Zbornik Mednarodnega literarnega srečanja Vilenica 2004 - Ljudmila

Zbornik Mednarodnega literarnega srečanja Vilenica 2004 - Ljudmila Zbornik Mednarodnega literarnega srečanja Vilenica 2004 - Ljudmila

06.07.2014 Views

Andrea Zanzotto Odsev Pogosto v ugrizu gorgoninih jeseni in v zelenem gnitju pomladi ali v mori, iz katere spanec vstaja sklanjam glavo nad izsušeni les, nagibam glavo nad žareče trate ali v vzdihih ali pod lučmi vsiljivih zvezd ali v zanosih čakanj, bolj od slabosti izmesenih, tu, na vrhu ulice, tu, nad izrezljanostjo mehke reke, z deško jezo ali z razbito pavzo odraslih, KAJ HOTELA SI, TI, OD MENE, IN ZAKAJ, VSEMOGOČNA NEPRISOTNOST, ENOST IN MIRIADE, vprašam: TI, OD MENE, IN ZAKAJ, SEMANTIČNA TIŠINA. In ti oblaki in zgoščeni griči in izjedena obrežja in kamniti sen in nespečnost in vzdihljaji in trata kot pena, kot mavrica, SAMO TO OD MENE, ZAME, DA BIL BI, SI HOTELA. O, IME, nikoli dovolj spoznano, dovolj izgubljeno, mrak, ki vzljubi, klofuta, ki lomi in veže, TI, v uri, ko vse na padajočo dušo, vse na nema usta pade in bom BLIŽNJI ODMEVU: TAKRAT MORDA. 430

Andrea Zanzotto Riflesso Spesso nella morsa dei gorgonici autunni O in primavere Verdi di tabe O nell’incubo che precede sonno -chino il capo sul povero legno, sporto il capo sul brulicante prato – o nei sospiri o sotto lampade astri invadenti o in attese più estatiche più che nausee protratte, qui sul colmo del viottolo, qui sul tenero fiume che s’intarla: con ire di fanciullo o con disfatte pause d’adulto, CHE TU VOLESSI, TU, DA ME, PERCHÉ, UNIVERSA IMPRESENZA, UNICITÀ E MIRIADE, CHIESI: TU, DA ME, PERCHÉ, SEMANTICO SILENZIO. E queste nubi e questi Spessi monti e i linguati Rivi e il sassoso sonno E l’insonnia e i sospiri E il prato come spuma come iride, SOLO QUESTO DA ME, PER ME, CH’IO FOSSI TU MI CHIEDEVI. O nome, mai saputo abbastanza mai perduto abbastanza, tenebra che s’innamora, alapa che disintegra e aggrega, TU, nell’ora Che tutto sulla fatiscente anima Tutto sulla bocca inetta Ricadrà e sarò PROSSIMO all’ECO: ALLORA ALMENO. 431

Andrea Zanzotto<br />

Odsev<br />

Pogosto v ugrizu gorgoninih jeseni<br />

in v zelenem gnitju pomladi<br />

ali v mori, iz katere spanec vstaja<br />

sklanjam glavo nad izsušeni les,<br />

nagibam glavo nad žareče trate<br />

ali v vzdihih ali pod lučmi vsiljivih zvezd<br />

ali v zanosih čakanj,<br />

bolj od slabosti izmesenih,<br />

tu, na vrhu ulice,<br />

tu, nad izrezljanostjo mehke reke,<br />

z deško jezo ali z razbito pavzo odraslih,<br />

KAJ HOTELA SI, TI, OD MENE, IN ZAKAJ,<br />

VSEMOGOČNA NEPRISOTNOST,<br />

ENOST IN MIRIADE,<br />

vprašam:<br />

TI, OD MENE, IN ZAKAJ,<br />

SEMANTIČNA TIŠINA.<br />

In ti oblaki in zgoščeni griči<br />

in izjedena obrežja in kamniti sen<br />

in nespečnost<br />

in vzdihljaji in trata kot pena, kot mavrica,<br />

SAMO TO OD MENE, ZAME,<br />

DA BIL BI,<br />

SI HOTELA.<br />

O, IME,<br />

nikoli dovolj spoznano, dovolj izgubljeno,<br />

mrak, ki vzljubi,<br />

klofuta, ki lomi in veže,<br />

TI,<br />

v uri,<br />

ko vse na padajočo dušo,<br />

vse na nema usta<br />

pade in bom BLIŽNJI ODMEVU:<br />

TAKRAT MORDA.<br />

430

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!