Zbornik Mednarodnega literarnega srečanja Vilenica 2004 - Ljudmila

Zbornik Mednarodnega literarnega srečanja Vilenica 2004 - Ljudmila Zbornik Mednarodnega literarnega srečanja Vilenica 2004 - Ljudmila

06.07.2014 Views

Andrea Zanzotto Ideja In vse okrog sebe zajemam ujeto v lastnem toku. Zelenosti mlačnjav, čistilec dnevov jih zastira, nežno jih zaliva, z mrčesjem in pticami razburka in blešči. Vse je polno in pretreseno, vse temačno, zmaguje in zaobjema. Tudi zate, moj izraz, iskra, bolečina, ki za nepotolažen sen, za napake in nezavesti, za lenobe globoke nedognane si se izmesil podkupljen in sam na sebi. Tudi ti, moj čistilec kratki možganskih celic, prekinjen žar vseh krikov, misli večnih, nepričakovanih. In ta brezdušni utrip sadov, goščav in svile Dianinih razodetih las, njenega sladkega srečnega mednožja in kisla, modrikava, topla izsušenost, ki se za nohti zaustavlja, kot krma, pripravljena ranitve, in nikoli utišano, nikoli prepričano srce. Vse bogato je, vse izgubljeno mrtvo in brezizvirno, pa vendar obsijano, v moji ničevosti jasnosti ideje. Prevedla Maja Gal Štromar 436

Andrea Zanzotto Idea E tutte le cose a me intorno colgo percorse nell’esistere. Tiepido verde il nitore dei giorni occulta, molle li irrora, d’insetti e uccelli s’agita e scintilla. Tutto è pieno e sconvolto, tutto, oscuro, trionfa e si prostra. Anche per te, mio linguaggio, favilla e traversia, per sconsolato sonno per errori e deliqui per pigrizie profonde inaccessibili, che ti formasti corrotto e assoluto. Anche tu mio brevissimo nitore di cellule mentali, tronco alone di gridi e di pensieri imprevisti ed eterni. Ed esanime il palpito dei frutti e delle selve e della seta e dei rivelati capelli di Diana del suo felice dolcissimo sesso, e, agra e vivida, l’arsura che all’unghie s’intromette ed alle biade pronte a ferire, e il mai tacente il mai convinto cuore, tutto è ricco e perduto morto e insorgente tuttavia nella luce nella mia vana chiarità d’idea. 437

Andrea Zanzotto<br />

Ideja<br />

In vse okrog sebe<br />

zajemam ujeto v lastnem toku.<br />

Zelenosti mlačnjav, čistilec dnevov<br />

jih zastira, nežno jih zaliva,<br />

z mrčesjem in pticami razburka in blešči.<br />

Vse je polno in pretreseno,<br />

vse temačno, zmaguje in zaobjema.<br />

Tudi zate, moj izraz, iskra,<br />

bolečina, ki za nepotolažen sen,<br />

za napake in nezavesti,<br />

za lenobe globoke nedognane<br />

si se izmesil podkupljen in sam na sebi.<br />

Tudi ti, moj čistilec kratki<br />

možganskih celic, prekinjen žar vseh<br />

krikov, misli<br />

večnih, nepričakovanih.<br />

In ta brezdušni utrip sadov,<br />

goščav in svile<br />

Dianinih razodetih las,<br />

njenega sladkega srečnega mednožja<br />

in kisla, modrikava, topla izsušenost,<br />

ki se za nohti zaustavlja, kot krma,<br />

pripravljena ranitve,<br />

in nikoli utišano, nikoli prepričano srce.<br />

Vse bogato je, vse izgubljeno<br />

mrtvo in brezizvirno,<br />

pa vendar obsijano,<br />

v moji ničevosti jasnosti ideje.<br />

Prevedla Maja Gal Štromar<br />

436

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!