Zbornik Mednarodnega literarnega srečanja Vilenica 2004 - Ljudmila

Szilárd Podmaniczky
sem vrata v sobo. V vroči vodi sem se umil, in se za spoznanje bolje počutil.
Starca v postelji sem obrnil, mu umil rit, potegnil izpod njega posrano
rjuho, ki sem jo namočil v vročo milnico, postlal podenj svojo rjuho in
prezračil. Za trenutek sem obstal: zakaj je bilo postlano za dve osebi? Ni
važno, mogoče zdravnik, sem pomislil.
Stene so se hitro ogrele, vodo z umazano rjuho sem postavil na dvorišče.
Gledal sem svoje roke, brez kakšrnega koli posebnega občutka sem
pomislil, kaj vse sem že prijemal z njimi. Opral in olupil sem repo in jabolka
in ju za starega nasekljal na krožnik.
Posadil sem ga pokonci, oči še vedno ni odprl, le za trenutek se mu je
kdaj izpod očesnih vek poblisnilo belo zrklo. Pripravil sem ga samo do
nekaj grižljajev in nekaj požirkov vode, požiral je kot robot. Močno sem
mu podpiral glavo, da se ne bi zadušil in mu glasno prigovarjal, kaj naj
počne: požiraj, jej, pij!
Prevedla Marjanca Mihelič
324