možgane na treh nivojih. Najpomembnejši
je vpliv v fazi razvoja, v manjši
toda pomembni meri vpliva tudi na delovanje že
razvitih možganov. Morda pa je pomemben tudi
vpliv na degenerativne procese možganov.
Razvoj možganov
Posledica pomanjkanja ščitničnih hormonov v
času razvoja možganov ploda med nosečnostjo
in odraščanja dojenčka je duševna manjrazvitost.
S preiskavami in pravočasnim nadomeščanjem
ščitničnega hormona v tej občutljivi fazi razvoja
lahko preprečimo hude posledice.
Hipertiroza
Vpliv na delovanje možganov ter njihove spoznavne
sposobnosti je posreden in neposreden.
Znano je, da hipertirozo pogosto spremljata
depresija in tesnobnost, redkeje pa hipomanija.
Poznano je, da osebe z depresijo, tesnobnostjo in
drugimi duševnimi motnjami pogosteje navajajo
težave s spominom in z zbranostjo. Včasih gre le
za njihov občutek, lahko pa so težave resnično
prisotne, vplivajo na njihove umske sposobnosti
in dejavnosti. Vendar pa lahko hipertiroza tudi
neposredno povzroča motnje pozornosti, spomina
in kompleksnih nalog.
Hipotiroza
Podobno kot povečana količina ščitničnih hormonov
moti delovanje možganov tudi pomanjkanje
slednjih. Hipotirozo pogosto spremljata
tesnobnost in depresija, ki že sami lahko motita
spominske funkcije in pozornost. Pomanjkanje
ščitničnih hormonov pa tudi neposredno povzroča
upočasnjenost, motnje spomina vključno
s slabšim odloženim priklicem, motnje pozornosti,
vidno-prostorskih in izvršilnih funkcij.
Raziskave so pokazale, da je pri osebah z nezdravljeno
hipotirozo, zmanjšan pretok krvi v posameznih
predelih možganov. Poleg tega je upočasnjena
električna aktivnost možganov. Običajno,
nekaj mesecev po začetku nadomestnega zdravljenja
s ščitničnim hormonom, opisane motnje
izzvenijo, s tem pa se tudi popravijo spoznavne
sposobnosti.
Splošno velja, da naj bi hudo in dolgotrajno
pomanjkanje ščitničnih hormonov povzročilo
tako izrazite motnje spomina in ostalih umskih
sposobnosti, da je posledica tega demenca. Prav
tako je veljalo, da pravočasno zdravljenje hipotiroze
odpravi demenco. Vendar novejši podatki
kažejo, da je povsem reverzibilna demenca le zelo
redka izjema. Kljub vsemu pa se ob zdravljenju
hipotiroze pri bolniku z demenco umske sposobnosti
vsaj deloma izboljšajo.
Študije kažejo, da poveča hipotiroza verjetnost
za nastanek demence za približno štirikrat
in verjetnost za nastanek Alzheimerjeve
bolezni za približno dvakrat.
Čeprav je povezava dokaj trdno dokazana, pa
taka povezava še ne pomeni nujno vzročne zveze.
Morda lahko hipotiroza poveča verjetnost za
nastanek Alzheimerjeve bolezni. Bolj verjetno pa
se zdi, da pri nastajajoči Alzheimerjevi bolezni hipotiroza
toliko poslabša delovanje možganov, da
se demenca (prej) pokaže. Dokazano je namreč,
da pri 37 % starejših, ki so izpolnjevali NIA-Reganove
patološke kriterije za Alzheimerjevo bolezen,
demence za časa življenja (še) ni bilo. Pri dobri
tretjini starejših brez demence pa so po smrti
našli druge bolezenske spremembe v možganih.
Očitno je veliko starejših na robu demence, pri
tem pa lahko ne le bolezni ščitnice, temveč tudi
druge telesne bolezni, hitro porušijo krhko ravnovesje.
Pomoč nudi:
Društvo za pomoč pri obolenjih ščitnice
Metuljčica, Smrekarjeva 44, 1000 Ljubljana
Društvo nudi pomoč, izmenjavo mnenj in
izkušenj v skupinah za samopomoč in na
telefonu GSM: 041 244 251 ter forumu
http://metuljcica.mojforum.si/.

Predstavljamo
Spominčica, junij 2008
IZŠEL JE ZBORNIK 5. PSIHOGERIATRIČNEGA SREČANJA
Branka Mikluž
V mesecu maju je združenje Spominčica izdalo
Zbornik 5. psihogeriatričnega srečanja z naslovom
Gerontopsihiatrija - izziv in priložnost sodobnega
časa. V zborniku so prispevki različnih
slovenskih, pa tudi tujih strokovnjakov, ki se v
svojem poklicnem življenju ukvarjajo z duševnimi
motnjami v starosti in z vsemi težavami, ki jih
le-te prinašajo.
Zbornik v štirinajstih prispevkih predstavlja
različne poglede, izkušnje, izzive in
priložnosti, ki jih prinaša ta, čedalje bolj,
aktualna problematika.
V prvem sklopu prispevkov so predstavljena urgentna
stanja v gerontopsihiatriji, ki jih avtor
predstavlja kot posledico prepletanja različnih
vzročnih dejavnikov, kot so duševne motnje,
telesne bolezni, neželeni učinki zdravil, osebne
stiske in socialno neugodni dejavniki. Poudarja,
da je natančno prepoznavanje različnih vzrokov
urgentnih stanj pogoj za uspešno pomoč bolnikom.
Naslednja dva prispevka sta namenjena
posebnostim pri prehranski podpori psihogeriatričnega
bolnika ter nujnim ukrepom pri odklanjanju
hrane pri bolnikih z demenco. Prvi
prispevek opisuje dejavnike, ki vplivajo na slabšo
prehranjenost starostnika, kar dodatno vodi do
upadanja psihofizičnih funkcij in poudarja pomen
in način prehranske obravnave starostnika.
V drugem pa avtorica opisuje odklanjanje hrane
kot resen zaplet bolezni pri bolniku z demenco,
ki ga je treba reševati z večplastnimi intervencijami,
včasih tudi proti volji bolnika. Četrti prispevek
pa predstavlja demenco kot izziv za socialno
delo, saj se socialni delavci, ne glede na področje
kjer delujejo, vse pogosteje srečujejo z osebami z
demenco ali njihovimi svojci.
V drugem sklopu prispevkov so se predstavili
člani Hrvaškega združenja za pomoč pri demenci
(Hrvatska udruga za Alzheimerovu bolest), ki je
bilo ustanovljeno leta 1999 v Zagrebu. V okviru
njihovega združenja deluje svetovalni center, sicer
pa velik del svojih dejavnosti posvečajo izdelovanju
promocijskega materiala in organizaciji
predavanj in različnih prireditev za strokovno in
širšo javnost. Nadalje je avtorica iz Srbije predstavila
strategijo razvoja psihogeriatrije v Srbiji,
ki je usmerjena predvsem v izobraževanje na dodiplomskem
in podiplomskem nivoju ter v raz-
vijanje ustreznih sistemov pomoči v skupnosti.
O razgradnji kognitivne in vedenjske odvisnosti
starejših govori članek avtorice iz Hrvaške, ki v
prispevku poudarja, da se pri starostnikih pogosto
pojavljajo različne duševne motnje, zato je v
sistemu organizacije zdravstvene službe potrebno
razvijati svetovalno službo. V prispevku opisuje,
kako so te dejavnosti organizirane v primorskogoranski
regiji.
V tretjem sklopu prispevkov avtorji opisujejo
različne oblike diagnostičnih metod, ki jih lahko
uporabljajo, kadar želijo ovreči ali potrditi sum
na demenco, kot tudi v primerih, ko želijo opredeliti,
za katero vrsto demence gre.
Kdor je vtišini rad z nami
in kdor nas ima rad v naši tišini,
se je dotaknil strune, ki greje naša srca.
J. C. Lavater
V četrtem sklopu prispevkov so opisane klinične
in psihometrične razlike med frontotemporalno
demenco in Alzheimerjevo boleznijo. Avtorji
članka opisujejo frontotemporalno demenco
kot glavni vzrok ne-Alzheimerjeve demence pri
mlajših od 65 let. Na osnovi opravljene raziskave
ugotavljajo, da se v nekaterih primerih, predvsem
v zgodnjem obdobju bolezni, klinično lahko
zamenja z Alzheimerjevo demenco. Naslednji
članek opisuje depresijo pri bolniku z demenco,
ki jo avtorica, zaradi številnih resnih posledic za
bolnike in negovalce, opredeljuje kot pomemben
javno zdravstveni problem. V članku Kako
ohraniti gibalne sposobnosti pri bolniku z demenco,
se je avtorica dotaknila aktualne problematike
povezane z gibljivostjo in samostojnostjo
pri izvajanju dnevnih aktivnosti. V zadnjem prispevku
pa avtor opisuje javno zdravstvene vidike
demence in se omeji na pogoje, ki jih je treba izpolniti,
da bodo ukrepi pri reševanju problemov
povezanih z demenco, uspešni.
Zbornik lahko naročite po telefonu:
01/ 5283 995, vsak ponedeljek, sredo in četrtek
od 15 do 17 ure ali po elektronski pošti
Združenja.
Cena zbornika je 8 € in ne vključuje stroškov
poštnine.

Spominčica, junij 2008
Utrinki
ZAKLJUČIL SE JE CIKEL OSMIH PREDAVANJ V ŠENTJURJU
Irena Rauter
Spominčica, slovensko združenje za pomoč pri
demenci, nam je pomagala pri izvedbi predavanj
s svojim izobraževalnim programom.
Tako je Združenje zahodnoštajerske pokrajine za
pomoč pri demenci Spominčica Šentjur, organiziralo
cikel predavanj z naslovom: Pomagaj se mi
spomniti.
Predavanja so potekala od 13. marca do 10.
aprila. Prvo predavanje, Demenca ali starostna
pozabljivost, je bilo namenjeno širši javnosti,
vsa naslednja predavanja pa manjšim skupinam.
Udeleženci predavanj so se seznanili s pomembnimi
vidiki nege in oskrbe bolnika z demenco,
poudarjena pa je bila tudi skrb za svojce, ki negujejo
obolele v domačem okolju.
Obiskovalci so zbrali svoje vtise s predavanj in
jih opisali. S predavanji so bili zadovoljni. Teme
so bile dobro izbrane. Predavatelji so bili nazorni
in so dobro opisali pojav demence in težave, ki
jih bolezen povzroča. Prijazno so odgovarjali na
vprašanja.
Nekdo je zapisal: »Predavanja so se izkazala za
dragocena, saj mi je vsako ponudilo nekaj informacij
ali usmeritev, ki mi bodo pomagale pri razumevanju
bolezni in pri delu z očetom«.
Tudi ostali so menili, da bodo pridobljeno znanje
lahko koristno uporabili pri delu s svojci. Zapisali
so, da so bili vsi cilji izobraževanja doseženi.
Zaključila bom z oceno, da smo s predavanji vsi
veliko pridobili, tako svojci kot organizatorji.
Zahvaljujem se predavateljem v imenu našega
Združenja, saj so nam omogočili razumeti misel
gospe Marjete Gomboc: »Demenca je kot oblačno
nebo. Nikoli ne veš, kdaj se bo oblak pretrgal
in bo posijalo sonce.«
ŽELIM POSTATI ČLAN
ZDRUŽENJA SPOMINČICA
kot: o svojec ali bolnik o strokovni delavec
o podporni član o ostalo
in o želim o ne želim prejemati glasila.
Ime in priimek
(izpolnite z veliki tiskanimi črkami)
Naslov
Kraj
Poklic
Datum
Podpis
Članarina ni določena. Obkrožite ali vpišite
znesek, ki ga želite vplačati kot članarino:
o 12,00 EUR o 20,00 EUR o 33,00 EUR
vaš predlog
Prijavnico (lahko fotokopijo) pošljite na naslov:
Spominčica
Studenec 48, 1260 Ljubljana Polje, Slovenija
PRIPRAVE NA SVETOVNI DAN
ALZHEIMERJEVE BOLEZNI 2008
- 21. SEPTEMBER
V ADI so se začeli priprave na Svetovni dan
Alzheimerjeve bolezni. Letos se bodo držali vedno
aktualne tematike »Ne izgubljajmo časa«
in se osredotočili na negovalce in na pomembnost
njihovega odnosa z.bolniki z demenco.
MEDNARODNA KONFERENCA
O ALZHEIMERJEVI BOLEZNI
Mednarodna konferenca o Alzheimerjevi bolezni
bo v Chicagu od 26. do 31. julija 2008.
Okvirne tematike, ki se bodo predstavile na
konferenci so med drugimi: epidemiologija in
dejavniki tveganja, genetika in genetsko testiranje,
biološki znaki, nevrološki znaki in klinični
postopek diagnosticiranja Alzheimerjeve bolezni,
terapevtske strategije, prakse na podlagi
dokazov ter socialnih in vedenjskih raziskav.