Zbornik Mednarodnega literarnega srečanja Vilenica 2004 - Ljudmila

Anni Sumari
Mleto meso. Vsi smo
mleto meso.
To mi je razkril oče.
Ko sem bila še otrok, mi je prepovedal iti
do ceste, kjer avti vozijo čez otroke
in potem ti postanejo mleto meso. Verjela sem mu,
a danes verjamem, da smo ves čas
mleto meso, sestavljeni smo
iz smrti, jaz sem najbližji direktni smetiščni
jašek do pekla, zaudarjam po gnijočem
mletem mesu, presenetljivo, koliko užitka
lahko nudi mleto meso.
Ko sem imela toliko let
kot Križani, sem ugotovila, da sem
dopolnila človeško dobo, tako metaforično
kot povprečno v obči zgodovini –
da je od zdaj naprej vsak dan luksus.
Ekstravaganca. Leta, označena z minusom.
Kot da bi mleto meso postalo toliko bolj mistično povzdignjeno,
kolikor dlje mu je pretekel rok uporabe.
Dlje kot stojiš sredi ceste,
tem dlje ne pripelje tvoj avto.
Fikcija pride
poslednja, pride
in postane dokončna.
Zadnja vrstica vse razreši,
avtobiografija
je prava beseda.
Prevedla (iz angleščine in slovaščine)
Barbara Korun
380