Zbornik Mednarodnega literarnega srečanja Vilenica 2004 - Ljudmila

Cai Tianxin
Sončna svetloba
Sonce je mango.
Razrezano se spremeni v dan.
Nedotaknjeno v večer.
Požiramo sončno svetlobo
in si krepimo mišice.
Ko zaspimo,
nam sončna svetloba steče v kri,
skoz telo.
In na svojem potovanju sreča
še en sončni žarek.
Hangzhou 1989
Zelena kri
Ko sem se pozno ponoči vrnil s severa,
vstopil v hišo, se obrnil in zaprl vrata,
sem na stopnicah zagledal listje platane,
ki ga je tja odložil tajfun.
Veje in deblo pa odnesel s seboj.
Najprej sem mislil, da gre za lise krvi,
posušene na tleh.
Spomnil sem se, da sta se moja starša hodila
hladit v senco pod platano. Pogovarjala sta se
o vnuku, dobro se spomnim
prizora, celo tega,
da sta sedela in pljuvala peške.
Lani poleti.
Zdaj pa, ne vem več,
kako bosta letos preživela poletje.
Hangzhou 1992
Prevedel Iztok Osojnik
404